doc.dr. Marija Molan: Izkoristiti ve?je zaposlitvene možnosti izven mest

V postopku poklicnega odlo?anja je možnost zaposlitve pomemben dejavnik, ki poleg bližine šole in statusa posameznega poklica pomembno vpliva in sooblikuje otrokovo poklicno odlo?itev. To so tisti dejavniki izven otroka, izven njegovih želja, potreb, sposobnosti in zmožnosti, ki na koncu dolo?ijo poklicno odlo?itev. V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta "Model medicinskega poklicnega svetovanja otrokom z zdravstvenimi težavami" so bili analizirani vplivni dejavniki, ki dolo?ajo kon?no poklicno odlo?itev vseh mladostnikov, ne le mladostnikov z zdravstvenimi težavami.

Primerjava zaposlitvenih možnosti znotraj Slovenije z ostalimi deželami Evropske skupnosti je pokazala, da imamo perspektivno boljše možnosti zaposlovanja, predvsem v storitvenih dejavnostih, hkrati pa imamo še vedno ve?ji delež zaposlenih v primarnih dejavnostih. V okviru raziskave nas je zanimalo ali se pojavljajo razlike v željenih poklicih med mestom in podeželjem, kateri poklici se pojavljajo, v kakšnem okolju in kaj je tisto, kar na koncu dolo?a otrokovo poklicno izbiro.

Raziskava je potekala v dveh delih, v prvem delu v Ljubljani in okolici, v drugem delu na Koroškem. V drugem delu so bili zbrani tudi podatki o zdravstvenem stanju otrok. Zdravstveno stanje otrok naj bi bil po nekaterih podatkih pomemben omejitveni dejavnik pri zaposlovanju mladih ljudi, predvsem v strokovnih poklicih za katere se mladi šolajo po dvo-letnih ali tri-letnih programih.

Nekaj najpomembnejših rezultatov
Analiza poklicnih interesov je pokazala, da se, ne glede na okolje, otroci še vedno najraje odlo?ajo za dobro poznane poklice, za standardne poklice. Vendar v teh poklicih ni re?eno, da so zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tako je med otroci zelo priljubljen poklic u?itelja, ki se je pojavil kot željena izbira prakti?no pri 1/3 otrok. Zelo priljubljen je tudi vzgojitelj, zdravnik, skratka poklici, ki so tradicionalni in jih otroci tudi dobro poznajo iz svojega okolja.

V odvisnosti od socialnega okolja, se v mestu pojavijo tudi bolj posebni poklici, kot je trener, režiser, samostojni umetnik ali raziskovalec. Nikjer se pa ne pojavljajo poklici kot so kmet, agronom. V dejavnostih vezanih na kmetijstvo se pojavlja le veterinar, vendar predvsem kot specialist za male živali.

Analiza poklicnih interesov je hkrati pokazala, da prakti?no ni bilo nobenega interesa za poklice vezane na turisti?ne dejavnosti. Zelo redko se je pojavil interes za poklice turisti?ni vodi?, animator. Otroci ne razmišljajo o dejavnostih vezanih na turizem ali kmetijstvo. Sem in tja se pojavi kakšen kuhar ali natakar, to pa je tudi vse.

Analiza poznejših vpisov pa je pokazala, da se je spekter vpisov še nekoliko zožil. Otroci so se vpisovali na tradicionalne poklice, zdravstvo, ekonomske dejavnosti, ra?unalništvo. Ni bilo vpisov za turisti?ne dejavnosti in dejavnosti vezane na izkoriš?anje potencialov na podeželju.

Analiza realizacije poklicnih izborov je pokazala, da je bila na koncu poklicna odlo?itev in izbor šole pogosto v polovici primerov druga?en, kot je bila prvotna poklicna želja. Tisti dejavnik, ki je prvenstveno dolo?al izbor šole, je bila ocena. Možnosti zaposlovanja, zdravstveno stanje in otrokove želje niso vplivale, mo?no pa je vplival šolski uspeh.

Ti rezultati opozarjajo, da je poklicno svetovanje otrokom še neizkoriš?eno podro?je, ki bi omogo?alo sooblikovanje poklicne odlo?itve, ki bi bila bolje usklajena tudi z realnimi potrebami trga dela ter otrokovimi lastnimi interesi. Velik interes, ki ga predvsem mlajši otroci kažejo za nekatere bolj raziskovalne poklice, kot je npr. samo raziskovanje ali arheologija, bi bilo mogo?e združiti in otroke usmeriti v poklice, ki bi zagotavljali novodobno možnost zaposlitve tudi v turisti?nih storitvenih dejavnostih.

REALNOST - ISKANJE NOVE POTI
Nestabilnost poklicne odlo?itve je slabost in hkrati možnost, ki bi jo lahko bolje izkoristili. Otrokom bi lahko predstavili možnosti realizacije njihovih poklicnih interesov in želja še kjer drugje kot le v šolstvu, zdravstvu ali menedžerskih dejavnostih.

Analiza poklicnih interesov nezaposlenih oseb, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, ki bo bili v letu 2005 v poglobljeni oceni "Možnosti poklicne preusmeritve" na Klini?nem inštitutu za medicino dela, prometa in športa je pokazala, da so med dolgotrajnimi iskalci zaposlitve tako osebe s kon?ano osnovno šolo, takšnih oseb je bilo 1/3, do oseb s popolno srednjo šolo in poklicno šolo, do oseb z visoko šolo.

Podrobnejša analiza je pokazala, da imajo ti manj uspešni iskalci zaposlitve pogosto izobrazbo, ki bi omogo?ala iskanje dela in samozaposlitev znotraj osnovnega poklica, vendar pa bi potreboval posameznik prilagojen na?rt zaposlitve in iskanja poklicnega cilja.

V nekaterih primerih bi bila potrebna še dousposobitev. Predvsem posamezniki z zdravstvenimi omejitvami, bi potrebovali nekoliko ve? pomo?i, usmeritve ali dodatne prilagoditve.

IZHOD - NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Nacionalne poklicne kvalifikacije, ki omogo?ajo pridobitev poklicne kvalifikacije in tudi poznejšo možnost samozaposlitve za nekatere vrste dejavnosti so vezane na samo kmetijstvo, od sadjarstva, vinogradništva, do pridelave vrtnin, ekološkega kmetovanja, strokovnega svetovanja v kmetijsko predelovalni dejavnosti, sodelovanja v krajinskem vrtnarstvu, kmetijstvu, do vinskega svetovanja.

Nacionalne poklicne kvalifikacije obstajajo tudi za turisti?no animiranje, izdelavo peciv na tradicionalni na?in, izdelavo bonbonov, ?okolade, sladoledov ali pa mogo?e le za posredovanje turisti?nih informacij.

Inštrument nacionalnih poklicnih kvalifikacij je po zgledu ostalih držav v Evropski uniji uvedel možnost priznanja nacionalne poklicne kvalifikacije na osnovi usmerjenih prilagojenih izobraževanj ali le na osnovi preverjanj znanj iz dolo?enega podro?ja. Tako je omogo?eno tudi osebam, ki nimajo formalne izobrazbe za posamezno podro?je ali se želijo ukvarjati z nekim specifi?nim podro?jem, za katerega še nimamo formalnega izobraževanja, pridobitev certifikata, ki jim omogo?a samostojno dejavnost in jim priznava kompetence za opravljanje izbrane dejavnosti.

PROSTORSKE MOŽNOSTI
Za Slovenijo je zna?ilna selitev mladih ljudi v ve?ja naselja, za delom, za tako imenovanim boljšim življenjem. Na podeželju ostajajo prazne ali na pol prazne doma?ije, hiše v katerih nih?e ne živi ali živita le en ali dva ?loveka. Te slovenske doma?ije, prazne vendar prijazne, lahko nudijo dobro osnovo za razvoj ponudbe storitev prostega ?asa, za razli?ne turisti?ne dejavnosti.

PONUDBA STORITEV ZA PROSTI ?AS
Storitve, vezane na industrijo prostega ?asa so hitro rasto?a gospodarska dejavnost zahodnega sveta. Koristna izraba prostega ?asa, izraba prostega ?asa na na?in, ki omogo?a doživeti nekaj novega, druga?nega, nau?iti se ne?esa za kar nikoli nisi imel priložnosti in možnosti ali pa spoznati zanimivosti nekega okolja, predstavlja aktivno obliko izkoriš?anja prostega ?asa in možnost zaposlitve, uveljavitve in zaslužka ponudnikom teh storitev.

V teh dejavnostih, na ta na?in, bi bilo mogo?e ponuditi marsikaj, od znanj iz podro?ja umetnosti, zgodovine, geografije, v obliki vodenj po okoliških gradovih in cerkvah, do znanj iz agronomije, biologije, gozdarstva, s predstavitvijo živalstva in rastlinstva na posameznem obmo?ju, ali u?enja nekaterih spretnosti na bolj prilagojen, doma? na?in. To je lahko ribištvo ali veslanje v potoku ali re?ici na koncu vasi, lahko je to pohodništvo ali vodništvo v hribih, nabiranje gob, zeliš?, sušenje zeliš? ali pa izdelava sira.

Nastanitev v tradicionalni doma?iji s ponudbo tradicionalnih slovenskih jedi ali pa jedi prilagojenih malim otrokom, ljudem s posebnimi željami in dietami, lahko dopolni našo turisti?no ponudbo, hkrati pa zagotovi možnost zaposlitve in zaslužka posameznikom, ki žive v teh okoljih.

Skandinavski model vklju?evanja nastanitev na kmetijah v ponudbo nastanitev kongresnega turizma bi veljalo posnemati. Koristno pa bi ga bilo dopolniti z nekaterimi našimi posebnostmi.

Izkoristiti moramo predvsem našo raznolikost, bogato kulturno dediš?ino in naše etnografske zna?ilnosti, šeg, navad in obi?ajev.

Usposobitev posameznikov za samostojno vodenje, organizacijo in izvedbo ponudbe storitev vezanih na turisti?no ponudbo za tujce ali izrabo prostega ?asa na druga?en, okolju prijazen na?in, na na?in, ki je prijazen tudi do gostov, zahteva vlaganja. Zahteva nekaj dodatnih usposabljanj, nekaj dodatnih znanj, veliko motivacije in vzpodbudo države. Obstajajo pa materialne možnosti, ki jih nudijo naše prazne doma?ije. Prave doma?ije potrebujejo pripravljenost posameznika, da jih ohrani in obnovi. 

Analiza poklicnih interesov posameznikov, ki so se izkazali kot nekonkuren?ni po ste?aju podjetja ali zaradi razli?nih zdravstvenih omejitev na podeželju je pokazala, da ti ljudje niso brez potencialov. Imajo nekatera zanimiva znanja od pe?enja peciv, do gojenja damjakov, zajcev, nabiranja zeliš?, do obsežnih zgodovinskih in etnografskih vedenj. Vendar pa nimajo znanj, nimajo možnosti ponuditi teh svojih znanj, teh veš?in nekomu, ki bi bil pripravljen to kupiti.

Zato bi bilo potrebno vzpostaviti tudi informacijski sistem, ki bi vse te ponudbe povezal v enotno mrežo ponudnikov druga?nega izkoriš?anja prostega ?asa, druga?ne turisti?ne ponudbe. V ta splet bi morali biti povezani vsi: od turisti?nih informatorjev, do posredovalcev ali oblikovalcev spletnih strani, pa vse do rejcev konj, zajcev ali izdelovalk potic, vsakdo bi lahko v tej mreži našel svoje mesto, vsi skupaj pa bi stkali mrežo ponudbe storitev za prosti ?as, ki so druga?ne, bogatejše in zelo naše - slovenske.

Zametki oživljanj naše kulturne dediš?ine, predvsem nekaterih gradov in oblikovanje ponudbe v teh gradovih so prvi korak v to smer. Vendar pa se moramo zavedati, da za Slovenijo niso najbolj zna?ilni gradovi. Za Slovenijo so zna?ilne doma?ije. Ve?ina Slovencev v preteklosti le ni bila graš?akov, bili smo kmetje. Zato je tisto, kar je posebno, kar je zelo naše, so naše kme?ke doma?ije.

PREDLOG IN NAMIG ZA NAŠE AKTIVNOSTI
Realizacija opisanih, predlaganih in do sedaj še ne izkoriš?enih možnosti bi bila mogo?a v naslednjih korakih:

• strateška odlo?itev na ravni države k vzpodbudi razvoja industrije prostega ?asa in turisti?ne dejavnosti na podeželju
• oblikovanje predlogov programov na osnovi zbranih pobud
• vklju?itev Zavoda za zaposlovanje za vklju?itev iskalcev zaposlitve
• vklju?itev nekaterih dejavnosti v ponudbo javnih del
• predlogi preusposobitev iskalcev zaposlitve
• vzpodbudna dav?ne zakonodaja in oprostitev dajatev v ?asu uvajanja dejavnosti
• strokovno vodena pomo?
• vklju?itev ponudbe dejavnosti prostega ?asa tudi v sistem poklicnega svetovanja v osnovnih šolah in predstavitev možnosti poklicne izbire
• izdelava in vzpostavitev informacijskega sistema za podporo in povezovanje ponudnikov kvalitetnega izkoriš?anja prostega ?asa
• ponudba alternativnih možnosti koriš?enja prostega ?asa
• dograjevanje ponudbe z novimi vsebinami
• povezovanje razli?nih ponudnikov izmenjava izkušenj
• predstavitvene in promocijske aktivnosti v medijih v obliki konstantne predstavitve ponudbe
• povezava s ponudniki ostalih turisti?nih storitev
• nagrada v primeru dobre prakse
• integracija in vklju?itev v evropske programe za vzpodbujanje enakomernega razvoja regij in nove konkuren?ne prednosti Evrope

V ozadju vsega, je strateška odlo?itev na državni ravni, da ho?emo, da želimo oblikovati in ponuditi novo turisti?no ponudbo, novo ponudbo prostega ?asa, ki bo toliko privla?na, tako zanimiva, da bo konkuren?na, ne le za doma?e uporabnike, temve? tudi za tujce.

Operacionalizacija strateške odlo?itve bi potekala po predvidenih korakih, ves ?as pa bi potrebovala tesno sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev,  vzpodbudo in pomo? pristojnih ministrstev. Predlog izkoriš?anja možnosti podeželja ni usmerjen le v zapolnitev praznih doma?ij ali iskanja dela nezaposlenim. Predstavlja višjo kvaliteto življenja ponudnikom storitev in uporabnikom, ker ponuja storitev, ki je druga?na, zanimiva in lahko izboljša kvaliteto izrabe prostega ?asa. V prihodnosti bi se lahko povezovala še z drugimi vsebinami, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne narave ali samo na?inov sproš?anja in bega iz stresnega vsakdanjika. Predvsem pa je to možnost ohranitve slovenskega podeželja na avtohton slovenski na?in.