Ohranimo Kras - doc.dr Stanislav Ren?elj

Življenje v tako ob?utljivem prostoru, kot je Kras, zahteva visoko stopnjo uskladitve interesov in razumen konsenz glede urbanizacije.

Trajno varovanje Krasa je skupen interes Krašovcev. Skupen interes in osveš?enost je potrebno dose?i na širokih javnih razpravah po krajevnih skupnostih. Razgrnitev zazidalnih na?rtov v ob?inskih avlah je o tako ob?utljivih zadevah, kot je prostor pomanjkljiv in ne odraža demokrati?nega soo?anja mnenj in vklju?evanja stroke.

Planiranje v prostoru se odvija brez interdisciplinarnega sodelovanja stroke, ki bi pripravila dolgoro?no vizijo razvoja. Obmo?ja, ki so predvidena za pozidave, so predimenzionirana in zdale? presegajo realne potrebe in interese lokalnega prebivalstva. Interesi gospodarstva, kmetijstva in stanovalcev so neusklajeni in brez sožitja v ambientu. Vsebina zazidalnih obmo?jih se sproti spreminja in podreja trenutnim interesom kapitala gradbenih lobijev in nepremi?ninskih družb.
Cilj je pridobiti monopol nad zemljiš?em ter preko gradnje za trg oplemenititi svoj kapital. Kjer ni upoštevane jasne vizije in realnih potreb krajanov, se lahko vsak župan in ob?inski svet v svojem mandatu ravna v skladu s trenutnimi interesi. Obsežna zazidalna obmo?ja so nastala iz špekulativnih razlogov s ciljem prehiteti Naturo 2000 in Kraški regijski park ter se tako izogniti omejitvam.
Dvojnost meril, odsotnost stroke in neusklajenost v prostoru vodi do nasilja nad prostorom. Liberalizem omogo?a razvoj stihije in nasilja politike nad stroko. Na zboru krajanov v KS ni bilo odprtega dialoga, ki bi prispeval k dolgoro?ni viziji in realnim potrebam, ki bi prinašale dodatno vrednost. Zaradi ohlapnosti ob?inskih aktov in republiške zakonodaje smo pri?a stihijskim pozidavam, ki jih ob?utljiva kraška krajina ne prenese. Taka ob?utljiva obmo?ja so tudi drugod v Sloveniji.

Zanimiv in kriti?en je primer satelitskega naselja (34 hiš) Škibini ob vhodu v Kobilarno Lipica, ki je grobo nasilje nad nacionalnim spomenikom. Zemljiš?a okrog Lipice imajo položajno rento (igralništvo, konjeniški šport, golf, bližina Trsta in še kaj). Gradnje na tej lokaciji so povezane z dobi?kom.
Tega naselja ne predvideva nobena dolgoro?na študija. Kdor ima denar lahko izsili sebi ustrezne rešitve. Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za gospodarstvo morajo vladi RS takoj predlagati moratorij na vse postopke, ki so na tej lokaciji na teku. Ob?ina Sežana naj vrne že zara?unani in pla?ani komunalni prispevek.

Dvoli?nosti, sprenevedanju in prelaganju odgovornosti iz ob?ine na državo in obratno je potrebno narediti konec. Ali gre v tem primeru za brezbrižnost ali tiha soglašanja in prikrite kup?ije? Ministrstva, Ob?inski svet, KS, Svet Kobilarne Lipica niso ustrezno odreagirali, razen civilne in iniciative.
Potrebna je streznitev.

Naslednja ob?utljiva to?ka je kmetijstvo na Krasu in kraške vasi z zna?ilnim urbanim sklopom gospodarstev, med katere se živo zajedajo vinogradi. Zna?ilne vedute vasi dajejo Krasu prepoznavni videz. V samih vaseh je bogata arhitekturna dediš?ina, ki jo  zaznamuje obdelan kamen. Kras, kamen in življenje na Krasu so vrednote, ki promovirajo Kras.

Vinogradništvo na Krasu postaja vodilna in edina kmetijska panoga. Zaradi tega dejstva je varovanje krajine še posebnega pomena. Vinogradniške kmetije vlagajo velika sredstva v obnovo vinogradov, v obnovo doma?ij in urejanje vinskih kleti. Pri teh obnovah prevladujejo izvirni arhitekturni elementi.

Naravna in kulturna dediš?ina Krasa in pridelki, kot sta teran in pršut, dajeta utrip gospodarskemu dogajanju vklju?no s turizmom. Skladen regionalni razvoj pomeni za Kras ohranjanje vseh navedenih naravnih danosti in proizvodnje. Na?rtovana satelitska naselja po obsegu presegajo sedanje velikosti vasi, so tujek, ki trajno uni?uje podobo Krasa, njegovo image in s tem posredno povzro?ajo škodo kmetijstvu. Satelitska naselja niso odraz potreb lokalnega prebivalstva. Ob?ina Komen je edina zmanjšala obseg površin namenjenih pozidavi za 70 ha.
Satelitska naselja so zasnovana brez elementov kraške arhitekture. Prebivalci v teh naselij nimajo ni? skupnega s kmetijskim utripom v vaseh. Razli?ni interesi privedejo do motenj v vsakdanjem življenju. Prisotna pa je tudi velika neskladnost med infrastrukturo obstoje?ih vasi in novih satelitskih sosesk. Delež pri izgradnji infrastrukture doma?inov je bil velik. Na?rtovanje infrastrukture in njeno financiranje v novih soseskah je sistemsko povsem nedore?eno.
Predlagam moratorij nad izvajanjem tovrstnih pozidav in revizijo zazidalnih na?rtov.

Kras je enoten geografski prostor, delež Krasa v Italiji in Sloveniji terja enotno obravnavo. Deklaracije o sodelovanju na enotnem Krasu morajo zaživeti v konkretni praksi. Kraševci na italijanski strani se odgovorno vklju?ujejo v na?rtovanje velikih dolgoro?nih infrastrukturnih pbsegov. Pri obravnavi vasi spoštujejo arhitekturni red, kar nam je lahko za vzor. Izkušnje imajo tudi s politi?nimi pozidavami.
Na te negativne u?inke nas sosedje posebej opozarjajo.

Pilotni projekt Kras, v njem so sodelovale vse ob?ine na obmo?ju Krasa, je ovrednoten naravno in kulturno dediš?ino s poudarkom na Kraških pojavih, zaradi katerih nam svetovna javnost priznava mati?nost Krasa. Posebej je poudarjen geografski položaj Krasa in njegova povezanost z infrastrukturo. Iz tega je sledil zaklju?ek, da obstojajo realne možnosti za trajni razvoj turizma, ki temelji na celovitem trženju vseh naravnih danosti in dobrot Krasa. Torej trženje v paketu z dodano vrednostjo doma?inov. Prodaja zemlje je razprodaja Krasa po koš?kih, kar zmanjšuje enkratno bogastvo, ki ga predstavlja Kras kot celota. Samo Kras kot nedeljiva celota je zanimiv in nenadomestljiv. Niso tudi dale? zamisli, da bi Kras prikazovali kot muzej. Tovrstno industrializacijo ponudbe na Krasu ne rabimo. Kras naj ostane za ogled in trženje kot celota.

Mati?ni Kras je svetovni unicum. Park Škocjanske jame je pod zaš?ito UNESC-a. Kobilarna Lipica je mati?na kobilarna vseh lipicancev v svetu.
Štanjel je biser kraške arhitekture z izvirno kamnito dediš?ino.
Sami pred sabo in pred svetovno javnostjo smo odgovorni za dostojno varovanje teh vrednot.

Slovenija je podpisala konvencijo o varovanju krajine. Delo v tej smeri je potrebno nadaljevati. Na Krasu je potrebno da se realizira program Natura 2000 in nadgradi z upravljavskim na?rtom. Ostali smo pri poskusnem vpisu dediš?ine Krasa v seznam UNESC-a. Vsa prizadevanja morajo voditi k ustanovitvi Kraškega regijskega parka. Med Parkom Škocjanske jame, Kobilarno Lipica in Štanjelom ne sme biti praznine. Ta prostor zapolnjujejo kraške vasi in kmetje z obdelavo zemlje. Celovitost Krasa omogo?a tudi na?rtovanje in izvajanje strokovno podprte promocije.
Življenje terja konkretne rešitve.
Težko se bomo uprli željam po individualni gradnji. Gradnjo lahko skoncentriramo v ve?je centre. Taki lokalni centri že obstajajo. Urejanje zazidalnih obmo?ij je potrebno sistemsko urediti. Ni enotnega pristopa za odkup zemljiš? za skupno infrastrukturo, ni koordinatorja, ki bi usklajeval na?rtovanje infrastrukture in financiranje njene izgradnje. Vloga ob?ine kot na?rtovalca, koordinatorja in financerja infrastrukture bi bila v veliko pomo? zainteresiranim investitorjem.

Z ustanavljanjem pokrajin predlagatelji premalo razmišljajo o osveš?anju in izobraževanju ob?anov za kreiranje in kvalitetno sodelovanje pri planiranju na lokalni ravni in za angažirano sodelovanje krajanov pri upravljanju.

Jasna opredelitev pristojnosti med ob?ino in investitorji bi bistveno prispevala k enotnemu in na?rtnemu urejanju novih zazidalnih obmo?ij. Z vizijo, ki bi jo lokalna samouprava ponudila investitorjem, bi združevala njihovo iniciativo in zmanjševala pritisk na samonikle in pogosto izsiljene rešitve, ki povzro?ajo konfliktne situacije. Upoštevan in spoštovan bo širši konsenz in odpravljena neskladja v prostoru.