Prispevek s posveta Skrb za zdravje na delovnem mestu, 9. oktober 2008
Avtor: mag. Dušan Semoli?, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Evropska in posledi?no tudi slovenska zakonodaja natan?no razmejuje obveznosti in pravice pri varovanju zdravja delavcev. Direktiva Sveta EGS št. 391 iz leta 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu in z njo usklajeni Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999 in 64/2001) jasno umeš?ata odgovornost na delodajalca oziroma na osebo, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. ?e delodajalec prenese strokovne naloge na podro?ju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem podro?ju. Obveznosti delavcev na podro?ju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na na?elo odgovornosti delodajalca.
Zakon nadalje opredeljuje obveznost delodajalca, da se posvetuje z delavci oziroma zastopniki delavcev o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu. Toda v skladu z zakonom zastopniki delavcev na podro?ju varnosti in zdravja pri delu niso sindikati temve? sveti delavcev ter delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Res pa je, da tako v Sloveniji kot v vsej EU sindikati odlo?ilno usmerjajo delo teh izvoljenih delavskih zastopnikov. So namre? pooblaš?eni predlagatelj kandidatov za sestavo svetov delavcev in po izvolitvi izvajajo zanje usposabljanja ter so vir neodvisnih informacij, ki jim naj omogo?ajo u?inkovito izvajati vlogo zastopnikov delavskega interesa za varno in zdravo delo.
Vloga sindikatov je torej pravzaprav druga?na od tiste, ki se sicer predstavlja javnosti. Sindikati smo zlasti na evropski ravni vklju?eni v svetovalne organe, ki pripravljajo podlage za sprejem direktiv in uredb za varovanje delav?evega zdravja. Poro?am lahko, da je ZSSS v polni meri prevzela svoj del odgovornosti, da v EU zastopamo interes slovenskega delavca po predpisih, ki varujejo delav?evo zdravje. Moji kolegi so namre? ?lani tripartitnih svetovalnih organov in institucij v Bilbau, Luksemburgu in Dublinu, ki za Evropsko komisijo pripravljajo podlago za pripravo evropskih predpisov, ki so nato preneseni v slovensko zakonodajo.
Še ve?: predstavniki ZSSS delujemo tudi v Evropski konfederaciji sindikatov in v mreži njenega raziskovalnega inštituta na podro?ju varnosti in zdravja pri delu, ki povezuje sindikalne strokovnjake v vseh 27 državah EU, ki servisirajo izvoljene delavske zastopnike za varnost in zdravje pri delu.
Evropski socialni partnerji so v tem desetletju v EU pokazali izjemno pozornost tako imenovanim novim tveganjem za okvare zdravja. ZSSS si prizadeva, da bi se ta spoznanja ?im prej uveljavila tudi v Sloveniji. O tem pri?ajo številne pobude, ki jih je ZSSS po letu 2004 izpeljala v Ekonomsko-socialnem svetu.
V Sloveniji namre? še vedno marsikje velja, da se varnost in zdravje pri delu nanašta zgolj na tradicionalna tveganja za okvare delav?evega zdravja, kot so poškodbe pri delu in poklicne bolezni zaradi mehanskih dejavnikov, v zvezi z elektri?no energijo, nevarnimi snovmi, fizikalnimi in biološkimi dejavniki ter ekološkimi razmerami. V državah EU pa se vedno bolj uveljavlja razumevanje tako imenovanih novih tveganj za okvare delavcev, ki so bil odvisni od organizacije dela in sodijo med psihosocialne obremenitve.
Da gre za obremenitve pri delu, ki jih evropski in slovenski delavci najpogosteje omenjajo kot škodljive za njihovo zdravje, dokazujejo periodi?ne 5-letne ankete Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer. Še ve?: rezultati so v primeru Slovenije bistveno slabši kot je evropsko povpre?je !
?etrta anketa iz leta 2005, v kateri je bilo anketiranih tudi 800 slovenskih delavcev med 30.000 iz vseh 27 držav EU, je pokazala, da le 29 % evropskih delavcev meni, da delovne razmere škodujejo njihovemu zdravju in kar 46 % slovenskih delavcev. Nadalje je anketa Dublinske fundacije pokazala, da je stres, ki ga v Sloveniji še podcenjujemo, v resnici eden najpomembnejših vzrokov za okvare zdravja slovenskih delavcev: le 22 % evropskih delavcev poro?a o stresu na delovnem mestu in kar 38 % slovenskih delavcev! O ustrahovanju in nadlegovanju na delovnem mestu je v anketi poro?alo 5,1 % evropskih delavcev in kar 7,4 % slovenskih delavcev. Vtis je, da so ti in drugi podobni odstotki o zdravstvenih težavah zaradi posledic dela za Slovenijo v primerjavi z evropskim povpre?jem podvojeni. Predstavniki Evropske fundacije so pred letom dni, ko so predstavljali rezultate ankete v Ljubljani, zaradi tega izrazili presene?enje.
Priznajmo si: Slovenija je dežela, kjer premalo pozornosti namenjamo psihosocialnim obremenitvam na delovnem mestu in zato pla?ujemo visoko ceno, ki jo je mogo?e opredeliti v odstotkih BDP! Celo slovenski delodajalci v zadnjem ?asu priznavajo, da se velja previsoko bolniško odsotnost z dela u?inkoviteje lotiti s prevencijo in promocijo zdravega na?ina življenja in ne zgolj z represijo v obliki odtegljajev od pla?e zaradi bolniške odsotnosti. Slednja namre? na dolgi rok ne daje želenih rezultatov.
Statistika kaže, da je bolniška odsotnost najdaljša ravno v primerih, povezanih z obremenitvami zaradi nasilja in nadlegovanja oziroma trpin?enja (poljudno imenovanega mobbing). Ni? krajša ni bolniška odsotnost zaradi novodobnega pojava izgorelosti na delu zaradi dela brez po?itka in nezdrave storitvene naravnanosti. Ta bolezen sodobnega odtujenega sveta je vse bolj prisotna tudi v Sloveniji. Psihosocialne obremenitve pa so tudi eden najpogostejših vzrokov invalidizacije oziroma popolne izgube delovne zmožnosti pri nas!
Stres je stanje, ki ga spremlja fizi?no, psihi?no ali socialno slabo po?utje ali disfunkcije, ki izvirajo iz ob?utka posameznika, da ne zmore izpolniti vsega, kar se od njega zahteva ali pri?akuje. Posameznik zlahka prenese kratkotrajno izpostavljenost pritisku, ki lahko velja kot pozitiven, teže pa prenese dolgotrajno izpostavljenost hudemu pritisku. Stres ni bolezen, toda dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko zmanjša u?inkovitost pri delu in poslabša zdravje. Stres v zvezi z delom lahko povzro?ajo dejavniki, kot so vsebina dela, organizacija dela, delovno okolje, slabo sporazumevanje itd.
Na koncu vas želim informirati o dveh izjemno pomembnih sporazumih, ki so ju v letu 2004 in 2007 sklenili evropski socialni partnerji in pri tem je na sindikalni strani aktivno sodelovala tudi ZSSS.
Okvirni sporazum o stresu v zvezi z delom evropskih organizacij delodajalcev in sindikatov je iz oktobra 2004 in v za?etku leta 2005 je ZSSS predlagala njegovo obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu ter ponudila svoj predlog za njegovo implementacijo v Sloveniji. Kar štiri leta je preteklo, preden nam 23. aprila 2008 na pobudo ZSSS na 166. seji ESS uspelo potrditi vsaj njegov uradni prevod. ?eprav je evropskim organizacijam delodajalcev jasno, da posledice stresa škodijo ne le delavcu ampak tudi delodajalcu, se slovenske delodajalske organizacije izmikajo kakršnikoli implementaciji sporazuma. Pri tem se ravnajo po tistih delodajalcih, ki se ne odlikujejo z varnostjo in zdravjem pri delu in odli?nostjo pri upravljanju s ?loveškimi viri. Nekateri se namre? še vedno ne zavedajo, da je na svetovnem trgu najbolj konkuren?en delodajalec, ?igar zaposleni so inovativni, vlagajo v izdelke svoje konkuren?no znanje in spretnost. Delo, kjer delodajalec ne zna obvladovati stresorje na delovnem mestu, tega ne omogo?a. Na sre?o odli?ni delodajalci tudi pri nas ravnajo druga?e in ne ?akajo na dovoljenje delodajalskih združenj, da sistemati?no obvladujejo stres na delovnem mestu.
Še dlje pa smo v Sloveniji od implementacije drugega sporazuma evropskih socialnih partnerjev iz aprila 2007 - Neodvisni okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju pri delu. Gre za pojava, ki ga je v Sloveniji ve? kot drugje po EU in ki veljata za enega hudih vzrokov stresa na delovnem mestu. Kljub temu, da je ZSSS storila vse za za?etek razprave o njegovi implementaciji v Sloveniji, slovenski delodajalci ne kažejo pripravljenosti za to. To marsikaj pove o slovenskih združenjih delodajalcev. Pa tudi, da država ni vedno zgled dobrega delodajalca. Sindikalni zaupniki s terena nas namre? obveš?ajo o pogostih pojavih mobbinga oziroma psihi?nega trpin?enja delavcev v javnem sektorju in posebej v državni upravi. Zdi se, da je ustvarjanje sovražnega delovnega okolja metoda srednjega mendžmenta, ?e ni kos vodstvenim nalogam.
Na ESS nameravam predlagati, da uradni prevod evropskega sporazuma o obvladovanju stresa objavimo v Uradnem listu RS, da tako omogo?imo splošno seznanjanje z njim. Naj omenim, da je Evropska komisija oba sporazuma že sama prevedla v slovenš?ino in ga objavila v Uradnem listu ES. ?as je, da se odpovemo pomislekom tudi na nacionalni ravni.
Toda delo v ESS ne zadostuje. ZSSS bo pripravila usposabljanje svetov delavcev o stresu, nasilju in trpin?enju na delovnem mestu. Tem pojavom pa posve?amo prostor tudi v svojem glasilu in na spletni strani ZSSS.
