Milan Krajnc: Sodobnejše upravljanje in poslovodenje socialnovarstvenih zavodov

Prispevek s posveta Sistemske spremembe na podro?ju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, 23. oktober 2008
Avtor: mag. Milan Krajnc, direktor Doma starejših ob?anov ?rnomelj

Iz dokumentacije Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je razvidno, da so domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi pred 40. leti, ko je bila ustanovljena Skupnost socialnih zavodov Slovenije iskali rešitve za uspešnejše in u?inkovitejše poslovanje ter delovanje na naslednjih podro?jih:

• zdravstveno varstvo, ki je obsegalo pla?ila, oskrbo z zdravili, premeš?anje težkih bolnikov iz bolnic in zagotavljanje primernih storitev za starejše, ki so jih bolnice odklanjale;
• širitev mreže in vklju?evanje domov pri organiziranju dejavnosti v lokalnem okolju;
• ravnanje s stanovalci s težjimi duševnimi motnjami;
• dolo?anje cen, ki naj bi sledile stroškom;
• postavitev minimalnih standardov in
• strokovno izpopolnjevanje sodelavcev.

Vse se je dogajalo v nekem drugem ?asu, v druga?nih pogojih delovanja, v druga?ni družbenoekonomski ureditvi, v drugi državi.  »Ali se je ustavil ?as, ali pa smo bili v 40. letih neuspešni in neu?inkoviti pri razrešitvi omenjenih problemov ?«  V kolikor upoštevamo, da se ?asa ne da ustaviti, velja drugo.

Veliko razvojnih vprašanj je bilo razrešenih. Vendar so ukrepi najve?krat sledili nakopi?enim težavam in se niso odzivali na pojave kot so npr. zagotavljanje kapacitet v odvisnosti od demografskih sprememb ali nove potrebe starejših ljudi po druga?nih vrstah storitev.

Od tu izvira  skrb za ustvarjanje pogojev, ki bodo naravnani na potrebe nove generacije starejših in na zagotavljanje pogojev življenja, ki bodo ljudem  s posebnimi potrebami omogo?ali njim bolj prilagojen na?in življenja. 

Razpetost med zadostnim številom postelj v domovih in posebnih socialnovarstvenih zavodih, med ustaljenimi in sodobnimi oblikami bivanja ter zahtevo po zagotavljanju kakovostnih storitev, postavlja naslednje osnovno vprašanje:  » Kako razrešiti problem doseganja maksimalne uspešnosti in u?inkovitosti ob razpoložljivih virih, ki bodo tudi v bodo?e omejeni ? »

Potrebne bodo vse veš?ine upravljalcev in menedžmenta, da bodo socialnovarstveni zavodi  uspešnejši in u?inkovitejši, kar v menedžerskem jeziku pomeni, da bodo  delali prave stvari na pravi na?in. Za to pa bodo potrebovali sodobnejšo organiziranost.

V državi in Skupnosti  so izdelani strateški dokumenti, s pomo?jo katerih lahko zagotovimo  razvoj, ki bo prinesel pri?akovane koristi vsem udeležencem pri varstvu starejših: posameznikom, skupinam in organizacijam – vladnim, nevladnim in strokovnim.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010 predstavlja ustrezno osnovo za razvoj domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov. Resolucija navaja cilje in opredeljuje strategije za uspešnejše in u?inkovitejše delovanje ter poslovanje socialnovarstvenih organizacij in sicer:

• izboljšati  dostop do storitev in programov, s strategijo prenosa izvajalske funkcije na druge subjekte kot so pokrajine, ob?ine, zasebniki in modelom postopnega prenosa izvajalske funkcije z države na druge subjekte, s pogojem, da nov subjekt prispeva k nadaljnjemu razvoju, ve?ji  kakovosti in širitvi mreže, ob ohranitvi premoženja v lasti države;

• izboljšati kakovost storitev in programov, pove?anje njihove ciljne usmerjenosti  in u?inkovitosti s strategijo vklju?evanja uporabnikov v aktivno reševanje lastnih težav, sooblikovanje strategij za izboljšanje življenjskih možnosti, oblikovanjem sistema, v katerem bodo imeli uporabniki ve?ji vpliv na oblikovanje storitev in programov ter bodo udeleženi v na?rtovanju in ocenjevanju posameznih procesov ter spodbujanju razvoja kakovosti, u?inkovitosti in inovativnosti (npr. uvedba sistema ocenjevanja kakovosti, uvedba inovativnih programov z namenom izboljšanja kakovosti in u?inkovitosti obstoje?ih storitev in programov ali novih programov, izboljšanje kakovosti, uvedba sodobnejših konceptov in ve?je prilagojenosti dejanskim potrebam uporabnikov);

• krepiti strokovno avtonomijo, upravljalsko samostojnost in racionalno poslovanje, ob nadzoru upravnih odborov ali nadzornih svetov, s strategijo krepitve strokovne avtonomije izvajalcev, dolo?anjem širše pristojnosti izvajalcem pri odlo?anju o poslovnih in strokovnih vprašanjih, decentralizacijo in deregulacijo sistemov socialnega  varstva, deregulacijo postopkov upravljanja institucij, finan?nih sredstev, vodenja razvojne politike in avtonomnosti pri kadrovanju ter zmanjševanje obsega in števila razli?nih soglasij ter strategijo ve?je u?inkovitosti in racionalnosti v upravljanju. Ustanovitelj bo omogo?il vodstvenim ekipam samostojno sprejemanje ukrepov in iskanje rešitev, ki bodo prispevale k boljšemu in u?inkovitejšemu delu ter finan?ni racionalizaciji, ob uvedbi sprotnega  ocenjevanja izvajalcev po merilih poslovne odli?nosti.

Za dosego ciljev in uresni?itev strategij potrebujejo upravljalci (organi upravljanja) in  menedžment (poslovodstvo) druga?en status kot ga opredeljuje Zakon o socialnem varstvu iz prejšnjega stoletja, na katerem temelji tudi Zakon o socialnem varstvu. Socialnovarstveni zavodi na osnovi navedenih predpisov delujejo in poslujejo v svojstvu režijskih obratov resornega ministrstva, oz. ustanovitelja  (npr.  upravljanje preko ve?ine ?lanov v svetih, ki so preko posebnega navodila podrejeni državnim uradnikom; zapostavljanje uporabnikov in zaposlenih pri upravljanju; kadrovanje direktorjev s soglasjem/vetom resornega ministra; onemogo?anje avtonomne organiziranosti dela; podrejanje pla?ne politike heterogenemu javnemu sektorju; reguliranje delovanja in poslovanja po pravilih, ki veljajo za izvajalce, ki jih financira prora?un).

Politi?ni dokumenti (npr. obe resoluciji) in normativni akti (npr. Zakon o zavodih in Zakon o javno zasebnem partnerstvu) omogo?ajo takojšnjo statusno preoblikovanje socialnovarstvenih zavodov v sodobnejše neprofitne organizacije, ki jih pozna slovenski pravni red (npr. zavod, družba z omejeno odgovornostjo). Z malo ve? posluha, volje in zaupanja oblasti bo možno domove in posebne socialnovarstvene zavode preoblikovati v organizacije, ki jih bodo enakopravno upravljali predstavniki vseh zainteresiranih posameznikov, skupin in organizacij (npr. stanovalci, zaposleni, nevladne organizacije oz. civilna združenja, strokovnjaki in ustanovitelj). Menedžment pa bo imel ve?jo avtonomijo in odgovornost pri na?rtovanju, organiziranju, izvajanju in nadziranju poti za uspešno in u?inkovito doseganje smotrov ter ciljev organizacij, ki jih vodijo.

21. stoletje je  stoletje hitrih sprememb.  Uspešne in u?inkovite bodo organizacije, ki se bodo znale povezovati in uravnavati medosebne odnose na vseh ravneh, posebej na podro?ju medgeneracijskega sožitja.  Organizacijske oblike iz preteklega stoletja so iz?rpane. Zanje je zna?ilen  predsodek, da je starost žalost, kar ni pot v nov na?in življenja.  Življenje  starejših bo boljše, ko bo veljalo prepri?anje, da je starost radost. Vsi smo odgovorni za to, da do tega pride ?im prej.