Magnetogram posveta o Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 11. marca 2010 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet je vodil državni svetnik Peter Požun.

           PETER POŽUN: Spoštovane gospe in gospodje, dober dan.  Dobrodošli v Državnem svetu na današnjem delovnem posvetu o Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju z dolgotrajno oskrbo, ki je po precej letih prizadevanja prišel v parlament v parlamentarni postopek. Gre za enega pomembnejših sistemskih zakonov, ki bo uredil podro?je, o katerem je bilo veliko govora in pravzaprav z demografskimi spremembami v Republiki Sloveniji postaja izjemno pomemben. Danes bo z nami Davor Dominkoš, generalni direktor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zakon nam bo predstavila v imenu predlagatelja gospa Barbara Stari? Strajnar, generalna sekretarka, vodja sektorja za pravno pravne notranje zadeve. Iz Ministrstva za zdravje sta prisotna Martin Toth in mag. Zdenka Ti?ar. Lepo pozdravljam tudi gospoda poslanca Andreja Magajno, ki je z nami in vse, ki ste se odzvali našemu vabilu na izmenjavo mnenj o tem zakonu. Posebej pozdrav seveda predsedniku Komisije za zdravstvo, invalide in socialne zadeve v Državnem svetu gospodu Borisu Šuštarši?u, ki ga prosim, ?e pozdravi današnje sre?anje. Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠI?: Hvala lepa. Gospe in gospodje, najlepše vas pozdravljam na tem posvetovanju o Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju z dolgotrajno oskrbo. Sedaj, to je dolgo pri?akovani zakon, še zlasti iz vidika starejših ljudi, ki seveda imajo pomanjkljivo oskrbo in je tu treba pose?i po sistemskih rešitvah, ampak hkrati s tem pa tudi s pri?akovanji invalidov, ki potrebujejo osebno asistenco. Sedaj eno in drugo se v nekaterih oblikah v Sloveniji izvaja, pri tem zakonu pa seveda gre za to, da je to organizirano na nekem visokem, kvalitetnem in tudi zanesljivem nivoju. Ta razprava naj pokaže, ali je zakon dejansko zavzel  vsa podro?ja, ki jih je potrebno zajeti oziroma kako so regulirana tudi ta mejna podro?ja, torej med tem zakonom in drugimi zakoni, ki ravno tako bistveno vplivajo na kvaliteto življenja tako starejših ljudi kakor invalida. Vse kakor pa verjetno prav, da se v razpravi dotaknem tudi strukture predvidenega financiranja, kajti od tega je seveda odlo?ilno, kako u?inkovito in dosledno se bo lahko zakon izvajal. Torej vse vas vabim k prizadevni razpravi o tem predlogu zakona. Hvala lepa.

            PETER POŽUN: Hvala, gospod Šuštarši?. Prisr?en pozdrav tudi predsedniku Državnega sveta mag. Blažu Kav?i?u, ki se nam je pravkar pridružil in bo morda potem v razpravi kaj tudi dodal. Želel bi vas prositi, na mizah imate prijavnice k razpravi zato, da lahko razpravo nekako vodimo in da jo pravzaprav lahko tudi zabeležimo vaše razprave. Tako da, tisti, ki želite razpravljati, absolutno prosimo, ?e izpolnite list in nam ga oddate na predsedstvo. Sedaj pa bi k besedi zaprosil gospoda Davorja Dominkuša kot predstavnika predlagatelja zakona za nekaj uvodnih besed. Izvolite.

            DAVOR DOMINKUŠ: Se zahvaljujem v imenu ministrstva in mojem imenu. Veseli nas, da je ta obravnava organizirana v Državnem svetu. Menimo, da, seveda materija zakona o dolgotrajni oskrbi, materija, ki zadeva zelo širok krog ljudi, neposrednih uporabnikov, njihovih svojcev, seveda vseh državljanov Slovenije in zato se nam zdi mesto, kot je Državni svet, zelo primerno, da se predstavijo klju?na izhodiš?a tega zakona in da se seveda pove kaj, zakaj in na kakšen na?in smo želeli z zakonom dose?i. Veste, da je to podro?je dolgotrajne oskrbe pravzaprav že kar nekaj ?asa v kar pomembnem fokusu javnosti. Da so leta 2002 nastale prve pobude zato, da bi se pripravila sistemska ureditev tega podro?ja in seveda, da je od tistega leta nekaj aktivnosti teklo na razli?nih podro?jih. V vsem tem ?asu so bili nekako klju?ni nosilci Zavod za zdravstveno zavarovanje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2002 je bila oblikovana delovna skupina, ki je pripravila izhodiš?a za ureditev tega podro?ja v Sloveniji. Ekspertizo, ki jo je ta skupina posredovala na Vlado v letu 2004, je Vlada sprejela, jo potrdila in že leta 2005 so se za?ele prve aktivnosti v zvezi s pripravo besedila Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju z dolgotrajno oskrbo, ki je bil tudi v enem delu že pripravljen za javno razpravo. Leta 2007 je ta razprava tudi v dolo?enem obsegu potekala, nekaj pripomb je bilo podanih in na tej podlagi je bil tudi ustrezno dopolnjen zakon, ki pa zaradi zapleta okoliš?in ni uspel v naslednjih fazah obravnavati oziroma niti ni prišel do obravnave in potem do možnosti, da bi ga predstavili v parlament oz. da bi se o njem odlo?alo v parlamentu. Zdajšnja vlada je v svoj program vklju?ila tudi seveda pripravo zakona o zavarovanju in dolgotrajno oskrbo dejavnosti, ki ureja to podro?je. V tem smislu je bila imenovana tudi ena delovna skupina, zelo široko zasnovana, ki je poleg omenjenih treh resorjev, se pravi zavarovalnice, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vklju?evala tudi strokovnjake iz finan?nega ministrstva, s podro?ja zasebnih zavarovalnic in seveda tudi iz Urada za makroekonomska raziskovanja. Zelo intenzivno smo delali na predlogu tega besedila, ki smo ga na nek na?in kot osnovo vzeli za predhodno pripravljene ?lene za oziroma izhodiš?a in pripravili zakon do faze, da je sedaj v javni obravnavi. Podrobnejšo predstavitev zakona bo predstavila kolegica Barbara Stari? Strajnar in to bo tudi za razpravo v zvezi s tem besedilom danes. Mogo?e samo še toliko povem. Mi si seveda želimo, da bi v tej javni obravnavi ?im ve? kakovostnih pripomb na besedilo, ki je bilo pripravljeno dobili, da bi ga ustrezno dopolnili in da bi ga seveda uspel s tem besedilom tako na Vladi kot medresorskem poslovanju in da bi še v letošnjem letu to besedilo šlo v parlament in da bi bilo nekako do konca tega leta sprejeto. Zakaj tako hitenje oziroma zakaj tako kratki roki? Zakon predvideva relativno dolgo prehodno obdobje dveh let. V teh dveh letih bo treba zelo veliko stvari urediti. Od seveda infrastrukture, pogojev izvajanja usposabljanja, postavljanja mreže informacijske podpore in tako naprej. Zakon naj si se za?el izvajati, ?e bi bil recimo konec leta sprejet, leta 2013, vemo pa da demografske razmere in okoliš?ine v katerih živimo … (nerazlo?no) in od nas terjajo ?im hitrejše ukrepanje in zato se nam zdi seveda, da ta, mogo?e na prvi pogled velika naglica, je potrebna, je nujna in pravzaprav je skrajni ?as, da to podro?je, ki je zahtevno, ki je kompleksno, ki zahteva številne deležnike, uredimo na na?in, da bomo zagotovili seveda kakovosten, finan?no vzdržen in pa sistem, ki bo pokril pravzaprav vse generacije, ki se jih dolgotrajna oskrba oz. nega in pomo? pri vsakodnevnih opravilih ti?e in da seveda lahko med skupino tistih evropskih držav, ki so pravo?asno na tem podro?ju dale zadosten pomen in poudarek, da bomo na na?in kot smo ga zastavili prišli do kakovostnega dokumenta in, kot sem že povedal, na dolgi rok zagotovil kvalitetno reševanje tega zelo pomembnega podro?ja. Toliko za uvod. Hvala.
            PETER POŽUN: Hvala gospodu Dominkušu za uvodne besede. Sedaj bi pa kar predlagal gospe, da se nam pridruži. Generalna sekretarka Barbara Stari? Strajnar bo predstavila zakon.

            BARBARA STARI? STRAJNAR: Pozdravljeni. Zahvaljujem se za priložnost, da vam lahko predstavim teze oziroma Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Gospod Dominkuš je že pripravil uvod, morda, ne vem, ?e bi še operirali s številkami, ki spadajo v uvod. Seveda, razlogi za sprejem zakona so, tako kot ugotavljajo tudi po vseh drugih razvitih evropskih državah, poleg vseh ostalih, daljšanje življenjske dobe prebivalstva v Evropi in ?e pogledamo leta 2010, je 338.000 ljudi prebivalcev Slovenije starejših od leta 65, leta 2060 pa se predvideva, da bo takih 449.500. In glede na višanje življenjske dobe in pove?anje števila prebivalstva se pove?uje tudi število ljudi, ki potrebujejo pomo? pri opravljanju temeljnih podpornih dnevnih opravilih. Po drugi strani, pa se v Evropi kaže tudi koncept, da je potrebno zagotoviti te oblike dolgotrajne oskrbe predvsem v doma?em okolju in ne toliko v inštitucijah, zato je tudi poudarek na razvoju razli?nih pomo?i v doma?em okolju in manj v tistih, ko mora oseba zapustiti dom in oditi v inštitucijo. Torej, osnovni namen Zakona o dolgotrajni oskrbi je celovito uredi to podro?je, sicer na na?in, da se integrirajo zdravstvene in socialne storitve, da se upravi?encem omogo?ijo enakomerno dostopnost storitev na obmo?ju celotne države. To je zopet povezano s tem, kar sem že prej omenila. ?e nimaš možnosti, da bi šel v institucijo na obmo?ju, kjer živiš, da so ti omogo?ene storitve v okviru doma?ega okolja. Namen je tudi zagotoviti trajen, stabilen finan?ni vir za uvedbo obveznega zavarovanja za dopolnilno dolgotrajno oskrbo, pospešiti izvajanje oskrbe v doma?em okolju in izboljšati pogoje zaposlovanja in delovnih pogojev poklicnih izvajalcev oskrbe in podpirati nepoklicne izvajalce dolgotrajne oskrbe, da se omogo?i tudi njim, da se izvajajo dolgotrajne oskrbe. V razvitih državah se ocenjuje, da bo potrebovalo dolgotrajno oskrbo povpre?no 3 % vsega prebivalstva in iz teh predvidevanj smo tudi mi delali vse finan?ne posledice na start 44.000 upravi?encev do dolgotrajne oskrbe. Sedanji sistem dolgotrajne oskrbe je razvit na ve? podro?ij. Izvaja se v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja, socialnega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na podro?ju skrbi za najtežje invalide, vojne invalide, vojne veterane. Te upravi?enci uveljavljajo svoje pravice na razli?nih mestih, po razli?nih postopkih, po razli?nih kriterijih, in zato potrebujem mnenje razli?nih komisij, zato je to podro?je sedaj nepregledno, razbito in bi lahko rekel popolna neurejeno. Tudi sedanji sistem omogo?a najve?ji obseg pravic tistim, ki se odlo?ijo za institucionalno varstvo, tisti v doma?em okolju pa so glede tega v slabšem položaju. ?e za?nemo z definicijo zakona o dolgotrajni oskrbi oz. kaj je to dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba je dejavnost, ki oseba, ki so posledic zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali drugih vzrokov v daljšem ?asovnem obdobju odvisna od pomo?i drugih pri opravljanju temeljnih svojih dnevnih opravil in podpornih dnevnih opravil. Dejavnost dolgotrajne oskrbe predstavlja javni interes Republike Slovenije in se opravlja kot javna služba v mreži javne službe za dolgotrajno oskrbo. In v mreži javne službe se opravlja kot dolgotrajna oskrba v mreži ali izven mreže javne službe. Kadar se opravlja v mreži javne službe, se opravlja po na?elih nepridobitnosti. Zakon predvideva obvezno vklju?itev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, in sicer predvideva, da bi se oseba, da bi bila oseba vklju?ena v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo z dnem, ko nastopi zahteva za njeno obvezno vklju?itev za zdravstveno zavarovanje. Potem pa zakon še omogo?a, da za tiste storitve pokrije stroške tistih, tistega dela dolgotrajne oskrbe, ki se ne financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, pa se lahko oseba prostovoljno zavaruje, pri zavarovalnicah, ki so že zdaj izbrane, da izvajajo zdravstveno zavarovanje. In pogoj je postopek in pa delovanje bo pa uredil poseben del v zakonu o prostovoljnem zavarovanju z osebami z dolgotrajno oskrbo. ?e gremo naprej po zakonu. Zakon dolo?a naloge in pristojnosti na podro?ju dolgotrajne oskrbe. Poleg vseh ostalih nalog, ki jih imajo ob?ine in država pri razvoju sistema in dvigu kakovosti je tukaj razmejitev med državami in ob?inami v tem, da država skrbi za vse oblike institucionalnega varstva dolgotrajne oskrbe. Ob?ine pa so zadolžene za razvoj mreže dolgotrajne oskrbe na domu. Predvideno je, da država sprejme nacionalni program dolgotrajne oskrbe, s katerim bomo opredelili najpomembnejše zadeve v zvezi z dolgotrajno oskrbo, oblikoval pa se bo tudi nacionalni strokovni svet za spremljanje politik dolgotrajne oskrbe ter za dajanje pobud in mnenj k razvoju in usmeritvam na podro?ju dolgotrajne oskrbe. Nacionalni strokovni svet naj bi ustanovila pristojna ministra. To sta po tem zakonu minister za socialne zadeve in minister za zdravstvo. Katere so oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih predvideva zakon? Med oblikami dolgotrajne oskrbe spadajo dolgotrajna oskrba na domu, institucionalna oskrba, kombinirana dolgotrajna oskrba pa takrat, kadar si upravi?enec izbere del dolgotrajne oskrbe na domu in del institucionalne oskrbe dolgotrajne oskrbe. Posebna oblika je osebni pomo?nik. To je po sedaj veljavnem sistemu socialnega varstva družinski pomo?nik, ki se bo z dnem uveljavitve zakona preoblikoval v osebnega pomo?nika, pri ?emer mu zakon daje bistveno ve? pravic kot sedanji zakon o socialnem varstvu. Vsak upravi?enec lahko izbira tako na?in dolgotrajne oskrbe, izvajalca dolgotrajne oskrbe in obliko dolgotrajne oskrbe. Na?in uveljavljanja dolgotrajne oskrbe izbere tako, da se odlo?i ali bo sprejel pla?ilo storitve ali pa si bo izbral denarno nadomestilo in si sam izbral izvajalca iz mreže javne službe in si tega izvajalca, iz nadomestila, ki mu je namenjeno, dolgotrajno oskrbo tudi pla?eval. Pri izbiri izvajalca se bo tudi sam odlo?il ali ga bo vzel iz mreže ali izven mreže, na kakšen na?in. Storitve dolgotrajne oskrbe? Katere storitve so tiste, ki se pridelujejo v okviru dolgotrajne oskrbe. To so tiste, ki so namenjene pomo?i temeljnih opravil, pomo?i podpornih dnevnih opravil, rehabilitacija po kon?ani medicinski rehabilitaciji, to je rehabilitacija, ki že spada v dolgotrajno oskrbo ter  svetovanje in u?enje. Svetovanje in u?enje ne moreta biti, tako kot dolo?a zakon, samostojna storitev dolgotrajne oskrbe, ampak sta lahko le povezana v kombinaciji z ostalimi storitvami. Med temeljnimi dnevnimi opravili, kaj so to temeljna dnevna opravila? To so aktivnosti za ohranjanje in vzdrževanje življenjskih funkcij, in sicer prehranjevanje in pitje, umivanje, obla?enje in sla?enje, izlo?anje, gibanje, spanje in po?itek. Zakon seveda potem še razdela, katere storitve so tiste, ki opredeljujejo temeljna dnevna opravila. Dnevna opravila so opravila, ki omogo?ajo posamezniku živeti neodvisno, doma?em ali drugem okolju, vklju?ujejo pa predvsem gospodinjska in druga hipna opravila. Nakupovanje, kuhanje, urejanje ban?nih poslov, poštnih ali telefonskih storitev, povezovanje z okoljem s pomo?jo telekomunikacijskih težav, prevoz in spremljanje ter druga opravila, povezana z izvajanjem temeljnih dnevnih opravil. V dolgotrajno oskrbo pa ne spadajo storitve in pravice, povezane z nastanitvijo, bivanjem in prehrano, zdravljenje in zdravila ter medicinsko tehni?ni pripomo?ki, programi vzgojno izobraževanja po predpis usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, programi usposabljanja po predpisih socialno varstvo rehabilitaciji in .... (nerazlo?no) pravica po zakonu, ki ureja znakovni jezik. In medtem, ko za nastanitev, bivanje in prehranjevanje, hrano nosi stroške upravi?enec sam oz. njegovi svojci oz. ?e nima svojcev oz. ?e sam in svojci niso sposobni pla?evati tega stroška, potem so upravi?eni do kritja teh stroškov po predpisih, ki že sedaj dolo?ajo predpis iz podro?ja socialnega varstva. Za vse ostale štiri skupine, pa se stroški za te storitve krijejo po predpisih, ki urejajo posamezna podro?ja. Na?in uveljavljanja dolgotrajne oskrbe sem že prej omenila, da se kot pla?ilo storitev, kot denarno nadomestilo za dolgotrajno oskrbo kot kombinacija teh dveh možnosti in kot osebnega pomo?nika. Zakon dolo?a, da mora biti vsakdo, ki mora biti obvezno zdravstveno zavarovan tudi obvezno zavarovan za dolgotrajno oskrbo. Poleg teh pogojev, pa dolo?a tudi, da mora biti izpolnjen pogoj najmanj enega leta neprekinjenega obveznega zavarovanja za osebo, starejšo od 70 let. To bi bilo v primeru, ?e bi ta oseba prišla v Republiko Slovenijo še le malo pred to starostjo. Ker sicer mora biti v vsakem primeru obvezno zavarovana ves ?as svojega bivanja v Republiki Sloveniji. Za osebo, starejšo od 60 let in mlajšo od 70 let, mora biti pogoj izpolnjen, da ima najmanj dve leti neprekinjeno obvezno zavarovanje, za osebo mlajšo od 60 let pa najmanj tri leta neprekinjenega obveznega zavarovanja ter potrebuje dolgotrajno oskrbo ve? kot tri mesece in v obsegu najmanj štiri ure tedensko. Še le v primeru, ?e oseba potrebuje dolgotrajno oskrbo v obsegu najmanj štiri ure tedensko in trajno ve? kot tri mesece in da je obvezno zavarovana pod pogoji, ki jih dolo?a zakon, potem lahko taka oseba koristi pravice iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Ker bo zakon za?el predvidoma veljati 1. 1. 2013 in se v prehodnem obdobju pogoji za dolo?ene ljudi, ki do sedaj niso zdravstveno zavarovani in ker ne bivajo na obmo?ju Republike Slovenije še ne bodo izpolnjeni, zakon v prehodnih dolo?bah dolo?a, da se šteje, da so na dan uporabe tega zakona, torej 1. 1. 2013, v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vklju?ene vse tiste osebe, ki so vklju?ene tudi v zdravstveno zavarovanje in da se šteje, da vse te osebe na dan uporabe zakona tudi izpolnjujejo pogoje za vklju?itev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo se bodo krili stroški priznane cene paketa storitev. Cena paketa storitev dolo?ena z individualnim na?rtom. Notri bodo navedene vse storitve, ki jih potrebuje dolo?en upravitelj/upravi?enec in te stroški pomenijo priznano ceno paketa na storitev, nad pridobitnim zneskom 230 €, ki ga v vsakem primeru pla?a upravi?enec, razen ?e teh sredstev nima. Torej, ?e bo priznana cena paketa storitev ovrednotena na 500 € ali 700 €, to je odvisno od storitev, ki jih potrebuje posamezni upravi?enec, bo moral posamezni upravi?enec zagotoviti 230 €, ki predstavlja odbitni znesek, ostalo pa se krije iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zakon predvideva, da se za ta odbitni znesek lahko upravi?enec prostovoljno zavaruje, pri eni izmed zavarovalnic, ki izvajajo zdravstveno zavarovanje kot tudi, ki bodo izvajale zavarovanje z dolgotrajno oskrbo. V tem primeru bi mu šlo tega odbitnega denarja oz. zneska iz odbitka za dolgotrajno oskrbo. Seveda pa, ker v dolgotrajno oskrbo ne spadajo storitve v zvezi z nastanitvijo, bivanjem in prehrano, zdravljenjem in medicinsko tehni?nimi pripomo?ki, bo moral upravi?enec kriti stroške nastanitve, bivanja in prehrane sam oz. jih bo krilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. ?e pa sam ne bo zmogel kritja teh stroškov, pa bodo tako kot doslej, za kritje teh stroškov zavezani zavezanci za kritje teh stroškov oz. ?e tudi zavezancev ni ali pa ne zmorejo pla?ila, potem bo taka oseba oproš?ena pla?ila, na na?in kot ga že doslej dolo?a predpis iz socialnega varstva. V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo tudi ni vklju?en nadstandard, kar pomeni, da ?e si upravi?enec izbere ve?ji obseg storitev, kot mu je priznan z individualnim paketom storitev ali pa višji standard storitev, mora razliko med priznanim paketom teh višjih standardom ali obsegom storitev kriti sam iz svojih stroškov. Prosojnica pravico upravi?enca, ki si izbere institucionalno dolgotrajno oskrbo na domu ima vsak upravi?enec pravico do povrnitev stroškov za adaptacijo stanovanja. ?e se upravi?enec odlo?i, da bi želel ostati v doma?em okolju, njegovo stanovanje ali stanovanjska hiša pa mu izvajanja dolgotrajne oskrbe v obstoje?em stanovanju ne omogo?ata, ker nista prilagojena njegovim potrebam in priznanim storitvam, ki pripadajo upravi?encu, ima pravico do prilagoditve stanovanja, pri ?emer, ?e sam ni lastnik stanovanja, zakon zahteva soglasje lastnika stanovanja za tako adaptacijo. Višina nadomestila za adaptacijo sta navajena v predlogu zakona, ki sedaj pride, je verjetno precej nizek, tako da se razmišlja, da bi se ta znesek ustrezno popravil, zato da bi ?im ve? ljudem omogo?al, da si priredijo stanovanje tako, da mu izvajane dolgotrajne storitve na domu to omogo?a in ?im lažje. ?e si upravi?enec ne izbere izvajalca v mreži javne službe, pa? pa se odlo?i za izvajalca izven mreže javne službe, je upravi?en do denarnega nadomestila s katerim si potem pla?uje te storitve pri izvajalcih izven mreže javne službe. Višina denarnega nadomestila v takem primeru znaša 40% priznane cene paketa storitev, kakršna bi pripadala temu upravi?encu, ?e bi si izbral storitev pri izvajalcu mreže javne službe. Zakon tudi predvideva, da bi se kontrolirala, da lahko zavod kontrolira porabo sredstev denarnega nadomestila. Predvsem iz vidika, da ne bi upravi?enec bil prikrajšan do storitev. V primeru, da si je upravi?enec izbral denarno nadomestilo, da ne bi sredstva tega denarnega nadomestila bila porabljena za druge namene npr. v družinskem krogu kot so bila dodeljena in bi s tem upravi?enec bil prikrajšan do storitev, ki jih potrebuje. Zato je predviden tudi, da se lahko njihova poraba kontrolira. Zakon predvideva poklicne izvajalce dolgotrajne oskrbe in nepoklicne izvajalce. Med poklicnimi izvajalci so javni zavodi za dolgotrajno oskrbo, koncesionarji za izvajanje javne oskrbe in izvajalci z dovoljenjem za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Prva dve izvajalca, to sta javni zavodi in koncesionarji, so izvajalci v mreži javne službe. Izvajalec z dovoljenjem izvajanja dolgotrajne oskrbe in vsi ostali nepoklicni izvajalci pa izvajajo dolgotrajno oskrbo izven mreže javne službe. Nepoklicni izvajalci so fizi?ne osebe oz. osebni pomo?niki so tudi v mreži javne službe. Nepoklicni izvajalci so fizi?ne osebe, to so osebni pomo?niki, osebe, ki opravljajo kot posebno dopolnilno delo, svojci upravi?enca, pa tiste nevladne organizacije s statusom društva v javnem interesu, na podro?ju socialnega varstva ali zdravstvenega varstva, ki nimajo koncesije ali dovoljenja za delo opravljanja te dejavnosti, ker bi sicer ne bi nepoklicni izvajalci dolgotrajne oskrbe. Javni zavodi za dolgotrajne oskrbe, se delijo na oskrbe domove, ki bi opravljale celodnevno, dnevno ali no?no oskrbo, zavod za oskrbo na domu in na dnevne centre.
Osebni pomo?nik, kot sem že prej omenila, naj bi imel enake naloge, kot jih ima sedaj družinski pomožnik po zakonu o socialnem varstvu. Pripadal, pa bi tisti zavarovani osebi, ki potrebuje pomo? pri vseh temeljnih dnevnih opravilih. Ker je osebni pomo?nik pla?an direktno, nima pravice do denarnega. Taka oseba, ki si izbere osebnega pomo?nika, nima pravice do denarnega nadomestila, ima pa pravico do prilagoditve stanovanja, zato, da bi mu osebni pomo?nik lahko nudil to vrsto oskrbe na domu. Ima pravico do pripomo?kov in pravico do rehabilitacije. Pravica osebnega pomo?nika so pravica do denarnega nadomestila za izgubljeni dohodek ali pa do delnega pla?ila za izgubljeni dohodek, pravica do po?itka in pravica do vklju?itve socialnega zavarovanja. Predvsem pomembna z vidika dosedanjih družinskih pomo?nikov je pravica osebnega pomo?nika v ?asu do po?itka. To pomeni, kadar želi osebni pomo?nik na dopust. Urejeni, pa so tudi pogoji, kadar gre upravi?enec na zdravljenje, rehabilitacijo ali pa v primeru mirovanja pravic upravi?ene osebe. Kdo bo pristojni zavod za izvajanje dolgotrajne oskrbe kot je predviden v zakonu. Predvideno je, da bi se obstoje?i zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije preoblikoval v zavod za zavarovanje in dolgotrajno oskrbo Slovenije. Tako bi novi zavod, ko bi se preoblikoval, opravljal obe vrsti zavarovanja, pri ?emer bi imel popolnoma lo?en finan?ni del dolgotrajne oskrbe, zavarovanja dolgotrajne oskrbe in popolnoma lo?en del zdravstvenega zavarovanja ter skupne službe, ki bi opravljale zadeve, ki se nanašata na obe podro?ji. Predvidena je tudi tri ?lanska uprava, pri ?emer zakon dolo?a, da bo en ?lan uprave moral biti pristojen za podro?je dolgotrajne oskrbe. Predvidena je ena skupš?ina zavoda, ker gre samo za en zavod. Pri ?emer pa je, glede na to, da se zavarovanje dolgotrajne oskrbe delno financira tudi iz prora?unskih sredstev, v nasprotju z zdravstvenim delom, da bi pri glasovanju o odlo?itvah s podro?ja  dolgotrajne oskrbe imeli pravico do glasovanja tudi predstavniki vlade. Vse te zadeve, naj bi uredil statut tako preoblikovanega zavoda kot tudi pristojni splošni akti, predvsem pa tudi predpisi, ki se sedaj pripravljajo na podro?ju ministrstva za zdravje. Kako pa bo ta postopek uresni?evanja pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo potekal? Rekli smo že, da se trenutno vloge za razli?ne vrste iz pravic dolgotrajne oskrbe po veljavnih predpisih uveljavljajo na ve? mestih po razli?nih podro?jih z razli?nimi obrazci in na podlagi razli?nih mnenj komisij. Predvidena je enotna vloga za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja. Vloži jo zavarovana oseba ali pa njen zakoniti zastopnik, neposredno na pristojni obmo?ni enoti zavoda ali pa pošlje po pošti. Prej sem pozabila povedati, da se tudi pri reorganizaciji zavoda, kakršen naj bi bil, predvidevajo obmo?ne enote. Da bi bila dostopnost do zavodskih storitev ?im bolj enakomerno in enakopravno porazdeljena za vse prebivalce Slovenije. Zavod takoj po prejetju vloge dolo?i koordinatorja za dolgotrajno oskrbo, zadolženega za pripravo predloga individualnega na?rta za osebo, ki potrebuje storitve dolgotrajne oskrbe. Na  podlagi zbranih podatkov, ki jih koordinator pridobi s strani zavarovane osebe, njegovih svojcev in ustreznih drugih služb in iz podatkov, ki so mu dostopni iz drugih evidenc, pripravi predlog individualnega na?rta, ki ga predstavi komisiji dolgotrajne oskrbe prve stopnje in ?e se komisija strinja s predlogom individualnega na?rta, zavod izda zavarovani osebi odlo?bo, s katero odlo?i o pravicah, ki izhajajo iz individualnega na?rta. Zavarovana oseba seveda izrazi tudi v svoji vlogi željo po obliki dolgotrajne oskrbe ter po izvajalcu dolgotrajne oskrbe, ki bi ga želel imeti. Na podlagi take odlo?be, ki je izdana, pa se sklene dogovor med upravi?encem in izvajalcem storitve dolgotrajne oskrbe in se v ta namen izdela tudi izvedbeni na?rt za izvajanje dolgotrajne oskrbe za posamezno osebo. Zakon ima celo poglavje Postopek dodeljevanja koncesij za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki se bistveno ne razlikuje od postopka dodeljevanja koncesij. S sedanjim izvajalcem socialnih storitev, potem ima poglavje dodeljevanje dovoljenj dolgotrajne oskrbe, potem poglavje o zbirkah, evidencah podatkov o izvajalcih, zavezancih, za pla?ilo prispevka zavarovanim osebam, o izvajalcih, koncesionarjih, javnih zavodih, osebnih pomo?nikih. Cel kup teh evidenc bo potrebno voditi. Predviden je tudi nadzor nad izvajanjem dolgotrajne oskrbe. Predviden je tako nadzor socialne inšpekcije kot nadzor zavoda. Tako, da se bo skrbelo tudi za kakovost storitev in spoštovanje posameznih standardov in normativov. Predvideno je sprejetje nekaj podzakonskih aktov, ki jih sprejmeta pristojna ministra skupaj, nekaj splošnih aktov s podro?ja zavoda, ki jih bo moral zavod sprejeti. Zelo pomembne pa so prehodne in kon?ne dolo?be, ki dolo?ajo, da se z dnem uveljavitve priprave tega zakona smatra, da so dosedanji izvajalci institucionalnega varstva po zakonu o socialnem varstvu, da postanejo tudi izvajalci dolgotrajne oskrbe, pri ?emer pa se morajo potem opredeliti in s svojimi akti opredeliti, kakšen obseg storitev bodo izvajali kot dolgotrajno oskrbo in kakšen del storitev bodo še vedno izvajali kot socialno varstvene storitve. Ravno tako se predvideva sklepanje novih koncesijskih pogodb s socialno varstvenimi storitvami, pri ?emer se ne predvideva, da bi za obstoje?e izvajalce, ki izvajajo to dejavnost kot koncesijsko na podlagi koncesije, da bi bil novi javni razpis, ampak se bo vsak od teh koncesionarjev odlo?il ali želi opravljati tudi dolgotrajno oskrbo in se bo temu ustrezno pripravila koncesijska pogodba. To bi bilo naenkrat ?isto hitro. Vsaj tisto kar se mi je zdelo najbolj pomembno poudariti pri tem zakonu. ?e bo kakšno vprašanje, upam, da bom znala tudi odgovoriti nanj. Hvala lepa.

            PETER POŽUN: Hvala gospe sekretarki za iz?rpno predstavitev zakona in bistvenih dolo?b in tudi pojasnila. Predlagam, da preidemo k razpravi. Tu imam že nekaj prijav in bi šel po vrsti. Najprej bi povabil dr. Jožeta Ramovša iz ...... (nerazlo?no).

             DR. JOŽE RAMOVŠ: V svojem imenu in imenu ...... (nerazlo?no) inštituta bi izrazil rad priznanje slovenski vladi, obema ministrstvoma pa tudi sklicateljem tega posveta, zato da je ta zakon šel v proceduro in da se o njem veliko razpravlja.
Slovenija je bila med leti 1946 in 1988 med vodilnimi svetovnimi strokovnimi silami, da tako re?em, na podro?ju ..... (nerazlo?no) to je inštitut Bojana Ceta (?) v Trnovem bil in v tistem obdobju smo tudi na podro?ju sistemov, ki so recimo za oskrbo onemoglih starih ljudi in tega bili med vodilnimi. Stroka se je zelo hitro razvijala, šla je v sodobni smeri integrirane oskrbe zdravstva in sociale, pa še drugi stvari. Recimo vzgoje in izobraževanja. Zelo veliko je bilo izobraževanja kadrov. ?e vzamemo, takrat so nastajali slovenski domovi za stare ljudi, tretje generacije, ki so bili na nek na?in v svetovnem vrhu po razvoju. Vendar od takrat je dobrega ?etrt stoletja mimo in od kar je bil od 1988 leta inštitut ukinjen, smo na podro?ju stroke, seveda za ?etrt stoletja zaostali, tako da je vprašanje, kje naj za?nemo. Zaostala je predvsem stroka. .......... (nerazlo?no) in .......... (nerazlo?no) ker ju ni bilo. Nih?e ni pou?eval pravzaprav in nih?e ni razvijal, raziskoval. Torej, v tej situaciji, ?e k temu prištejemo še staranje prebivalstva Slovenije in vse Evrope, smo v situaciji, ko vse evropske države in tudi nekatere razvite neevropske, zlasti mislim tukaj Kanado in Japonsko, zadnjih 15, 20 let zelo razvijajo sisteme financiranja uravnotežene oskrbe pa tudi razvoja stroke, novih sistemov na vseh podro?jih. Slovenija z javno razpravo in sprejetjem tega zakona, upajmo, da bo res v letu 2010 sprejet, na nek na?in stopa v klub razvitih, ki imajo to urejeno. To je tam par deset držav, ki imajo s sistemov solidarnostnih zavarovanj na razli?ne na?ine to urejeno. To urejanje se je za?elo tam okoli leta 1990 in države, kjer to dobro te?e, imajo urejeno tam nekje 10 do 15 let. Mi s tem vstopamo v ta klub. Kaj se bo zgodilo, ?e bomo ta zakon sprejeli in ga bomo. Upam, da bomo v Sloveniji toliko pametni, da bomo pri tem spet enkrat kot je Trstenjak rekel »skupaj  držali in naredili velik korak za blagor starajo?ih se ljudi in ne samo njih, prav tako tudi mlajših dveh generacij, ki zanje skrbita, da bo ta sistem zagotovljen, tam nekje do leta 60 bodo neposredne posledice. Zgodilo se bo najprej to, da bo zdravstvena oskrba in socialna oskrba spet integrirani in zbližani. Na ta na?in se kvaliteta dvigne, sistem pa bistveno poenostavi. Zgodilo se bo to, da se bodo stroke, ki se na tem podro?ju delajo, ne samo zdravstvo pa socialna oskrba, ampak tudi vse druge za?ele znova hitreje razvijati. Ne samo zaradi potrebe, ki je staranje prebivalstva, ampak zaradi tega, ker bo država vzpostavila kvaliteten sodoben sistem za to. Zgodilo se bo to, kar je sedaj izrecno. Recimo, da dve stvari omenim. Ena od teh je v resnici protiustavna, da ima en del državljanov, tistih, ki so v domovih za stare ljudi. Ne me kajtat (?), vendar bi rekel, neskon?no ve? pravic do zdravstva avtomati?no ne oskrbe kot tista množica, ki je v oskrbi doma. In tisti del, ki je oskrboval na domu prej še recimo, okoli 90 leta, ko je bila zlasti patronažna medicinska nega je v tem ?asu sistemsko zelo zaostala. Ker ni bila podpirana. To pa pomeni, vsi stari ljudje in vsi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo pa bodo imeli v osnovi, to kar je tudi vsako na?elo demokrati?ne družbe, enake pravice, enako dostopnost. Druga zadeva, ki se bo zgodila. Ker se zadnje desetletje, dve, razvija na nek na?in stihi skozi sodobna oblika oskrbe na domu, ki pa je neprimerno dražja v primeru institucionalno, institucionalno pa po svoje spet kot taka ne more razvijati, ker ni dovolj financirana, bo šel razvoj, sistem, sistemati?no organsko naprej. Lahko bi še našteval, ampak hotel sem samo ilustrirati, da stroka, civilna družba in država je lahko na nek na?in v tem trenutku ponosna, da Slovenija to sprejema. Tudi, ?e ne bomo v individualni obliki sprejeli, ni? hudega, bomo ?ez par let popravljali, saj za to imamo Državni zbor in Vlado, da se zmeraj izboljšuje. Važno je, da kljub gospodarski recesiji in krizi gremo v ta korak. Ker vsako leto, ko bomo odlašali, bo slabo za celotno državo, za stroko, zlasti pa za starejše ljudi in tiste, ki zanje skrbijo.

            PETER POŽUN: Hvala za ta prispevek. Sedaj pa vabim gospoda Franca Donka iz Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije. ?e želi še kdo razpravljati, prosim, naj da prijavnice. Hvala.

            FRANC DONKO: Lep pozdrav vsem skupaj. Hvala za besedo in imel bi nekaj vprašanj, ki nam pa? niso jasne. Sem predstavnik zveze invalidov vojn Slovenije in mi smo ta zakon, predlog zakona temeljito pregledali in prišli do dolo?enih zaklju?kov in do dolo?enih vprašanj. Kajti, zakon je precej obsežen in ponekod  tudi premalo dolo?en in zato se pojavljajo vprašanja. Predvsem se bom osredoto?il na naš del, ki zadeva vojne zakone, kaj to pomeni, ko v enem ?lenu govorijo, da vojni invalidi lahko zadrži pravico po zakonih, a v drugem ?lenu govorijo, pa da se od 22. pa do 26. ?lena po vojnih zakonih ukinjajo pravice, kadar nastopi ta zakon. Mi pa smo mnenja, da nam nih?e se pravice v sedanji sistem in  na?in življenja nas, naših vojnih invalidov vtikati, ?e to posebej invalid ne želi. ?e želi to pravico po zakonu to koristi, prav se strinjajo, da ne more uporabljati ?lenov, ki jih ho?ete ukiniti. Mi ho?emo, da ti ?leni ostanejo taki, kot so, da jih potem tisti, ki ne koristi tega zakona v dolgotrajni oskrbi, da mu te?ejo vse nemotene pravice, tako kot do sedaj. Kajti, treba je malo pogledati tudi tujino, kako imajo te stvari urejene. V tujini se celo te pravice multiplicirajo pri vojnih invalidih, pri nas pa se kar nekje ukinjajo neke pravice, ki niti ne vemo, kaj se potem dogaja, ?e nekdo ne koristi tega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga ne rabi. Za vso sre?o, ?eprav je za pohvalit zakon, da ta možnost obstaja, ampak je pa treba tudi zagotoviti tiste pravice, ki so že obstajale, ne jih pa jemati še v enem ?lenu, pa še dodatno se vprašujemo, ko pride do neke nove situacije, ko ima nekdo kot vojni in civilni invalid priznan status in da se mu stanje poslabša in ima pravico do zvišanja invalidnosti, kaj to pomeni. Ali bo sedaj po tem novem zakonu, ki bo obravnavan ali bo zakon o vojnih invalidih. Kajti s tem nastopa diskriminacija znotraj iste kategorije. Tega si pa prav gotovo ne morete privoš?iti. Parlament je sprejel, tudi potrdil konvencijo o nediskriminaciji. Moramo pogledati na vse strani in upoštevati te faktorje in prosimo za ve? razgovorov s prizadetimi osebami, tako da je potem pravilen pristop, da je ?im manj prizadetih, ampak da z zakonom pridobimo in ne izgubimo. Hvala lepa.

            PETER POŽUN: Hvala, gospod Donko, za prispevek. Bomo združili par razprav pa po potem predstavnica predlagatelja podala odgovore oz. pojasnila. K besedi pa vabim gospod Martino Horvat iz Zbornice zdravstvene babiške nege Slovenije, zveze strokovnih društev babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

            MARTINA HORVAT: Lep pozdrav v mojem imenu in imenu predstavnic strokovnega združenja, ki zastopa kar lepo število izvajalcev na podro?ju zdravstvene nege. Veseli me, tudi mene, da smo ta zakon pripeljali tako dale?. Od blizu ali bolj blizu se o razmišljanju ali pogovarjanju o dolgotrajni oskrbi, lahko re?em,  da se vklju?ujem kar od leta 2002, ko je mag. To?e (?) na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije bil v službi in so se prve skupine sestajale in za?ele pripravljati osnove. Ko je gospod Dominkuš govoril o zgodovini razvoja tega zakona, sem mal?ek pogrešala eno leto 2005, 2006, ko je zelo široko zasnovana multidisciplinarna skupina, medresorska pripravljala podlage za ta zakon, strokovne podlage, ki so tudi dostopne na spletnih straneh. V te podlage je bilo vloženo veliko truda, veliko našega dela in nekako menim, da so bile v prejšnji verziji zakona bolj zastopane kot sedaj, pa vendar ni? ne de. Na našem strokovnem združenju smo zbirali pripombe naših ?lanov in v torek nekako strnili vse v nekaj spoznanj. V ?lenu 4 smo predlagale nekaj novih pojmov, s katerimi sedaj te definicije, splošni pojmi dopolnijo. Zelo pomembno za nas je, da se bodo izvajalci posameznih podro?ij definirali s kompetencami. Da se bo s kompetencami dolo?ilo najnižji strokovni nivo izvajalca posamezne aktivnosti na uporabnikovem domu. V 11. ?lenu, ki ga potem 15. ?len še podrobneje razlaga, predlagamo, da so nosilci svetovanja in u?enja strokovni delavci. V 12. ?lenu, da se res iz vidika zahtevnosti dolo?a izvajalec v doma?em okolju. Nekako predvidevamo, da bo nadzor nad najzahtevnejšimi posegi in postopki izvajala patronažna medicinska sestra. Namre?, po sklepu razširjenega strokovnega kolegija podro?ja zdravstvene nege je že sedaj koordinator vse oblik pomo?i na domu in z osebnim zdravnikom in uporabnikom in je nosilka diplomirana medicinska sestra. Prav tako se sprašujemo ali preveza rane oz. preveza ran s katerimi se sre?ujemo sodi med temeljna dnevna opravila ali morda to zahteva kaj znanja in ve? strokovne usposobljenosti za oskrbo in nudenje pomo?i tem pacientom. Pogovarjali smo se tudi o 46. ?lenu, ki govori o zavodu o oskrbi na domu in kar že ves ?as tudi sama opozarjam, že vsaj 5 let, da bi se tudi izvajalci zdravstvenega varstva, to se pravi zdravstveni domovi na primarni ravni, ne govorim o institucionalnih oblikah zavodov, kot so domovi starejših ob?anov, lahko registrirali za take oblike dejavnosti, da se natan?no opredelijo pogoji, ki morajo biti ti izpolnjeni, da bomo v enakopravnem položaju, ko se bodo sklepale pogodbe in koncesije. Ker še zmeraj trdim, mreža patronažne službe, ki jo v Sloveniji imamo zelo dobro organizirano in se na tej to?ki ne morem strinjat z gospodom Removšem (?), ki pravi, da je patronažno varstvo sistemsko zaostalo. Re?em, da moramo to mrežo, ki jo imamo izkoristiti in nadgradit. Ne pa na vsak na?in, tam, kjer ni potrebe iskati neke nove rešitve, zelo dragocen ?len v zakonu smo lahko tudi izvajalci patronažnega varstva. Kot tako patronažno varstvo je že leta 2006 pripravilo dokument in nadgradnjo prilagajanja novim izzivom, ki je tudi potrjen s strani našega najvišjega strokovnega organa, to je RSKZnja, in predvideva vse to, kar nas ?aka v prihodnosti, do 24 ur delovne oblike dela, do zaposlovanja drugih profilov, tudi bolni?arjev, tudi fizioterapevtov, delovnih terapevtov. Samo nekako imamo na ministrstvu za zdravje tudi druge poklicne skupine. V?asih malo težje podremo s svojimi idejami, kar pa še ne pomeni, da jih nimamo in da jih ne predvidevamo svoje stroke. V 62. ?lenu, ko se govori o strokovnem in upravnem inšpekcijskem nadzoru, smo predlagali, da strokovni nadzor izvajata obe strokovni zbornici. V 73. ?lenu prav tako, ko se govori o programu usposabljanja nas veseli, da bomo v sodelovanje teh programov in pripravo teh programov vklju?eni tako oba resorja. Pri izpolnjevanju pogojev, kot sem že rekla, ki jih dolo?ata oba ministra, pa pri?akujem, da bo naše resorno ministrstvo obvestilo vse izvajalce zdravstvene nege na primarnem in sekundarnem nivoju o tej možni novi obliki registracije in da se bodo do 2013 lahko ustrezno pripravili. Pri 90. ?len, ki govori o pravicah o po?itku osebnega pomo?nika predlagamo, da se nepretrgani del iz 6 dnevnega podaljšana na 7 dnevnega in da se v okviru finan?nih zmožnosti nekako predlaga, da je 20 dni, tisti za?etek, minimum tistega dopusta, ki pa se linearno skrbi za te varovance oz. z leti starosti navadno pove?uje kot stimulacija. Namre?, ti osebni pomo?niki, v bistvu iz izkušenj, ki jih imamo zelo pri svojem delu izgorevajo in je prav, da jih vsaj s tem po?itkom nekako stimuliramo, da to še zmeraj po?nejo. 103. ?len, to je koordinator dolgotrajne oskrbe. Mora imeti znanja, delovne izkušnje, ki jih dolo?ata pristojna ministra obeh zbornic in to se nam zdi res pomembno, da bomo vsi skupaj, oba resorja, te vsebine dolo?ili, pogledali, kaj že znamo in znanja, ki jih imamo, tako v enem kot drugem resorju dopolnili, ne pa delali vsak po svoje. Namre? sprejeti moramo, da je to nova oblika in da je to priložnost, da nadoknadimo vsa tista leta, ko sta se ta dva resorja v naši državi razšla. 105. ?len, pa smo že predlagali, da v primeru, ko zaradi zdravstvenega stanja bolnik oz. uporabnik ne zmore sam izpeljati predloga za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, da se med možne predlagatelje, razen svojcev, centri za socialno delo. V nujnih  primerih lahko vklju?i patronažna služba. To je predvsem tam, ko bo šlo za tiste nujne vloge. Ker se velikokrat zgodi bodisi, da uporabnik svojcev nima oz. centri za socialno delo niso v tistem ?asu, ko bi bilo to treba vložiti na razpolago. Zaklju?ila bi z mislijo, da je zelo pomembno, da se zavedamo integriranosti obravnave v dolgotrajni oskrbi in da bomo tudi v pripravi vseh podzakonskih aktov in drugih podlag, ki sledijo temu, sledili dejanskim potrebam uporabnikov. Da bomo zagotovili prisotnost ustrezno sposobnega strokovnega kadra glede na zahtevnost potreb uporabnika in da ne bomo za ceno nižanja stroškov nekako po?epnili in šli v bistvu nekaj korakov nazaj v primerjavi s tem, kar imamo. Hvala.

            PETER POŽUN: Hvala gospe Horvat za njen prispevek. K razpravi vabim Borisa Koprivnikarja iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Izvolite.

            BORIS KOPRIVNIKAR: Lepo pozdravljeni tudi v imenu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V naši skupnosti, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebne skupine odraslih smo seveda za ta zakon izjemno zainteresirani iz ve? vidikov. Prvi? zato ker je izvajanje institucionalnega varstva res že danes najbolj obsežna storitev dosegamo že skorajda 19.000 mest, drugi? pa tudi zato, ker se velik del naših izvajalcev že danes ukvarja s pomo?jo na domu z delovnimi in varnostnim z vsemi ostalimi oblikami, ki so del dolgotrajne oskrbe. In tudi sami smo prepri?ani, da strategija razvoja v poslovnem smislu naših izvajalcev, ko gre lahko izklju?no v integralno ponujanje, razli?nih oblik storitev. Zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo že dolgo pri?akujemo in veseli smo, da je kon?no pred nami. Videli smo že prvo verzijo tega zakona na katerega smo dajali že pripombe, mislim, da leta 2005, pa vendar bi z dolo?enimi pomisleki in opozorili se opredelili do tega besedila, ki je danes pred nami. Jaz se ne bom spuš?al v podrobne pripombe posameznih ?lenov, ?eprav smo jih opredelili in jutri jih bomo na upravnem odboru oblikovali kot uradno stališ?e skupnosti. Izpostavil bi le nekaj najbolj vsebinskih pomislekov, ki jih imamo do tega zakona. Namen zakona naj bi bil, da nekako prinese enotno ureditev za vse osebe, ki so dolgotrajno odvisne od tuje nege in pomo?i. In pri?akovali smo, da bo ta zakon na enem mestu uredil to za razli?ne skupine uporabnikov. Hkrati pa ugotavljamo in tudi v zakonu je tako navedeno, da še vedno ostaja v veljavi polna dolo?ba zakona o socialnem varstvu. Del teh pravi ureja zakon o duševnem zdravju. Omenjene so bile pravice iz invalidskega varstva in še nekateri drugi zakoni, kar postavlja pod vprašaj ali bo ta zakon res integralno enotno urejal pravice do dolgotrajne oskrbe in nege kot temu re?emo ali pa bo samo kot eden zakonov, ki to urejajo. Menimo, da bi bilo to integralno vlogo zakona treba zagotoviti na tak na?in, da se uskladi tudi z drugo zakonodajo. Naslednji tak splošni pomislek. Ugotavljamo in dobro je, da zakon širi krog uporabnikov oz. pove?uje dostopnost do storitev, ki so potrebne. Uvaja nekatere nove storitve, hkrati pa na podro?ju virov financiranja združuje obstoje?e vire in ne prinaša nekih pomembnih novih virov. Saj mi nismo nikjer zasledili ene jasne ekonomske študije vplivov tega financiranja zakona. Ampak en tak bežen pogled iz tega bi dal slutiti, da bomo iz obstoje?ih virov na formalni osnovi ponudili ve?. Sposobni pa bomo financirati samo tak obseg storitev oz. ustvariti samo tak obseg stroškov, ki smo ga danes sposobni. Kar pomeni ali se te pravice ne bodo v celoti izvajale. Ali bo krog oz. kvaliteta teh storitev, ki se sedaj izvajajo dejansko nazadovala, da bi lahko izvajali ve? storitev za ista sredstva ali pa bo nek zasebni vir veliko bolj obremenjen. V zakonu je kar nekaj navedb, ki se bistveno kaže na to, da se bremenijo zasebni viri. Naslednji tak generalni pomislek je vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje po predlogu o  preoblikovanju zavoda za zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Ugotavljamo, da je ta vloga odlo?no preve? obsežna. Kajti zavod se po tem zakonu pojavlja tako kot izvajalec financiranja, kot tisti, ki odlo?a o vstopu pravicah, kot tisti ki odlo?a kakšen je standard izvajanja pravic, kar pomeni, da je vloga že sama po sebi kontradiktorna in ?e smatramo, da je vsak poslovni subjekt zainteresiran, da zmanjšuje stroške, potem bo tudi zainteresiran zavod kot tak, da bo zmanjševal stroške. Sam uporabnik pa nima nekega u?inkovitega mehanizma, da bi se izognil temu, da se bodo manjša pravica omejevala, ali pravica do dostopa do storitev. Smatramo, da je to razmejitev izvajanja nekih pravic in pa odlo?anja o višini pravice treba urediti in da je mogo?e v nekaterih delih sporna v tem, kaj je pristojnost zavoda in kaj je pristojnost zakonodajalcev. Ko govorimo o pravicah naših državljanov, ki jih dolo?a lahko le zakonodajalec in nih?e drug. Tudi pomembne opredelitve pravic samih, nivoja standarda storitev, vsebine storitev so precej široko prepuš?ene podzakonskim aktom ali zavodu samemu, kar smatra, da uporabnike postavlja v precej odvisno vlogo in tudi ni nekako eksisten?no. Ker tisti klju?ni del zakona, ki dolo?a pravice, je relativno prepuš?en podzakonskim aktom. Nekateri drugi deli zakona, ki odlo?ajo recimo o podeljevanju koncesij in podobnih zadevah so pa zelo precizno urejeni, kar smatramo, da mogo?e ne sodi v celoti v ta zakon. Kar se ti?e same ureditve obstoje?ih izvajalcev. En širok sklop poglavij, mislim, da je tam nekje od 70. do 110. ?lena, se ti?e javnih zavodov, upravljanja javnih zavodov, koncesionarjev, podeljevanja koncesij in vsa ta poglavja so prakti?no v celoti povzeta po zakonu o socialnem varstvu in tudi zapisana. Mi smatramo, da je ta dvojno urejanje na enak na?in, iste zadeve v dveh razli?nih zakonih. Po eni strani ali je nepotrebno, po drugi strani bo pa slej ko prej pripeljalo do tega, da bo ista zaveda ob sprejetju zakona razli?no urejena v dveh razli?nih zakonih. Mi predlagamo, da se to uredi na enem mestu, mogo?e celo z nekim drugim aktom in ne pa na enak na?in v dveh razli?nih zakonih. Zelo pa nas skrbi na?in vstopa v pravico oz. dostopa do storitev. ?e pogledamo danes, pa ne bom uporabil primer doma za starejše, ampak pomo? na domu. ?e danes nek uporabnik potrebuje pomo? na domu se z izvajalcem pomo?i na domu dogovori, sklene dogovor in za?ne izvajati pogodbo. Izvajalec je pa podvržen vsem pravilom, ki zanj veljajo in tudi po obsegu izvajanja storitve je nadziran in na tak na?in lahko uporabnik, prakti?no do pomo?i na domu pride v enem dnevu ali nekaj dneh in se ta storitev za?ne izvajat. ?e že s tem postopkom, ki je bil z enotnim pravilnikom uveljavljena pravica do institucionalnega varstva, vendar v primerih se je v Sloveniji zelo zapletlo glede oddajanja vlog in tako naprej. Ko pa beremo dostop do pravice, ki je zapisana v tem zakonu in si jo poskušamo prestavljati v praksi. To pomeni, da oddaš vlogo, dobiš koordinatorja, pripraviš program, dobiš sklep komisije, potem se z izvajalcem pripravi podrobnejši program, potem se spet pridobi soglasje zavoda in tako naprej. Je pa ta postopek izredno zapleten. Postopek bo izredno dolgotrajen. Vrsta komplikacij je možna v tem postopku, pridobivanje ostalih podatkov, dajanje soglasij. Vse skupaj te?e po upravnem postopku in se bojimo, da bo ta zapleten postopek dejansko zelo odmaknil dostopnost teh storitev tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Socialno varstvene, zdravstvene storitve ljudje potrebujejo takoj. Takrat, ko ta pravica nastopi, moraš ti imeti možnost to, tako da zelo resno predlagamo to možnost zakona, da ponovno prou?i, ali je vstop v to pravico nujno tako zelo zapleten in ali vstop v to pravico š?iti uporabnika ali pa mogo?e ravno obratno. Uporabnikov dostop do teh storitev tudi omejuje. Opozarjamo tudi na relativno svobodno urejeno pravico oz. možnost uporabe nadomestila s finan?nih sredstev v zameno koriš?enja pravice. Že povedano je bilo v predstavitvi, da ima zavod možnost nadzirati, kako se ta sredstva, ki se jih nek uporabnik odlo?i prevzeti, namesto uporabiti storitev v javni mreži uporabijo in smatramo, da je ta nadzor porabe sredstev premalo definiran oz. da je ena zelo velika možnost zlorabe starih. ?e bodo stari imeli možnost pridobiti sredstva, s tem se žal dnevno soo?amo, potem bodo pod pritiski svojcev ta sredstva dejansko tudi dobili. Ne vem in tudi ni nobene garancije v zakonu, da bodo ta sredstva tudi dejansko porabljena za oskrbo in pomo? starim. Mehanizmi nadzora pomenskosti porabe sredstev, so pa relativno mehki. Lahko se zgodi, da stari ne bodo prišli do, to storitev, zaradi tega da bodo ostali doma in bodo dobili sredstva, ki pa bodo lahko služila tudi ne?em drugem. To je resno podro?je, za katerega s stališ?a zaš?ite ?lovekovih pravic in pravic ranljive skupine prebivalstva je potrebno ponovnega razmisleka. Celotno izvajanje zakona temelji na vlogah koordinatorjev in  te vloge koordinatorjev so postavljene zelo široko. Predlagamo simulacijo, koliko dela bo nek koordinator moral dejansko opraviti, glede na to, da ima vloge definirane od priprave do vseh postopkov za vstop v sistem, svetovanja, pisanja poro?il za osebne pomo?nike. In ?e v celem zakonu pobereš vloge, ki jih nek koordinator mora izvajati, ugotavljamo, da so te vloge, recimo v primerjavi s socialnimi delavci, ki danes izvajajo postopke sprejemanja in tako naprej, neprimerno ve?je in širše. In ?e potem po drugi strani pomisliš, koliko ljudi bomo potrebovali za skupino, kot jo zakonodajalec opredelil, 44.000 uporabnikov te vloge izvajalo, potem za?ne število koordinatorjev iti na stotine. Mi smo izra?unali, da ?e samo primerjamo obseg dela koordinatorja z obsegom današnjega socialnega delavca, bi jih potrebovali 500. Ampak poudarjam, da je vloga za koordinatorja v zakonu bistveno širša  in ne vem ali so za to zagotovljeni viri. ?e so bili tudi dobro ocenjeni. S tem nisem seznanjen, kakšna je finan?na podlaga za izvajanje tega zakona. ?e pa ugotovimo, da je zelo drag in zapleten postopek prejema in še nekaj drugih pravic, ki jih ta zakon uvaja, bo potreboval dolo?ena sredstva. Po drugi strani pa viri za financiranje ostajajo prakti?no na nivoju zbiranja že do sedaj izvajanih pravic, potem ugotavljamo, da bo dejansko za tisto neto dodano vrednost oz. kon?no storitev za uporabnika stalo manj sredstev, kot jih je že danes. Imamo še celo vrsto nekih konkretnih pomislekov. Recimo, omejitev 4 ure pomo?i na uporabnika, ki je meja za zakonsko možnost. Mi danes ugotavljamo, da danes ne zagotavljamo neposredno 4 ure pomo?i ?isto za vsakega uporabnika, ker nam to kadrovski standardi ne dopuš?ajo. Pojavlja se v zakonu meja 70 let, da je vsaj v zakonodaji meja, ko se nekoga smatra, da je starejši, postavlja 65 let. Mislim, da o tem ni bilo nobene diskusije niti konsenza. Nekaj navedb je. Recimo zakon zahteva, da se ra?un upošteva, ko ga uporabnik dejansko podpiše. Mi imamo 20, 25 % uporabnikov, ki niso sposobni lastnoro?nega podpisa, zaradi njihovega stanja. Omenjeno je bilo že višino sredstev za adaptacijo. Pomisleke imamo tudi  s stališ?a upravljanja samega zavoda, ki je sedaj eno?lansko, sedaj se pa pri dveh lo?enih blagajnah znotraj istega zavoda pojavlja tri-?lanska uprava, kjer bo dejansko prišlo do nekih razli?nih interesov. Samo opozarjamo, da je treba zelo dobro premisliti. Strinjamo se, da ta zakon nujno rabimo. In bistvo tega zakona, ki v zakonu ostaja, je to, da govorimo o integralni socialni zdravstveni oskrbi za ?loveka, ki je dolgotrajno odvisen za nego od tuje pomo?i. In to bistvo zakona moramo dejansko ohraniti. Smatram pa, da se s samimi izvedbenimi postopki kot bistvena slabost tega zakona, kot ga vidimo, obseg dejansko razpoložljivih storitev, ki bodo uporabniku na voljo, zmanjšuje iz teh virov, ki so danes na voljo in ne obratno in obveznost prenaša tudi na druge, dejansko na zasebne vire. Smatramo, da je možno z dolo?enimi korekcijami tudi te dolo?ene pomanjkljivosti odpraviti. Mi bomo zakonodajalcem vse pripombe, ki vsebujejo tudi konkretne predloge, kako po našem mnenju rešiti druga?e tudi poslali in upali, da bodo upoštevane. Podobne pripombe smo poslali tudi na predlog, ki je bil leta 2005 objavljen in se kar nekaj tistih pripomb prakti?no identi?no ponovi v tem, kar sem sedaj povedal. Imam pa zapisano eno vprašanje, ko me je vprašal uporabnik, ko je beseda nanesla na nov zakon in pravi. Koliko bom pla?al sedaj, ko sem v najzahtevnejši zdravstveni negi in najzahtevnejši oskrbi. Koliko pla?am danes in koliko bom pla?al po tem novem zakonu. Danes pla?am 27 € na dan najzahtevnejše oskrbe, jaz in moji svojci. ?e je potrebno, uporabniku dopla?a lokalna skupnost in pa  nekaj manj kot 15 € prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ima pa tudi dodatek in pomo? za postrežbo v višini 350 €. Kaj bo po novem zakonu? Pravica do nastanitve, prehrani, ni ve? pravica iz zakona. Pravica do dodatka za pomo? in postrežbo se ukinja, ker se prenaša med vire za financiranje zakona. Imam odbitno postavko 350 €. To bi bilo uporabniško vprašanje. In to nas bodo uporabniki spraševali. Ampak mi bomo zakone oz. zakonodajalec zakone sprejem za uporabnike. Za tiste naše državljane, ki pa dejansko potrebujejo pravice iz zakona in iz samega zapisan zakona je kar lepo razvidno, da so ga dejansko pripravljali predstavniki ministrstva za delo, družino in zdravje, ki sta dva pristojna ministrstva. Vidi se, da je klju?na vloga pri pripravi zakona zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bo izvajalec tega zakona, ne more pa krojiti politike. Zelo pa pogrešamo tudi tiste stvari v zakonu, ki bi odražale, da so dejansko pri njem sodelovali predvsem uporabniki, starejši, invalidni, tisti, ki bodo koristili pravice iz tega zakona. Sam pa lahko re?em, da mi kot izvajalsko združenje pri pripravi zakona nismo sodelovali, zato se bomo pa v tej fazi javne razprave zelo potrudili, da bi dali ?im ve? konstruktivnih pripomb. Hvala lepa.

            PETER POŽUN: Hvala gospod Koprivnikar za vaš prispevek. Trenutno nimam nobene prijave k razpravi in bomo zaprosili predlagatelja za odgovore, pojasnila. Še jaz bi dodal v tem zadnjem delu, kar je gospod Koprivnikar tudi ... (nerazlo?no) kakšen je pri?akovan oz. potreben obseg sredstev, ki bo potreben za izvajanje zakona, tako za izvajanje storitev kot za izvajanje dejavnosti upravnega podro?ja. To se pravi koordinatorjev, komisij. Prav gotovo imate projekcijo narejeno in kakšen del se pri?akuje, da bo potreben iz zasebnih sredstev. Glede na to, da možnost zavarovanja, je to prav gotovo pomemben podatek. Da se ve s kakšnimi sredstvi se bo upravljalo v zavarovalnice. Nakazali so mi, da bi gospod Šuštarši? rad razpravljal. Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠI?: Se opravi?ujem, ker sem se malo prepozno javil, ampak preden ste?e ta odgovor na te izre?ene misli in tudi utemeljene kriti?ne pripombe, bi rad nekaj svojih osebnih opredelitev predstavil. Nesporno je jasno, da se zavzemam za ta zakon. Tudi zelo vesel sem, da smo skozi ta zakon v Sloveniji, bi rekel oblikovati neko jasno definirano družbeno identiteto dolgoro?ne skrbi. Kar seveda zlasti pomeni za tisti del prebivalstva, predvsem za starejše invalide, ki zaradi svojih težav ali svojih telesnih zmogljivosti ne morejo ve? sami za sebe skrbeti. S tega vidika menim, da zakon je konsistentno postavljen, torej kot neka teoreti?na koncepcija. Ampak, ?e pa pogledamo, kako bo prakti?no implementiran se pa seveda pojavlja zelo veliko, zelo resnih vprašanj. Najprej seveda finan?na struktura financiranja. Jaz osebno menim, da ta zakon v taki zasnovi ne moremo implementirati, ?e ne bomo resno porušili del obstoje?ih pravic v zdravstveni zakonodaji in del pravic v socialni zakonodaji. To je teoreti?no nemogo?e. ?e gremo mi implementirati tako kot smo si zastavili zakon in da bo konsistentno v praksi zadovoljivo funkcioniral, potem bomo porušili del obstoje?ih pravic. Vendarle bi rekel, da je bolj možno takrat, ko se družba ne soo?a z resno gospodarsko in finan?no krizo. Ker, ?e družba ni v takem stanju, potem prav gotovo obstajajo dolo?eni mehanizmi, ki bi lahko težave, ki se bodo pojavile, kompenzirale. Ker pa smo mi v drugem stanju, se mi zdi, da take radikalne spremembe bodo prinesle veliko nepredvidenih težav. Mislim, da zadnji razpravljavec je zelo jasno in po mojem mnenju zelo prepri?ljivo povedal, katere težave se bodo pojavile. Posebej bi rad podprl tisti del razprave, kako odvzeti pravice invalidov, ki so tradicionalne. Ne gre za pravice, ki jih bo naša država v teko?i socialni politiki izvedla, ampak seveda je to stvar, ki izvira iz dale? nazaj, v evropski socialni politiki in kako se je razvijala. Kar nenadoma pokr?it vse te pravice in tudi v tem zakonu in ne prehodnih dolo?bah dati nekega javnega pravnega jamstva. To se mi zdi, da ne gre. To bomo takoj imeli vrsto ustavno spornih informacij in menim, da si kaj takega tudi slu?ajno ne moremo privoš?iti.
Druga stvar, ki bi jo vendarle poudaril, je to, da, kaže v dolo?eni meri gledati na to vendarle optimisti?no pri uvajanju tega zakona, ker del aktivnosti vendarle poteka. Tako na podro?ju starejših kot invalidov je teh aktivnosti relativno veliko in ?e bomo to poskušali strniti v en integralni sistem, potem prav gotovo to koristno in modro po?etje.
Veseli me tudi, da pri implementaciji tega zakona ne predvidevamo neko novo inštitucijo. Jaz sicer verjamem, da ta prehod, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje .......... (nerazlo?no) še toliko komplikacij prenesli. Vendar pa na?eloma menim, da je prav, da ne vzpostavljamo popolnoma novega mehanizma in da si dvo - milijonsko prebivalstvo s strašno zapleteno uradniško strukturo vzpostavlja. Je pa seveda tu odprto vprašanje, kako stisniti to državno strukturo, ki pa ostale segmente socialne politike vodi.
Na koncu poudarjam dve stvari. Prva je ta, da nesporno treba pri zakonu vzpostaviti relacijo tako imenovane osebne asistence za invalide. Ta potreba tu je in to potrebo seveda je treba gledati v odnosu do Evropske unije. Vsak zakon, ki ga sistem postavlja, ni samo odraz naše notranje sistemske zakonodaje naših odlo?itev na tem podro?ju, ampak je tudi v nekem sorazmerju s tistimi pobudami, ki potekajo ali tudi tistimi obvezujo?imi usmeritvami, ki se oblikujejo na nivoju Evropske unije. Tu je seveda tudi vprašanje osebne asistence za invalide. Na koncu bi pa seveda opozoril, da vsaj za mene je zelo karakteristi?no, da se danes ni nih?e z besedo dotaknil nekega zelo pomembnega makroekonomskega vidika, ki ga tu vidimo. Mi s to sistemsko zakonodajo pravzaprav odpiramo zelo pomembno polje novih zaposlitev slovenskega prebivalstva. Kajti, ?e bomo ta zakon res realizirali, bomo odprli celo vrsto novih delovnih mest in tudi s tega vidika kaže gledati na ta zakon. Hvala lepa za enkrat.

            PETER POŽUN: Gospod Šuštarši?, hvala. Sedaj pa kar predlagam, ?e predstavnika predlagatelja podata pojasnila. G. Dominkuš pravi, da ima neke zadeve že pripravljene.

            BARBARA STARI? STRAJNAR: Modra bi jaz odgovorila, dokler gospod Dominkuš ne uredi teh prosojnic. Na vprašanje gospoda Donka v zvezi z pridobljenimi pravicami oz. tistimi nadomestili, ki jih dobivajo civilni invalidi vojne. Zakon predvideva, da bodo vsi tisti prejemki, ki jih sedaj dobivajo posamezniki, da jih bodo dobivali še naprej, razen, ?e ne bodo vložili vloge za pridobitev pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ali pa, dokler se jim njihov obseg pravic toliko spremenil, da bodo potrebovali nove storitve, druga?ne storitve ali druga?no obliko in takrat bodo morali dati vlogo in takrat se bo za?el uporabljati novi zakon.
Ukinjajo se zato, ker z dnem uporabe tega zakona, se pa ne bodo dodeljevale nove pravice po teh zakonih.

            .......... DONKO: Vi ste uvedli diskriminacijo, ki bo vodila v poslabšanje invalidnosti in tako naprej. To rabite razmisliti. Ali pa novih invalidov, ko boste imeli za isto kategorijo. Tako da ne po?enjajmo tega, ker potem pride do katastrofe …

            DAVOR DOMINKUŠ: Jaz se opravi?ujem, ampak power point prezentacija, ki jo imam na tem klju?ku, je novejše generacije in ni kompatibilna s tem programom na ra?unalniku, tako da bom povedal nekaj številk na pamet. Ampak, kar se ti?e finan?nih posledic zakona, mi smo pri oceni finan?nih posledic zakona izhajali iz ocene javnih sredstev, ki so bila porabljena za dolgotrajno oskrbo v lanskem letu. Trije temeljni viri so za to. Sredstva zavoda za zavarovanje RS, sredstva invalidsko pokojninskega zavoda ter prora?uni ob?in in države. Skupno je bilo za javne vire, iz teh finan?nih sredstev so bila izvzeta sredstva za negovalne bolnišnice in podaljšano nego v negovalnih oddelkih bolnišnic in pa sredstva za patronažo, ki pa se ne nanaša na paliativno oskrbo. Skupno so bili javni izdatki lani ocenjeni na 244.060 milijonov. Od tega je približno 125 milijonov izdatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje, približno 80 milijonov izdatkov pokojninske blagajne. Ostalo so sredstva prora?una, ob?in in države. Po novi ureditvi bi bilo za ta obseg, o katerem smo govorili. Se pravi za 44.000 vklju?enih ob upoštevanju odbitnega zneska v višini 230 € mese?no treba zagotoviti približno 203 milijone na letni ravni. Se pravi pove?anje za približno 40 milijonov, vendar smo ocenili, da bo potrebno za tel tistih, ki bodo nameš?eni v domove za starejše, dopla?evati tudi stroške oskrbe oz. odbitni znesek, zato smo predvidel še dodatnih 25 milijonov v izdatkih, ki naj bi ostali na ravni lokalne skupnosti, s katerimi bi lokalne skupnosti zagotavljale pla?ila za storitve oz. za oskrbo. To skupno pomeni, da bi bil zakon v prvem letu izvajanja ob situaciji, kakršna je sedaj, težek 233 milijonov, kar pomeni seveda ve? kot 60 milijonov dodatnih sredstev, ki jih je za to njegovo izvajanje potrebo zagotoviti. Se pravi, izhajajo? iz tega raven pravic absolutno ne znižujemo. Prenašamo poudarke iz oblik storitev in pomo?i podpore v instituciji lokalno skupnost in seveda zagotavljamo možnost za to, da se del programov, ki so bili predvideni v ve?ji meri in u?inkoviteje v lokalni skupnosti oz. doma?em okolju, izvaja. Ko smo delali strukturo uporabnikov, smo izhajali pri ciljih, kot so bili dolo?eni z nacionalnim programom socialnega varstva in smo glede na strukturo ciljev tega zakona predvideli razmerje med koristniki institucionalnega varstva med uporabniki storitev v obliki pomo?i na domu in seveda med uporabniki, ki bi pridobili pravico do osebnega pomo?nika in bi dobili pravico do drugih storitev oz. kombinacije storitev in denarnih prejemkov oz. samo denarnih prejemkov. Ravno ta dodaten denar, ki bo potreben za zagotovitev financiranja tako predlaganega zakona v takšni ravni, bo klju?en problem. To pomeni dejansko 60 dodatnih milijonov, ki bodo v prihodnjih letih bistveno narasli. Prvi? zato, ker se bodo storitve oz. struktura pove?ala, podražile in drugi? zaradi te velike dinamike rasti starejšega prebivalstva, predvsem starejšega prebivalstva od 80. let se število potencialnih upravi?encev bistveno pove?uje. Tu je sedaj nekaj možnosti na razpolago in mi pri?akujemo, da bomo v fazi te javne obravnave dobili zelo jasen signal, kaj si slovenska javnost misli, na kakšen na?in zagotoviti ta sredstva. Ali jih zagotoviti z ve?jo solidarnostjo, ki bi bila lahko vezana tudi na druga?no prispevno stopnjo za to podro?je, višanje prispevne stopnje ali pa jih zagotovit skozi dodatno angažiranje sredstev ali pa dodatna dopolnilna zavarovanja s katerimi bi si potencialni uporabniki zagotavljali sredstva in obvezne vire, za to, da bi se obseg pomo?i oskrbe podpore lahko v posameznih okoliš?inah in okoljih u?inkovito in kakovostno izvajajo. Tako kot je zakon sedaj zamišljen, je zamišljeno, da se nova prispevna stopnja za novo zavarovanje oblikuje tako, da se del sredstev, ki jih že sedaj namenjamo znotraj pokojninske in zdravstvene blagajne vzame iz teh dveh blagajn. Da se ustrezno za ta delež zniža prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje in da se v bistvu z novo prispevno stopnjo locirajo sredstva v novo zavarovanje. Po naši oceni, na ta na?in zbrana sredstva zagotavljajo približno 200 milijonov na letni ravni evrov. Razliko do teh predvidenih izdatkov bi bilo treba zagotoviti iz prora?unskih virov. ?e bi ostali na strukturi kot smo jo predlagali in ?e bi ostali na obsegu pravic kot so bile predlagane. Nekaj sredstev že sedaj prihaja iz virov lokalne skupnosti in prora?una. Ta sredstva bi še naprej obdržali za namen, kot sem že povedal. K tem sredstvom bi bilo potrebno dodati še 60 dodatnih milijonov. Kar se ti?e postopkov v zvezi s sprejemom oz. vklju?itvijo v pravice, seveda obstajajo razli?ne rešitve, razli?ne ina?ice. Mi smo predlagali rešitev s koordinatorjem, ker se nam je zdela ta kakovostna zaradi ve? razlogov. Prvi? mi vemo, da so merila, ki jih imamo sedaj bodisi materialnih pravic, prejemkov, bodisi vstop v dolo?ene oblike storitev, zelo razli?na. Da niso kompleksna, da ne zadevajo celovitega nabora storitev in obsega pomo?i, ki ga posameznik potrebuje pri vsakodnevnih aktivnostih in da je posameznik zelo razli?no vklju?en v te postopke. Ponekod sploh ni vklju?en oz. je njegovo sodelovanje minimalizirano, ponekod je ta vklju?itev ustrezna oz. zagotavlja neko kakovost. Odlo?itev o koordinatorju in aktivnem sodelovanju z uporabnikom oz. njegovimi zastopniki v fazi ocene potreb in izdelave individualnega na?rta je pa? odlo?itev, ki temelji na sodobnem pristopu celovitega ocenjevanja potreb in aktivnega vklju?evanja uporabnika oz. njegovega okolja v odlo?anje o obsegu, vsebini in pa tudi na?inu izvajanja storitev oz. oblik pomo?i. Mi se zavedamo, da to pomeni bistveno kompleksnejši, zahtevnejši pristop. Zavedamo se tudi opozoril, ki jih je gospod Koprivnikar navedel, da bi to lahko pomenilo ob neustrezni organizaciji, neustrezni infrastrukturi in neustrezni kadrovski zasedbi, seveda tudi bistveno podražili podaljševanja postopkov. Neracionalno oz. velike zamike, ko je treba u?inkovito in hitro pomagati ljudem. Zato seveda tudi to relativno dolgo prehodno obdobje bi bilo treba vse te pogoje na ustrezen na?in zagotoviti, da bomo kvalitetni in u?inkoviti. Ocena stroškov za delovanje teh strokovnih služb v prvem letu delovanja je bila postavljena na 15 milijonov na letni ravni in ta sredstva, smo predvidevali, da bi se zagotovila tudi seveda iz prora?una Republike Slovenije. Poleg teh vsebinskih vprašanj, o katerih ste danes že govorili, ste jih navajali, je eno od klju?nih vprašanj zagotavljanje sredstev. Sistem, ki smo ga sedaj vzpostavili temelji na tem, da se prispevna stopnja, glede na to, da se sredstva zagotavljajo v dveh sistemih sedanjega zavarovanja ne pove?uje ne za delodajalce in ne za delojemalce, da pa se ustrezno zagotovijo dodatna sredstva v obliki virov, ki bodo prihajali iz prora?una Republike Slovenije. Seveda je možna tudi varianta, potem pa je treba dose?i najširši družbeni konsenz, da se prispevna stopnja dvigne, da se možnost dopla?ila ne zagotavlja skozi zakon, ampak zavarovanje v celoti krijejo vsi stroški oz. druge rešitve. O tem obstaja tudi ocena potrebnih finan?nih sredstev, vendar to bistveno presega kompetence delovne skupine oz. ministrstva, ki je predlagalo rešitev, ki je z vidika naše ocene zaenkrat tudi izvedljiva in bi jo lahko z ustreznimi prerazporeditvami virov v prora?unu Republike Slovenije zagotovili in bi zagotovili ustrezno finan?no vzdržnost izvajanje tega zakona. Je pa res nedvomno, da bo tukaj treba spremeniti razmerje med zasebnimi in javnimi sredstvi. Dejstvo je in to se je zgodilo povsod, da se je delež tega kar država namenja oz. kar se namenja skozi razli?ne oblike zavarovanja in neposrednih pla?il, da so se ti deleži spreminjal. Je pa seveda na parlamentu, ?e bo zakon prišel do parlamenta, da se odlo?i v kakšnem obsegu in s koliko solidarnosti se bo to podro?je v bodo?nosti izvajalo. Vemo pa, da so številke zelo indikativne, potrebe po širitvi teh mrež izvajalcev bodo velike, zato so tudi nekatere rešitve v zakonu tudi zapisane in predvidene tako, da bodo omogo?ili tudi druga?no obravnavo ljudi oz. potencialnih uporabnikov, s tem, da se vklju?uje tudi v ve?ji možni meri neformalni sektor oz. prostovoljstvo in tako naprej. Skratka ideja zakona je ta, da ko je potreben manjši obseg pomo?i in podpore, da ta obseg pomo?i in podpore poteka v ve?ji meri znotraj neformalnih mrež, ki so bodisi svojci bodisi razne lokalne skupnosti in nevladne organizacije in tako naprej. V primeru ve?jega obsega pomo?i in podpore gre pa v bistvu za formalne izvajalce, za profesionalce, ki bodo lahko u?inkovito in kompleksno te potrebe zagotovili. In mogo?e še na koncu. Dileme v zvezi z finan?no vzdržnostjo teh sistemov niso samo dileme te države, ampak so dileme vseh razvitih držav, ki imajo strukturo prebivalstva, ki se izrazito nagiba v prid starejšim in države iš?ejo razli?ne odgovore na to in nekaj odgovorov se nam že sedaj ponuja. To sigurno je ve?ja preventiva, druga?na preventiva kot jo imamo sedaj. To je ve?ja in druga?na organiziranost rehabilitacijskih storitev, ki lahko marsikaj prepre?ijo in v ve?ji meri uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki lahko bistveno skrajšajo odzivne ?ase, poenostavijo dolo?ene postopke oz. omogo?ijo u?inkovito izvajanje dolo?enih oblik pomo?i in skrbi. In zato je zakon tudi predvidel, da se v zvezi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe sprejema nacionalni program. Da se ta nacionalni program sprejema v Državnem zboru in da se to vprašanje umesti v neko celovito reševanje, ki zadeva kar nekaj segmentov te družbe, ne samo socialo in zdravstvo, ampak še drugi segment, ki bo z vidika dolgoro?ne oskrbe in sistema prispeval k temu, da se ......... (nerazlo?no) dosegel in uspel in nadgradil, da bomo dolgoro?no izboljševali sistem ne pa ga slabšali. Hvala.

            PETER POŽUN: Hvala za pojasnila odgovore. Morda še vi, gospa sekretarka, odgovor na kakšno vprašanje, ki je bilo postavljeno.

            BARBARA STARI? STRAJNAR: Rada bi samo opozorila na ?len, ki ga imamo o nujni vklju?itvi z za?asno odlo?bo, kadar bi bil postopek predolg glede na zdravstvene razmere ali druge okoliš?ine, bi bilo potrebno osebo vklju?iti nemudoma v dolgotrajno oskrbo, lahko koordinator brez mnenja komisije izda za?asno odlo?bo. Vklju?i upravi?enca v dolgotrajno oskrbo, potem pa, ko se dokon?no dobi mnenje komisije, se pa izda dopolnilno odlo?bo. Tako da je v teh primerih predviden skrajšan postopek.

            PETER POŽUN: Hvala. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Šuštarši? in gospod Koprivnikar.

            BORIS ŠUŠTARŠI?: Hvala lepa. Rad bi ideološko še nekaj stvari prispeval. Zagotovo sem med tistimi, ki se zavzema za uveljavitev tega zakona in ga tudi podpiram, ne morem pa iti mimo  resnih vprašanj te finan?ne strukture. Verjamem, da je Vlada sposobna to strukturo v taki obliki konsistentno postaviti in uveljaviti. Poglavitno ceno naj bi pla?ale obstoje?e pravice invalidov. Ker je treba elaborirat, mi ne moremo re?i, da bo, kar bo. Tudi jaz mislim, da je eno vprašanje, v strukturi socialne politike naše države zelo pomembno. Mi pravzaprav s tem zakonom to pravico vežemo na socialni cenzus. Razume te razloge, ki k temu vodijo. Po drugi strani pa vendarle kar odkrito povedati, kaj to pomeni. Ali bomo potem vse vezali na socialni cenzus ali bomo samo dolo?ene segmente. Kot sem že rekel, ?e ta zakon v direktni ali indirektni vezi, dati jasen odgovor kako z osebno asistenco invalidov. V dolo?enem obsegu jo v praksi izvajamo. Jaz ne vidim nobene družbene racionalnost v tem, da to ostane nekje privesek, ampak mora to biti en tak stagriran mehanizem, ki bo tudi to reševalo. Na koncu bi opozoril, kaj pa, ?e v praksi ne bo dovolj denarja. Kako bomo pa potem realizirali tisti princip, ki je v Ustavi veljaven, da vsak državljan pod istimi pogoji zakona je upravi?en do iste pravice. Kaj pa takrat? Ker dosedanji sistem kolikor koli je nedodelan, ampak neko pragmati?no uporabnost.  Jaz si želi, da se to še prou?uje iz tega razloga, da potem nas ne bodo kruto presenetile v sami praksi. Ne bi pa rad doživel in na tem mestu se po?utim v Državnem svetu odgovornega, da kar tako pristajat, da nas bodo neke nepri?akovane stvari vodili v stiske posameznikom. To pa ne gre. Toliko.

            PETER POŽUN: Hvala. Gospod Koprivnikar, izvolite.

          BORIS KOPRIVNIKAR: Samo še nekaj kratkih komentarjev, ?e mi je dovoljeno. Poglejte, mi si niti slu?ajno ne predstavljamo, da bi v tej demografiji v zadnjih treh letih v Sloveniji skupina starejših do 80 let, ki so naša ciljna skupina pove?ala za 23 %, mi enostavno linearno ne moremo slediti pove?anju tem potrebam. Moramo nekaj narediti in ne samo pove?evati sredstva. To kar opozarjamo pri tem zakonu je, lahko re?emo, da imamo zgodovinsko priložnost, da moderniziramo naše sisteme dolgotrajne nege in oskrbe. To kar v zakonu piše je nadaljevanje uvedene prakse. Je dr. Ramovš lepo povedal, da je potreba bila uveljavljena v 80-ih letih in takrat je bila to evropsko vrhunska ureditev. In ko se sklicujemo na druge države, je prav, da  tudi vsebinsko pogledamo, kako druge države te sisteme urejajo. Ne urejajo jih tako kot so jih v 80-ih letih, ampak uvajajo bistvene spremembe. In to kar vidimo, da je možnost za prihranke in da je v okviru tega zakona dejansko možno tudi naredit je prvo posodobitev izvajalcev. Mi zapisali v zakonsko dikcijo naj bo rigidno možno obliko izvajalcev javnih zavodov z vso navlako, ki jo zraven imajo, popolnoma usmeritev stran od uporabnika. Mi se ne ukvarjamo s problemi uporabnika, mi se ukvarjamo s problemi upravljanja. To je nekako treba odpraviti. Potem podvajanje paralelnosti sistemov, na katero .... (nerazlo?no). Sistem, zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o socialnem varstvu, zakon o dolgotrajni oskrbi. To so zakoni, ki se dejansko nanašajo v veliki meri na izvajanje istih storitev. To je trikrat ista urejena zadeva. To ni racionalizacija in ta  racionalizacija je možna. Debirokratizacija kot en velik evropski pojem. Ravnokar smo slišali podatek, da s tem sistemom uvajamo za 15 € dodatnih postopkov. Ne vem, kaj od teh 15 milijonih evrov bo dodana vrednost za uporabnika. Govorimo o izbiri uporabnika. Uporabnik najlažje zbira storitev tako, da jo ima na voljo in se sam odlo?i, kateremu izvajalcu bo šel in katero bo koristil. In to nas v sistemskem nivoju ni? ne stane in dejansko ne deklarativno sodelovanje, ampak se dejansko sam odlo?i. In to se nam na podro?ju domov, kjer ostajajo prazne kapacitete danes že dogaja in to je prava izbira uporabnika. ?e mu ta ni vše?, bo šel pa v drugega. Oba morata biti na voljo, pod enakimi pogoji. In to je tista najbolj enostavna rešitev. Jaz še enkrat predlagam, opozarjam. Imamo zgodovinsko možnost, da dolgotrajno odvisnost od tuje nege in pomo?i naših državljanov uredimo na modernem evropskem konceptu na strokovnih na?elih. Mi jih pa to urejamo na zelo drag na?in, na principih, ki so bili uvedeni v 80-ih letih in misli, da jih je treba posodobiti.

             PETER POŽUN: Hvala. K besedi se je prijavila gospa Tatjana Žargi iz Slovenskega društva Hospic. Izvolite.

             TATJANA ŽARGI: ?e nastopam v imenu ali kot zagovornica umirajo?ih bolnikov ali neozdravljivih ljudi, potem me zanima, ker je v storitvah novega zakona omenjena umirajo?ega. In je k sre?i že gospod Koprivnikar izpostavil problem starostne omejitve. Moram povedati preprosto, da je v dolgih letih dela Hospica obravnaval umirajo?ih. Naša  povpre?na doba obravnave takih pacientov in svojcev na domu 45 do 55 ljudi, ?e vzamemo ve? letno povpre?je. Torej se mi zdi, kljub temu, da govorimo o zakonu o dolgoro?ni obravnavi, prvi?, da je dostop, ko je gospa Stari?eva pojasnila, da so možne tudi izjeme. Da je postopek pristopa verjetno predolg, ampak ?e bodo te izjeme res mogo?e, potem to  podpiramo. Je pa nekaj, da pri tej starostni omejitvi nad 65 ali nad 70 let to nesprejemljivo. Kajti ljudje umirajo tudi pod 60, pod 50 in pod 40 let, ?e pa te stvari ne sodijo v ta zakon, potem pa prosim povejte. Ali bo pravica do paliativne oskrbe obravnavana po tem zakonu o dolgotrajni oskrbi ali nas ?aka novi zakon o paliativni oskrbi?

               PETER POŽUN: Hvala, gospa Žargi. Izvolite, gospod.

               .......................: Se opravi?ujem, ampak najprej raz?istimo nekaj stvari. O?itno gre za en nesporazum. Zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in dolgotrajni oskrbi pokriva vse starostne skupine. Se pravi od rojstva do smrti. Nobenih starostnih omejitev ni. 24. ?len govori o vstopnih pogojih za razli?ne starosti zavarovancev. Se pravi za to govori o tem, koliko ?asa mora biti nekdo zavarovan, kako in na kakšen na?in lahko koristi te pravice. Skratka, ne gre za meje vstopa v sistem, meje vstopa v sistem ni. Pravice o tem zakonu gredo vsakemu od rojstva do smrti. Glede dolgotrajne oskrbe in razmerja do osebne asistence, se strinjam, da je to kompleksno vprašanje in da ga bo treba razrešiti. Predlog, ki ga imamo na našem ministrstvu, je seveda, da bi to vsebino v tesni povezavi obeh dokumentov urejali v dveh zakonih, vendar ?e se bo izkazalo, da je bolj racionalno in smiselno urediti socialno materijo v enem predpisu dopuš?amo tudi to možnost in je , da bi znotraj zakona o zavarovanju z dolgotrajno oskrbo naredili tudi posebno poglavje o osebni asistenci in da bi te stvari uskladili. Skratka, moram pa povedati, da nikakor ni bil noben namen ali intenca kr?iti namen pravic, ki so jih slovenski invalidi že sedaj dosegli oz. kr?iti ta pridobljen nabor možnosti, ki jih lahko koristijo v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Mislim, da to iz tega zakona ne izhaja in tudi ta volja ministrstva, da uredi podro?je osebne asistence na ustrezen in drug na?in iz tega izhaja.
Kar se ti?e ugotovitve gospoda Koprivnikarja. Seveda se vsi zelo strinjamo, da gre za zgodovinsko priložnost, da uredimo zadevo na sodoben moderen na?in. To bomo ali tudi skušali s tem zakonom. Kar se pa ti?e o?itka o tistih 15ih milijonov, ki bo namenjen ocenjevanju potreb in pripravi individualnih na?rtov, ta denar že sedaj imamo v sistemu. Razli?ne invalidske komisije, ki odgovarjajo, ki odlo?ajo o dolo?enih pravicah, razli?ni strokovnjaki, ki znotraj organizacij te stvari po?nejo že leta in sedaj to po?nejo in jih je treba pla?evati in gre samo za u?inkovitejši in racionalnejši preglednejši sistem, ki bi ga želeli zagotoviti na na?in, kot je bilo predlagano. Dale? pa smo od tega, da bi trdili, da zadevo v javni obravnavi in v procesu dodelave tega zakona ni možno posodobit in narediti še bolj jasno, pregledno in tako naprej. Ampak, ne gre za neke popolnoma nove stroške, ampak gre pa dejansko za dejstvo, da so ocene narejen pomanjkljivo, nepregledno in nepopolno. In zaradi tega prihaja do zelo velikih razlik, pri obravnavi posameznika. Že znotraj posameznih segmentov, izvajalcev, da ne govorim, ?e primerjamo te izvajalce kot pomo? na domu, institucionalno oskrbo in podobne zadeve. In zato želimo, da bi zadevo poenotili, naredili bolj pregledno, zagotovili ustrezno vlogo strokovnjakov oz. strokovno usposobljenih kadrov, ki bodo to zmogli in absolutno smo prepri?ani in seveda se strinjam s tem, kar je bilo povedano, da so to lahko samo multidisciplinarno  sposobni kadri, ki imajo s podro?ja zdravstva in sociale, ki imajo širok koncept in so sposobni v konkretnih okoliš?inah, situacija ocenjevati potrebe posameznika. Tukaj gre za nov pristop in to je novost in tukaj vidimo kakovost tega zakona. Kar pa se ti?e pripomb, da se zakon mogo?e preve? ukvarja z neki statusnimi vsebinami povezanimi z izvajalci se lahko deloma tudi strinjam s tem in menim, da je tudi tukaj možno stvari razrahljati in narediti bolj prožne in prepustit v ve?ji meri to avtonomijo izvajalskim organizacijam glede organiziranosti, formalne strukturiranosti, upravljanja in tako naprej. Kar pa se ti?e mogo?e, in s tem bom kon?al, povezave vseh teh treh segmentov, se pravi zdravstvene dejavnosti, socialne oskrbe in dolgotrajnega varstva, menimo, da je treba postaviti jasne meje v predpisih, ki urejajo ta podro?ja in da je treba v posameznem predpisu urediti samo tisto, kar dopolnjuje in ne pa kar podvaja, na dveh mestih ureja iste zadeve. Zato je bila naša ideja zelo jasna. Zdravstvena dejavnost je urejena v posebni zakonodaji, kolikor se seveda dotika dolgotrajne oskrbe je prehajanje treba zagotovit, tako v lokalnem okolju kot v bolnici absolutno mora biti to zagotovljeno. Kar se ti?e pa podpore tistim uporabnikom,  ki zaradi materialnih okoliš?in niso sposobni dolo?enih pla?il, pa je to stvar, ki je urejena v posebnem predpisu, ki ureja dopla?ila oz. subvencije socialno ogroženih prebivalcev Slovenije in je prav, da je to v posebnem predpisu. Hvala.

            PETER POŽUN: Hvala. K razpravi se je prijavila še gospa Juška Keržan iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izvolite.

            JUŠKA KERŽAN: Hvala lepa. Še pogled tistega akterja, tretjega, ki je bil ve?ino ?asa vklju?en tudi v samo pripravo predloga zakona. Omenjeni smo bili tudi uvodoma. Želim povedati, da smo res pri pripravi tega zakona sodelovali predstavniki tudi zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar pa današnja razprava in morda ta kon?ni predlog zakona, ki je sedaj v razpravi, kaže na to, da dolo?ena vprašanja je potrebno morda ponovno pretehtati. Morda ravno tisti vidik, ko je bil vzpostavljen, kako je mogo?e v eni in isti inštituciji opravljat vse tri naloge. Kot naloge izvajalca, financerja, kot naloga tistega, ki odlo?a o strokovnih podlagah oz. strokovno presoja, kdaj je nekdo upravi?en do pravic in morda v konkretnih primerih pogledati, kdaj se zavod za zdravstveno zavarovanje postavlja v samo vlogo tistega, ki potem v kon?ni fazi kroji politiko misli odlo?anja o pravicah. Vendar pa so to vprašanja, ki mislimo, da jih je mogo?e v razpravi ponovno preu?iti in najti dolo?ene ustrezne rešitve. Želim poudariti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje vidi potrebo po enotni ureditvi dolgotrajne oskrbe in da na?eloma podpira tak na?in, da pristop k reševanju. K razpravi pa sem se priglasila predvsem zato, ker smo morda v teh zadnjih minutah, se že zelo konkretno pogovarjali o oceni sredstev, ki so potrebna za samo izvajanje tega novega sistema. Pri ?emer morda je ravno tukaj videti eno pomanjkljivost, ki  izhaja iz samega predloga zakona. Namre?, v javni razpravi je samo besedilo ?lenov, nimamo na vpogled vseh finan?nih posledic oz. vseh ocen. Verjamemo, da je to še odprta zadeva in ravno to bi želela poudariti. Da ne jemljemo te številke 15 milijonov, ki je bila omenjena pred nekaj minutami kot zadnjo številko, da se je potrebno o tem še pogovoriti. Absolutno sprejemamo razlago tudi predstavnikov Ministrstva za delo, da je potrebno upoštevati vsa tista sredstva, ki se že danes zamenjajo za odlo?anje o dolo?enih pravicah, ki v našem sistemu obstajajo. Na tem mestu želim poudariti, da je potreben celovit pristop k temu, da bomo dolo?be zakona res lahko tudi izvajali. Ministrovo za delo se tega zaveda in verjamem, da bo to tudi uresni?eno, tako da bomo lahko v ?asu, ki je predviden, tudi resni?no zagotovili od kadrov do sredstev, do informacijske tehnologije, da bomo dolgotrajno oskrbo lahko spravili tudi v življenje. Hvala lepa.

            PETER POŽUN: Hvala vam. K besedi pa vabim gospo Tanjo Petkovi? iz Zdravniške zbornice Slovenije, ki predstavlja zdravnike, ki delajo v socialno zdravstvenih ustanovah.

            TANJA PETKOVI?: Lepo pozdravljeni. Na tem mestu nisem mogla mimo tega, da bi se vseeno dodala kot neko mnenje svojih zdravnikov, ki delamo v domovih starejših ob?anov in sem njihova predsednica. Sem v imenu zdravniške zbornice. Vprašanje demografske organizacije v Sloveniji in s temi problemi, kot smo danes slišali, sre?ujemo kar nekaj let in jih skušamo na razli?ne na?ine reševati. Kar me je pa res zbodlo in bi želela prositi predlagatelje tega zakona, da še enkrat ovrednotijo oz. ocenijo finan?ni vidik tega zakona. Pridružujem se mnenju gospoda Šuštarši?a in gospoda Koprivnikarja, da tukaj ne moremo nekaj spraviti v življenje, potem pa gledati, kaj bo. To se nam sedaj dogaja pri zakonu o duševnem zdravju, ko ga moramo ?ez pol leta ponovno z novelami popravljati. Predvsem so v tem zakonu predstavljeni neki koordinatorji, ki za seboj povle?ejo strukturne in finan?ne posledice, ki jih je v tem trenutku težko predvideti. Kot izvajalka, kot zdravnica v domu (delam v dveh domovih), moram povedati, da zadnja leta se sre?ujemo s kr?enjem finan?nih sredstev. Jaz se zavedam, da so ljudje, ki so v domovih, govorim o slabih 19.000 ljudeh, da so zelo bolni. Da je vsaj še enkrat toliko ljudi doma in finan?na sredstva niso pravi?no razdeljena. Tisti v domovih dobijo ve?. Moramo se pa res zavedati in vas prosim, da še enkrat ovrednotite finan?ni vidik, da ne bomo dali nekaj ven, kar ne bomo mogli v praksi izvajat. Jaz pozdravljam, mi vsi pozdravljamo ta zakon. ?akamo ga že ve? let, ker ga potrebujemo. Zdravniki vidimo ljudi, ki so doma, vidimo svojce, ki izgorevajo in jim ne morejo nudit pomo?i, kot jo potrebujejo. In se zavedamo dejstva, da je tukaj treba nekaj narediti. Vendar dajmo lepo prosim narediti nekaj, kar bo lahko v praski živelo in kar bo imelo dobre temelje. Da ne bomo nekaj postavili na krhkih temeljih kar se žal sedaj že dogaja oz. se je zgodilo. Toliko bi želela povedati. Hvala.

            PETER POŽUN: Hvala. Morda še kdo k razpravi. ?e ne bi morda povzel. Iz vseh razprav lahko zaznamo podporo o tem, da se to podro?je ?im prej uredi. Se pravi, da s sistemskim zakonom kon?no zapremo tudi to poglavje. Pred nami je zakon z besedili ?lenov, ki odpira dolo?ena vprašanja in daje tudi dolo?ene odgovore. Sam sem prepri?an, da so v tej razpravi, ste razpravljavci odprli nekaj pomembnih vprašanj, ki jih bo predlagatelj tudi upošteval in jih poskušal vklju?iti. Pomembno je, da bi se seveda ta glas slišal in da se ta razprava odpira. Tisto, kar je v našem skupnem interesu, pa res je, da ta zakon leta 2013 stopi v aktivno delovanje in da bomo tako v Državnem svetu kot v podro?nih skupinah poskušali storiti ?im ve? in ?im hitreje, da se zakon kot integralni akt vloži v parlamentarni postopek. S tem bi današnji posvet zaklju?il. Zahvaljujem se za udeležbo in prispevke. V strokovni službi Državnega sveta bodo pripravili zapis tega sestanka in zaklju?ke, ki bodo potem tudi javno dostopni. Hvala.