Blaž Kav?i?: Izvori slovenske ustave - 20 let po "pisateljski" ustavi

Uvodni nagovor na posvetu Izvori slovenske ustave, 20. november 2008
mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS

Spoštovane gospe in gospodje!

V veliko veselje in ?ast mi je, da vas lahko v svojem imenu in v imenu Državnega sveta Republike Slovenije vse skupaj prav lepo pozdravim na eminentnem posvetu o Izvorih slovenske Ustave - 20 let po "Pisateljski ustavi". Vsebinski nosilec tega posveta je Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prav vesel sem bil, ko sta me pred meseci obiskala dr. Tine Hribar in dr. Veljko Rus s predlogom za sodelovanje tudi pri tem posvetu, ki obravnava za slovensko nacijo in državo eno najbolj pomembnih tem.

Kaj bi Slovenija brez svojih pisateljev? V redko kateri državi so pisatelji igrali tako pomembno vlogo pri ustvarjanju suverene države kot v Sloveniji. Pisatelji so v okviru svojega društva - Društva slovenskih pisateljev - leta 1988 pripravili Teze za Ustavo Republike Slovenije oziroma tako imenovano »Pisateljsko ustavo«. To pa ni bil njihov prvi izdelek na poti slovenske suverenosti. Njihov pomemben prispevek na poti k samostojnosti Slovenije se je za?el že s pripravami na 57. številko Nove revije leta 1986 in z njenim izidom leta 1987. Eno leto kasneje je sledila Pisateljska ustava kot rezultat prejšnjih dogodkov v Sloveniji, pa tudi kot napoved kasnejših listin in dogodkov. Vsebina Pisateljske ustave se odraža tudi v osamosvojitvenih dokumentih, ki so sledili, na primer v Majniški deklaraciji iz aprila 1989, v slovenski Ustavi, ki je bila sprejeta leta 1991, ter v drugih pomembnih osamosvojitvenih dokumentih.

Vloga slovenskih pisateljev pri osamosvajanju Republike Slovenije in pripravah na njen temeljni dokument, slovensko Ustavo, je izjemna. Izpostaviti je potrebno njihov pogum, saj so besedilo ustvarjali v ?asu, ki je bil vse prej kot naklonjen spremembam, kakršne so predlagali. Njihove ideje o neodvisni, demokrati?ni Sloveniji, njihova dejanja in njihovi pisni izdelki so sprožili nezaustavljiv niz dogodkov, ki so sledili v uresni?itev sna vseh generacij naših prednikov – v  samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije.

Takšni dogodki koncem 80-ih in v za?etku 90-ih let prejšnjega stoletja niso bili samoumevni. Slovenski narod je stoletja živel v prepri?anju, da mu je usojeno bivati brez samostojnosti, pomembnejše odlo?itve o svojem obstoju pa prepuš?ati drugim, ve?jim in mo?nejšim. To prepri?anje ni bilo izmišljeno, ampak je nastalo zaradi zgodovinskih okoliš?in. Ve?ino zgodovine je slovenski narod živel razdeljen v ve? pokrajinah nekdanje mnogonacionalne monarhije. Dogodki izpred dvajsetih let so torej posebnega pomena za slovenski narod in Slovenijo in teh se moramo vedno spominjati s ponosom.

Pisateljska ustava je prvo slovensko moderno ustavno besedilo, ki izhaja iz ?lovekovega dostojanstva in iz temeljnega ustavnega na?ela delitve oblasti. Pisateljska ustava je eden izmed prvih kamnov v zgradbi slovenske samostojnosti in slovenske državnosti. Vsebovala je klasi?na na?ela demokrati?ne države, pravice ?loveka in državljana, socialno-ekonomske pravice in razmerja ter ureditev države. Predstavljala je pomemben temelj za veljavno ustavo, ki je bila sprejeta le tri leta kasneje. V Državnem svetu posebej veliko pozornost posve?amo Pisateljski ustavi, ker so v njej podani tudi vsebinski temelji dvodomnosti slovenskega parlamentarnega sistema. Dr. Bu?ar je dokaj natan?no opredelil pojem senata, ki pa ga sicer ni opredeljeval v okvirih razmejevanja parlamenta po domovih, ampak predvsem v njegovi korporativisti?ni vlogi – v vlogi nestrankarskega zastopstva. Zanimivo je, da mnogi razmisleki o izpopolnjevanju sodobnih parlamentarnih sistemov gredo v smeri iskanja umestitve vplivov nestrankarskih struktur – o takšni evoluciji je na zadnjem sre?anju evropskih senatov, nekaj dni nazaj, govorila npr. predsednica angleškega zgornjega doma. Tvorci slovenske pisateljske ustave pred dvajsetimi leti so torej postavili vsebinsko zasnovo, ki se v mnogih elementih tudi danes kaže kot zanimiva, napredna in relevantna.

Zametki prve moderne ustave Republike Slovenije so nastali v društvu. Te, najbolj demokrati?ne oblike civilnodružbenega združevanja ljudi z ozirom na njihov interes in željo po udejstvovanju v družbenem življenju ljudi, so imele na Slovenskem vedno zelo pomembno vlogo. Že v preteklosti smo se Slovenci združevali v društva, ki so imela tudi namen spodbujanja narodne in kulturne zavesti ter rodoljubja in še danes slovimo po številnih društvih, v katerih se združuje in razvija civilna družba.

Društvo pisateljev Slovenije je v ?asu priprave Pisateljske ustave združevalo pisatelje in razumnike, ki so bili med seboj ?loveško, ustvarjalnostno, nazorsko zelo razli?ni, vendar so bili odlo?ni v pripravi enotnega programa, enotnih tez za ustavo. To kaže na mo? tega društva in kasneje tudi vsega slovenskega naroda, da se poenoti v skupnih velikih stvareh, v tistih, ki so odlo?ujo?a, kjer gre za usodo in prihodnost slovenstva, naše države, našega jezika, naše pismenosti in kulture. Pisateljska ustava je dragocena tudi kot dokaz razvoja stanja duha Slovencev. Preveva jo sodobna, asertivna naravnanost, vera vase in spoštovanje do drugih.

Spoštovani!
Kot govorniki sledijo tisti, ki so bili zraven, ki so soustvarjali Pisateljsko ustavo in ne delam si iluzij, da bi ta ?as znal opisati bolje od njih. Prisluhnimo jim!

Vsem, ki ste ustvarjali ta, za Slovenijo izjemno dragoceni in pomembni dokument, ?estitam, in želim še naprej veliko tvornega dela, dobrih idej in takšnega poguma, kot ste ga pokazali v ?asu oblikovanja Pisateljske ustave.

Hvala lepa.