Prispevek s posveta Ženske in zdravje, 25. november 2008
Avtorici: mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih, Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.
Univerzitetni klini?ni center Ljubljana, Klini?ni inštitut za medicino dela, prometa in športa
Povzetek
Zdravje je tradicionalno »ženska« tema, saj je ženska tista, ki skrbi za zdravje družine in nego otrok in drugih svojcev, to svojo vlogo pa prenaša tudi v delovno okolje. Raziskava, ki smo opravili na Klini?nem inštitutu za medicino dela, prometa in športa je pokazala, da v podjetjih, ki jih vodijo ženske, ve? razmišljajo o zdravju zaposlenih in sprejemajo v zvezi s tem tudi konkretne ukrepe. Žal pa ženske v delovnem okolju v veliko manjši meri kot moški zasedajo vodilne položaje, kar se posledi?no verjetno odraža v manjši skrbi za zdravje v slovenskih podjetjih, hkrati pa postavlja ženske med bolj ranljive za najrazli?nejše negativne organizacijske vplive, med drugim bi lahko pri?akovali, da so pogosteje tudi žrtve trpin?enje na delovnem mestu. Raziskave pa vselej ne potrjujejo te domneve.
Tako kot ravnanja ljudi na splošno, tudi ravnanja direktorjev in direktoric vodijo vrednote. Direktorice in direktorji so med osmimi vrednotami v povpre?ju postavili na prvo mesto družino, na drugo zdravje, na tretje delo, nato prijatelje, denar, zabavo, domovino in na zadnje mesto vero. ?e gledamo rang vrednot znotraj spola, se vrstni red vrednot med direktoricami in direktorji ne razlikuje. Podrobna analiza pa razkriva, da ve? direktoric pripisuje višji rang družini, zdravju, veri in prijateljem, ve? direktorjev pa delu, denarju in domovini. Direktorice so bolj pogosto mo?no soglašale s trditvami o medsebojnem vplivu dela in zdravja kot direktorji.
Rezultati prve nacionalne raziskave o trpin?enju na delovnem mestu v Sloveniji kažejo, da ženske pogosteje doživljajo trpin?enje na delovnem mestu (62,8%) kot moški. Podobno sliko glede razmerja med spoloma je pokazala tudi ?etrta evropska raziskava o razmerah na delovnem mestu, vendar nam pregled številnih raziskav v razli?nih evropskih državah pokaže, da razlik med spoloma tu skorajda ni. Ve? razlik med spoloma najdemo, ?e pogledamo, kdo trpin?i koga. Moške namre? trpin?ijo pretežno moški, ženske pa so žrtve negativnih dejanj obeh spolov, ?eprav so v nekoliko ve?ji meri tu med povzro?iteljice trpin?enja ženske. Razlike med spoloma najdemo tudi v odzivih na trpin?enje, predvsem v zdravstvenih posledicah, prav tako pa so razlike v na?inu, kako se ženske in moški lotijo trpin?enja svojih sodelavcev, podrejenih ali nadrejenih.
