STROKOVNI POSVET: Ljubljana, 19. januar 2007
Dvorana državnega sveta, Parlament RS
Organizacija posveta: Državni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport
Glavne teme strokovnega posveta:
- kakšne naj bodo v prihodnje kompetence u?iteljev
- kakšne naj bodo oblike in poti nadaljne organizacije šolstva
- kako naj poteka stalno posodabljanje vzgojno izobraževalnega dela
Program
|
Uvodni pozdravi
- g. Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta RS
- dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport RS
- dr. Alenka Šverc, državna sekretarka, Ministrstvo za šolstvo in šport
Prispevki
- Ddr. Barica Marenti? Požarnik: Kompetence u?iteljev
- Dr. Jana Bezenšek: Fleksibilizacija programov in oblik razvoja VIZ
- Dr. Nada Trunk Širca: Stalno posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela
Razprava (moderatorja g. Janez Mežan, generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Ministrstvo za šolstvo in šport in dr. Zoltan Jan, državni svetnik)
|
Iz sporo?ila za javnost
Ministrstvo za šolstvo in šport in Državni svet RS sta organizirala strokovni posvet o vprašanjih nadaljnjega razvoja šolstva. Udeležili so se ga minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter državna sekretarka dr. Alenka Šverc. Strokovni vidik o kompetencah u?iteljev je predstavila dr. Barica Marenti? Požarnik, o fleksibilizaciji programov in oblik razvoja VIZ pa je govorila dr. Jana Bezenšek.
Ministrstvo za šolstvo in šport je že lanskega decembra v Državnem svetu javnosti odprlo novo podro?je razprave in sicer o vzgojnem na?rtu v šoli. Državni svet, v katerem je predstavnik in interesov vzgoje in izobraževanja dr. Zoltan Jan, je namre? prostor, kjer se v okviru razli?nih interesov razvijajo možnosti za razpravo tudi na podro?ju šolstva.
Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je uvodoma poudaril: "Izhajajo? iz Unescovih Priporo?il o statusu u?iteljev iz leta 1966 je u?iteljeva vloga temeljni element v razvoju izobraževanja in s tem bistveno prispeva k razvoju ?loveka in sodobne družbe. Zahteve globalizacije ter vedno hitrejšega gospodarskega in s tem povezanega družbenega razvoja državo, u?itelje, politiko in stroko, vedno znova postavljajo pred nove in nove izzive. Fleksibilnost u?e?ih se in pa zlasti tistih, ki pou?ujejo ter u?inkovito institucionalno prilagajanje ?im hitrejšemu prenosu znanja in veš?in postajata glavno izhodiš?e in hkrati cilj za permanentne spremembe. Nenehno nadgrajevanje na?inov ali tehnologije prenosa in izbira znanj ter kompetence u?iteljev v vedno bolj zahtevnih šolskih okoljih si podajajo roke. Živimo v svetu, ki v osnovi zahteva najprej znanje ali sposobnost, kako ?im hitreje priti do ustreznega znanja in kako ga sploh u?inkovito uporabiti. To v ospredje postavlja vrsto vprašanj, kako sistemsko oziroma organizacijsko in vsebinsko osmisliti dinamiko razvojnih smernic šole prihodnosti, kako spodbuditi ve?jo avtonomnost u?iteljev in ravnateljev ter njihovo vklju?evanje v posodabljanje izobraževalnega procesa, zlasti pa, kako dose?i ve?plastnost u?iteljevih kompetenc." |
Povezave:
Videoprispevek s strokovnega posveta 
Ministrstvo za šolstvo in šport