Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom Problematika na podro?ju izvajanja storitev dimnikarske službe

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji 19. 11. 2008, na podlagi 29. in 67. ?lena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta z naslovom Problematika na podro?ju izvajanja storitev dimnikarske službe, sprejel naslednje

S K L E P E :

1. Državni svet je 9. septembra 2008 organiziral posvet o problematiki na podro?ju izvajanja dimnikarskih storitev, da bi soo?il razli?ne poglede na sedanjo ureditev dimnikarske službe, predvsem glede modela organiziranja dimnikarske službe, in se na ta na?in vklju?il v proces iskanja rešitev za u?inkovitejše izvajanje dimnikarske službe.
2. Nezadovoljstvo med uporabniki dimnikarskih storitev se je pojavilo po sprejetju Zakona o varstvu okolja v letu 2004, na podlagi katerega se je izvajanje meritev, pregledovanje in ?iš?enje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra?nikov zaradi varstva okolja in u?inkovite rabe energije, varstva ?lovekovega zdravja in varstva pred požarom (dimnikarska služba) preneslo z ob?inskega na državni nivo, pri tem pa je zakonodajalec ohranil koncesioniran na?in izvajanja te gospodarske javne službe. Uveljavitev modela, ki bo na celotnem obmo?ju države zagotavljal sprejemljivo ceno in enako kvaliteto storitev dimnikarske službe, je podprla tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj prejšnjega mandata Državnega sveta. 
3. Državni svet ugotavlja, da se je zakonodajalec odlo?il prenesti izvajanje dimnikarske službe z lokalnega na državni nivo zaradi vzpostavitve te javne službe na celotnem obmo?ju države pod enakimi pogoji za vse njene uporabnike, saj so se dimnikarske storitve po ob?inah razlikovale po obsegu, vsebini in cenah. Nekatere ob?ine sploh niso zagotavljale te javne službe, druge le delno, v nekaterih ob?inah pa se je javna služba izvajala skladno s takratnimi predpisi, ki pa so bolj ali manj podobni današnjim. Državni svet tudi ugotavlja, da je nezadovoljstvo uporabnikov prisotno predvsem na tistih dimnikarskih obmo?jih, kjer se storitve v preteklem obdobju niso izvajale v celoti oziroma v skladu s sprejeto zakonodajo.
4. Vseslovenska civilna pobuda Dimnik zagovarja licen?ni model izvajanja dimnikarske službe, ker bi jim omogo?il prosto izbiro dimnikarja. Na nekaterih dimnikarskih obmo?jih uporabniki odklanjajo dimnikarske storitve, ker imajo slabe izkušnje s posameznimi izvajalci, ki storitve ne izvajajo strokovno in v predpisanem obsegu ter jih obra?unavajo po višji ceni do odobrene cene ali celo obra?unavajo neopravljene storitve. Državni svet poudarja, da se dimnikarska dejavnost izvaja v javnem interesu zaradi varstva okolja, zmanjšanja emisij, u?inkovite rabe energije, varstva ?lovekovega zdravja in varstva pred požarom, zato je t.i. državljanska nepokorš?ina velikega števila uporabnikov dimnikarskih storitev neprimerna oblika izražanja nezadovoljstva z ureditvijo dimnikarske službe. Po mnenju Državnega sveta je sedanje stanje na podro?ju dimnikarske dejavnosti tudi posledica neu?inkovitega strokovnega nadzora nad izvajalci, ki s svojim neustreznim na?inom dela povzro?ajo na eni strani nezadovoljstvo med uporabniki in na drugi strani ne zagotavljajo varnosti naprav, kar je osnovni namen dimnikarske službe. 
5. Državni svet poudarja, da do izteka veljavnih koncesijskih pogodb ni primerno spreminjati sedanjega koncesioniranega na?ina izvajanja dimnikarske službe kot gospodarske javne službe, saj bi v tem primeru pred?asna odpoved koncesijskih pogodb, ki nima zakonske podlage, zahtevala velike odškodnine. ?eprav posvet ni dal enozna?nega odgovora na vprašanje, kateri na?in (koncesioniran ali licen?ni) izvajanja storitev dimnikarske službe je ustreznejši, Državni svet ugotavlja, da je z vidika zasledovanja javnega interesa in zagotavljanja enake cene storitev uporabnikom na vseh dimnikarskih obmo?jih koncesioniran na?in primernejši, medtem ko bi imel uporabnik v primeru licen?nega oziroma tržnega modela možnost izbire izvajalca teh storitev. Pred odlo?anjem o morebitni spremembi na?ina izvajanja dimnikarske službe je treba najprej narediti podrobno analizo o prednostih in slabostih obeh modelov, vklju?no z mednarodno primerjavo izvajanja dimnikarskih storitev. Državni svet poudarja, da je dvig strokovnosti, pove?anje strokovnega nadzora in ve?ja transparentnost (standardov) izvajanja dimnikarskih storitev v skupnem interesu uporabnikov in izvajalcev teh storitev, kar je treba upoštevati pri iskanju u?inkovitega modela izvajanja dimnikarske službe, ki bo primarno varoval javni interes in bo hkrati do uporabnika prijazen. Državni svet ob tem tudi predlaga, da se preu?i možnost, da Vlada nadaljnje koncesije podeljuje za krajše obdobje oziroma na na?in, da se vse koncesije izte?ejo v istem obdobju, da bodo negativne posledice za javne finance ob morebitnem prehodu na drug na?in izvajanja dimnikarske službe ?im manjše.
6. Vlada in pristojna ministrstva naj k pripravi sistemskih sprememb zakonodaje in podzakonskih aktov povabijo civilno iniciativo, interesna združenja izvajalcev dimnikarske službe, predstavnike strokovnih institucij (npr. Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za gradbeništvo) ter lokalne skupnosti in njihova reprezentativna združenja, obenem pa naj se ?im prej sprejmejo tiste spremembe, ki ne zahtevajo daljših priprav (npr. sprememba cenika, uskladitev podzakonskih aktov, dolo?itev rokov meritev emisij). Ne glede na odlo?itev o na?inu izvajanja dimnikarske službe je treba pripraviti zakon o dimnikarski službi, ki bo upošteval evropske usmeritve, in opredeliti dimnikarsko javno službo, njene pristojnosti in obveznosti, strokovni in inšpekcijski nadzor ter dolo?iti metode, metodologije in kriterije za vse pristojnosti dimnikarske službe.  
7. Državni svet poudarja pomembnost osveš?anja ob?anov o potrebnosti dimnikarske službe in negativnih posledicah delovanja kurilnih naprav, ki ne ustrezajo predpisanim standardom. Poleg ve?jega osveš?anja uporabnikov s strani Ministrstva za okolje in prostor ter ostalih pristojnih državnih organov bi morali tudi izvajalci dimnikarske službe bolj jasno seznanjati uporabnike s pomanjkljivostmi njihovih naprav, da bodo vedeli, kako jih odpraviti. 
8. Državni svet ugotavlja, da so lastniki kurilnih naprav slabo seznanjeni tudi z veljavnimi cenami dimnikarskih storitev in da so le-te previsoke in bi jih bilo treba znižati. Državni svet predlaga ?imprejšnjo dopolnitev zakonodaje tako, da bodo izvajalci dimnikarske službe morali omogo?iti lastnikom kurilnih naprav vpogled v veljavni cenik dimnikarskih storitev.
9. Po mnenju Ministrstva za okolje in prostor je v letu 2007 spremenjen cenik dimnikarskih storitev bolj pregleden tako za izvajalce kot uporabnike dimnikarske službe, medtem ko uporabniki in tudi nekateri izvajalci dimnikarskih storitev opozarjajo na njegovo netransparentnost. Nadzor nad ceno storitev dimnikarske službe opravljajo tržni inšpektorji, ki na podlagi prijav ugotavljajo, ali je izvajalec cene svojih storitev obra?unal v skladu s cenikom dimnikarskih storitev. Ker so trditve potrošnika (uporabnika) in izvajalca (dimnikarja) obi?ajno nasprotujo?e, je delo tržnih inšpektorjev oteženo. Ena izmed možnih rešitev bi bila, da se cena za posamezno dimnikarsko storitev dolo?i v fiksnem znesku. 
10. Glede na ugotovitve Zdravstvenega inšpektorata, da nima pravne podlage za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem storitev dimnikarske službe in da mora javna služba v prvi vrsti ugotavljati skladnost naprav s predpisi s podro?ja graditve objektov in tehni?nih zahtev za proizvode ter na podlagi tega ugotavljati pomanjkljivosti, Državni svet meni, da ni potrebe po vklju?itvi Zdravstvenega inšpektorata v nadzor nad izvajanjem storitev dimnikarske službe.
11. V zvezi z zahtevami uporabnikov, da bi morali skrb za nadzor nad kurilnimi napravami prepustiti serviserjem, je Državni svet mnenja, da ena in ista oseba ne more hkrati opravljati servisne in nadzorne funkcije. Državni svet ob tem predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor preu?i možnosti izklju?itve podvajanja storitev in s tem tudi stroškov lastnikov kurilnih naprav, saj slednji za isto storitev (npr. meritev emisije dimnih plinov) pla?ajo pooblaš?enemu serviserju in dimnikarju. Poleg tega je treba na novo opredeliti vlogo vseh akterjev na podro?ju dimnikarske javne službe z vidika energetske u?inkovitosti, vplivov na okolje, varnosti kurilnih naprav in varstva ?lovekovega zdravja.
12. Državni svet na podlagi opravljene razprave na posvetu podaja naslednje konkretne predloge, ki so lahko vodilo pri pripravi sprememb dimnikarske zakonodaje in sistemskega zakona o dimnikarski službi:
    • v okviru analize o najustreznejšem modelu izvajanja dimnikarske službe naj se v primeru koncesioniranega modela preu?i varianta, da se na posameznem dimnikarskem obmo?ju podeli koncesija ve?jemu številu izvajalcev, s ?imer bi bila zagotovljena ve?ja konkuren?nost, hkrati pa bi imeli uporabniki možnost izbire izvajalca ob zagotovljeni regulirani ceni storitev;
    • v okviru navedene analize naj se preu?i tudi kombiniran model izvajanja dimnikarske službe, v katerem se storitve dimnikarske službe za industrijske obrate in ve?je stanovanjske stavbe izvajajo na koncesioniran na?in, za stanovanjske stavbe z malimi kurilnimi napravami pa na licen?ni na?in;
    • uporabnik naj ima možnost zamenjave izbranega dimnikarskega izvajalca, ?e dokaže, da je delo opravil nestrokovno in v nasprotju s predpisi;
    • koncesionar naj izgubi koncesijo, ?e ve?je število uporabnikov odkloni njegove storitve zaradi nestrokovnega dela;
    • Vlada naj v postopek podeljevanja koncesij in oblikovanja cen storitev dimnikarske službe vklju?i sodelovanje lokalnih skupnosti;
    • preu?i naj se potrebno število storitev na posamezni napravi (npr. ali je vsakoletno pregledovanje dimnikov v stanovanjih, v katerih ni pe?i, sploh potrebno);
    • roki meritev emisij naj se dolo?ijo glede na starost kurilne naprave in ob upoštevanju dognanj stroke. Za nove naprave na plin naj se po preteku garancijskega roka opravi meritev po štirih letih do meritve CO v štirinajstem letu, nato pa na tri ali dve leti. Pri kurilnem olju naj se meritev po preteku garancijskega roka (v katerem opravi meritev serviser) opravi po treh letih do štirinajstega leta, potem pa naj se meritve zgostijo na dve leti. Ob tem velja opozoriti, da imajo sodobne naprave varnostne sisteme, ki pravo?asno opozarjajo na nevarnosti;
    • uredi naj se nadzor nad projektanti, izvajalci dimnikarske službe in  serviserji;
    • pri dolo?anju razpisnih pogojev za pridobitev koncesije naj se v prvi vrsti upoštevajo izvajalci z ustrezno izobrazbo s podro?ja dimnikarstva (tudi mali);
    • preveri naj se, ali bi bilo treba dolo?iti maksimalno število (enakovrednih) kurilnih naprav, za katere bi skrbel posamezni izvajalec dimnikarskih storitev;
    • Uredba o dimnikarski službi ne vsebuje poglavja "Obveznosti koncesionarja" in "Obveznosti koncedenta", zato jo je treba s temi poglavji dopolniti;
    • s strokovnega vidika ponovno preveriti Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zra?nikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in ?iš?enja kurilnih naprav, dimnih vodov in zra?nikov in ga uskladiti s Pravilnikom o prezra?evanju in klimatizaciji stavb.