|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Kje so meje rasti? Med doktrino gospodarske rasti in nosilno sposobnostjo planeta |
||||||||
|
Vrsta dogodka: razvojni forum Program foruma
Dogodek sta povezovali mag. Violeta Bulc, predsednica Umanotere in Ksenija Horvat Petrov?i?, novinarka zunanjepoliti?ne redakcije na Radiotelevizije Slovenija. Kratki povzetki posameznih prispevkov »Globalna gospodarska kriza je nastajala desetletja in je odraz sistema, ne posledica spodrsljaja. Nadaljevanje sedanjih trendov bi bilo za ?loveštvo pogubno«, je v uvodu v forum dejal predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kav?i?. Ob tem je poudaril, da mora biti cilj vseh razprav o prihodnjem razvoju jasen – kakovost življenja državljanov. Nina Tome iz Umanotere je ob predstavitvi poro?ila Rimskega kluba o mejah rasti iz leta 1972 prikazala, da so imeli znanstveniki, ki so pred skoraj 40 leti napovedovali zlom družbeno ekonomskih in ekoloških sistemov tekom 21. stoletja, prav. Novejše raziskave namre? kažejo, da se t.i. scenarij »buisnes as usual« iz leta 1972 prakti?no ujema z dejanskim stanjem 40 let kasneje. »Gospodarska rast je na cedilu pustila ve?ino svetovnega prebivalstva,« je poudarila Tometova in dodala, da smo soo?eni s koncem obdobja poceni nafte, z naraš?anjem cen osnovnih dobrin, degradacijo zraka, zemlje in vode, s konflikti glede naravnih virov in klju?nim trenutkom izziva podnebnih sprememb: »V teh razmerah "buisnes as usual" ni ve? možnost,« je opozorila. Prof. dr. Ivan Kos iz Biotehniške fakultete v Ljubljani je v svoji razpravi izpostavil dejstvo, da imamo ljudje enako genetsko sliko kot pred 20 tiso? leti, da pa se je bistveno spremenilo naše okolje. Zato je po njegovih besedah nujno zavedanje, da potrebujemo omejitve svojega ravnanja in ?utenja zaradi spremenjenega okolja. »Smo pametna ali smo ?ute?a bitja? Se zavedamo nevarnosti našega družbenega razvoja na osnovi naših ?ustev?« se je vprašal. »Ekonomisti mo?no vplivamo na stanje v družbi, zato nosimo tudi veliko odgovornost. Nih?e od ekonomistov ni napovedal sedanje gospodarske krize, zato lahko re?emo, da je ekonomija kot veda zatajila,« je priznal dr. Aleksander Kešeljevi? iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dodal je, da druga?nega odgovora na izzive ekonomske krize ekonomisti sami ne bodo našli, saj potrebujemo širši odgovor. Kešeljevi? je sicer še poudaril, da je gospodarska rast za ekonomiste še vedno najpomembnejši kazalec, zavzel pa se je za gospodarsko rast z ob?utkom. Ekonomistka mag. Mojca Vendramin je v nadaljevanju nakazala druga?no možnost razvoja. V svoji razpravi »Živeti na planetu, ki ne raste« je poudarila, da ob sedanjem razvoju zaradi stalne rasti kr?imo biokapaciteto, od katere smo odvisni. Zato se postavlja dilema: ali ustavimo gospodarsko rast in povzro?imo zlom socialnega sistema, ali pa nadaljujemo z gospodarsko rastjo in povzro?imo zlom ekosistema. Rešitev Vendraminova vidi v vzdržnem razvoju, ki bi med drugim pomenil 4-6 urni delavnik in poudarjanje nematerialnega zadovoljstva. Dr. Luka Omladi? iz Filozofske fakultete v Ljubljani je opozoril na dejstvo, da »to, da si vprašanja o mejah rasti zastavljamo že 200 let, pomeni, da gre za zelo pere?e vprašanja.« Omladi? meni, da se je v današnjem ?asu zgodba o na kredit kupljeni brezmejnosti kon?ala. V Sloveniji pa ga moti to, da je okoljska politika potisnjena na obrobje. »Nimamo niti ene mo?ne politi?ne figure, ki bi trdno stala za okoljskimi temami,« je opozoril. Ob koncu nastopajo?ih razpravljalcev je spregovoril še samostojni raziskovalec in publicist Anton Komat, ki je poudaril, da bomo morali zlo?ine proti naravi in proti so?loveku pla?ati. »Svet uhaja iz rok,« je dejal Komat in pozval politike, naj vzamejo državotvornost v svoje roke.
Prispevki
Fotografije udeležencev
|
||||||||
