dr. Alenka Kajzer: Izzivi dolgožive družbe v Sloveniji in primer Finske politike aktivnega staranja

Staranje družbe oziroma dolgoživost je s strani ekonomskih in socialnih politik pogosto prezrto razvojno dejstvo. Dolgoživost je posledica so?asnega u?inkovanja izboljšanja življenjskih pogojev, kar se kaže kot podaljševanje trajanja življenja, in zmanjšanja števila rojstev.  Staranje prebivalstva je proces, ki  že poteka in se bo po demografskih projekcijah v prihodnjih letih še intenziviral. Staranje prebivalstva se praviloma najbolj kaže v spremenjenih razmerjih med starostnimi skupinami. V tabeli 1 so podani nekateri demografski kazalniki za Slovenijo do leta 2050 in projekcije  starostne strukture prebivalstva, ki kažejo, da se bo delež prebivalstva, ki je starejši od 65 let, do leta 2050 podvojil.

Tabela 1: Izbrani  demografski kazalci in demografske projekcije so leta 2050

		1981	1985	1990	2000	2005	2010	2020	2050
Prebivalstvo  stanje 30.6 (v 000)		1917	1973	1998	1990	2001	2016	2016	1897
Starostna struktura  v  %	Starost   0-14 let	23,0	22,2	20,8	15,9	14,3	13,5	13,5	12,9
	Starost 15-64 let	66,0	67,8	68,5	70,1	70,4	70,0	65,8	55,9
	Starejši od 65let	11,0	10,1	10,7	14,0	15,5	16,5	20,6	31,2
Stopnja rodnosti		1,96	1,72	1,46	1,26	1,26	1,27	1,46	1,50
Pri?akovano trajanje življenja          - moški		67,4	67,9	69,5	72,1	74,1	73,9	76,1	79,8
	- ženske	75,2	75,9	77,4	79,6	81,3	81,2	82,8	85,2
Neto migracije v 000		4,3	3,5	2,2	2,6	6,4	5,9	5,3	6,7

Vir: SURS

Spremenjena starostna struktura prebivalstva bo ob nespremenjenih parametrih in pri enakem vzorcu upokojevanja in delovne aktivnosti na eni strani povzro?ila veliko pove?anje potreb in javnih izdatkov za stare (za pokojnine, za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke).

Najbolj pogosto izpostavljeni ekonomski u?inki staranja prebivalstva so pove?anje javnih izdatkov  za pokojnine,  za zdravstvo in  za dolgotrajno oskrbo. V tabeli 2 so prikazani u?inki staranja na javno-finan?ne izdatke v Sloveniji, ki predpostavljajo mo?no pove?anje stopenj delovne aktivnosti predvsem med starejšimi delovno sposobnimi prebivalci, ki so  težko dosegljive (glej tabela 5)
Tabela 3: U?inki staranja na javno finan?ne izdatke, Slovenija, 2005 in projekcije za obdobje 2010-2050

	2005	2010	2020	2030	2040	2050
Deleži v BDP, v %
	18,8	17,4	17,6	20,3	23,4	25,5
Pokojnine	10,9	10,3	10,2	11,9	14,0	15,4
Zdravstvo	6,3	6,2	6,4	7,2	7,9	9,4
Dolgotrajna oskrba	0,9	1,0	1,1	1,4	1,7	2,0

Vir:  Program stabilnosti 2006, Vlada R Slovenije

Majcen, Verbi?, Renger in Sambt (2005) so z modelsko oceno pokazali, da lahko znaša dodaten primanjkjlaj pokojninske blagajne med 8 in 12 % BDP odvisno od na?ina financiranja primanjkljaja in variante demografske projekcije. Omenjeni avtorji opozarjajo, da izbira na?ina indeksacije pokojnin pomembno vpliva na spremembe dodatnega primanjkljaja v pokojninski blagajni.

Na drugi strani pa bo zmanjšanje obsega delovno sposobnega prebivalstva zaradi  spremenjene starostne strukture prebivalstva pomembno oblikovalo tudi možnosti za gospodarsko rast. Potencialna gospodarska rast v Sloveniji in v EU se bo po ocenah s pomo?jo produkcijske funkcije (Carone et al., 2006) namre? na daljši rok postopoma zniževala. Po ocenah naj bi v Sloveniji v obdobju 2041-2050 v Sloveniji znašla manj kot tretjino sedanje potencialne rasti  (glej tabela 4).

Tabela 4: Projekcije  potencialne stopnje gospodarske rasti za Slovenijo, EU-25 in EU-15

	2011-2020	2021-2030	2031-2040	2041-2050
Slovenija	2,8	2,1	1,3	1,0
EU-25	2,2	1,5	1,2	1,7
EU-15	2,1	1,4	1,2	1,3

Vir. Carone in drugi (2006), str. 39

V tako spremenjenih pogojih so nujne prilagoditve v sistemih izobraževanja, zaposlovanja in socialne varnosti (zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter v pokojninskem sistemu), ki bodo morale zagotoviti trdne temelje socialne varnosti ter omogo?iti in promovirati socialno vklju?enost. ?im poznejše bo ukrepanje, tem bolj drasti?ni bodo morali biti ukrepi.  Prikazana  projekcija u?inkov staranja na javne finance predpostavljajo, da  se bodo  stopnje delovne aktivnosti starejših v prihodnjih desetletjih mo?no pove?ale, kar je izredno težko dosegljivo (tabela 5). Kljub temu pa  je dolgoro?na vzdržnost javnih financ v Sloveniji še vedno relativno kriti?na.

Tabela 5: Projekcije stopenj delovne aktivnosti posameznih starostnih skupin

Starostna  skupina	2005	2010	2020	2030	2040	2050
55-59 let	41,4	51,2	61	9,1	69,2	69,0
60-64 let	13,5	25,8	30	35,8	38,9	38,4
65-69 let	7,6	9,2	16,4	16,2	16,4	16,0

Program stabilnosti, 2006

V publikaciji  Socialni razgledi 2006 z osrednjo temo dolgoživa družba, ki jo je konec lanskega leta pripravil UMAR, so izpostavljeni nekateri izzivi dolgožive družbe, ki jih v nadaljevanju samo naštevam in so širša od vprašanj politik aktivnega staranja, saj se nanašajo tudi na mlade. Glavni izzivi dolgožive družbe so: (i)oblikovanje celovite družinska politike, ki bo prispevala k pove?anju rodnosti,(ii) prilagoditev sistemov socialne zaš?ite , kjer je najbolj akutna potreba po prenovi sistema dolgotrajne oskrbe, (iii) prilagoditev zdravstvenega sistema, (iv) vzpostavitev pogojev za kakovostno starost, (iv) prilagoditve pokojninskega sistema in (v) spremembe na trgu dela (podrobneje glej Javornik, (2006), str-108-112).

V nadaljevanju  se bom osredoto?ila na potrebne spremembe in prilagoditve na trgu dela, ki so eden od izzivov dolgožive družbe.  Za bodo?o gospodarsko rast in socialno stabilnost družbe v razmerah bistveno druga?nega razmerja med delovno aktivnim in odvisnim prebivalstvom je bistveno pove?anje stopnje delovne aktivnosti.

Slovenija beleži stopnjo delovne aktivnosti prebivalstva v starosti od 15-64 let, ki je bila v letih 2004 in 2005 nad povpre?jem EU-25 in EU-15. V letu 2005 je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji znašala 66% ( v 2006 66,7 %), vendar pa projekcijah do leta 2010 ne bo dosegla 70%, kolikor znaša v letu 2000 postavljen Lizbonski cilj na podro?ju zaposlovanja za EU. ?eprav je  stopnja  delovne aktivnosti  v Sloveniji nad evropskim povpre?jem pa mo?no zaostaja za stopnjami, ki ji dosegajo Danska (75,9 % v letu 2005) in Nizozemska (73,2%), ki sta uspešno razvili svoj model varne fleksibilnosti, in Združeno Kraljestvo (71,7%). ?e pogledamo stopnje delovne aktivnosti in brezposelnosti po starostnih skupinah vidimo, da ima Slovenija >rezerve< za pove?anje stopnje delovne aktivnosti  predvsem pri mladih in pri starejših.

Stopnje brezposelnosti med mladimi v starosti 15-24 let  je v letu 2006 znašala 13,9 % in je za ve? kot dvakrat presegala splošno stopnjo brezposelnosti, ki je znašala 6 %. Nosilci ekonomske politike morajo razmisliti o ukrepih za zmanjšanje brezposelnosti mladih in za omogo?anje in spodbujanje zgodnejšega vstopa mladih v delovno aktivnost.  Za omogo?anje in spodbujanje zgodnejšega vstopa mladih v delovno aktivnost  je potrebno razmisliti o ukrepih, ki bi pove?ali u?inkovitost in kakovost študija in skrajšali njegovo trajanje . K zgodnejšemu vstopu mladih v zaposlitev lahko pripomore tudi  ve?ja povezanost izobraževalnih institucij s podjetji in ve?ji vpliv podjetij na vsebino izobraževalnih programov, kar bi prispevalo k zmanjšanju neskladij na trgu dela. V okviru aktivne politike zaposlovanja so za zmanjševanje brezposelnosti mladih že predvideni ukrepi povra?il prispevkov za socialno varnost delodajalcem, ki zaposlijo mlado brezposelno osebo oziroma iskalca prve zaposlitve, razmisliti pa bi veljalo o ustvarjanju in spodbujanju možnosti za pridobivanje delovnih izkušenj mladih s pomo?jo prostovoljnega dela. K hitrejšemu vstopanju v zaposlitev pa bi lahko prispevala tudi druga?na  ureditev študentskega  dela, ki bi jo morda lahko uredili po vzoru Nem?ije v obliki tako imenovanih >malih del<, za katere se pla?ujejo zmanjšani  prispevki za socialno varnost.

Stopnja delovne aktivnosti  starejših (55-64 let) je v letu 2005 znašala  30,7 % in je bila ena najnižjih v EU, dale? od  povpre?ja EU-25 (42,5 %). Nizka stopnja delovne aktivnosti starejših V Sloveniji je posledica še vedno relativno zgodnjega upokojevanja sedanjih generacij in množi?nega zgodnjega upokojevanja v za?etku devetdesetih let.

Za dvig stopnje delovne aktivnosti  bi bilo tudi v Sloveniji smiselno oblikovati politiko aktivnega staranja. Pri pripravi takšne politike je  smiselno upoštevati izkušnje drugih.  V zadnjih desetih letih so v EU uspešno politiko aktivnega staranja vodili predvsem Finci, ki so stopnjo delovne aktivnosti starejših (55-64 let) pove?ali z 36, 2% v letu 1998 na 52,7%v letu 2005. K takšnemu napredku je pomembno prispevala na?rtna potika aktivnega staranja, ki jo je vodila Finska s pomo?jo naslednjih nacionalnih programov: (i)Nacionalni program za starejše zaposlene, (ii)  Nacionalni program  z blaginjo na delvnem mestu; (iii) Nacionalni program razvoja delovnih mest (iv) Nacionalni program za produktivnost

Finska politika aktivnega staranja temelji na treh stebrih: zdravje, vklju?enost in varnost. Politika mora: (i) prepre?evati in zmanjševati kroni?ne bolezni in prezgodnjo smrtnost; (ii) zagotavljati možnosti vseživljenjskega u?enja, (iii) zagotavljati zaš?ito, varnost in dostojanstvo starejših z zagotavljanjem njihove socialne, finan?ne in fizi?ne varnosti. Za promocijo aktivnega staranja morajo biti zdravstveni sistemi usmerjeni v vseživljenjsko promocijo zdravja in zdravega na?ina življenja, preventivo in zagotavljati primeren dostop do kvalitetne zdravstvena oskrbe in dolgotrajne nege (OECD,2004). Politika aktivnega staranja je v veliki meri temeljila tudi na javni razpravi o problemih in posledicah dolgožive družbe, ki se jim je potrebno prilagoditi  in skušala spreminjati vrednote starejših in  spreminjanje odnosa delodajalcev do starejših delavcev.

V okviru programa za blaginjo na delovnem mestu so naj pomembnejši dejavniki, ki dolo?ajo blaginjo in po?utje na delovnem mestu: zdravje, delovno okolje, pogoji dela, delovni ?as in vrsta pogodbe o zaposlitvi, strokovnost in znanje. Programi in ukrepi so bili usmerjeni na vse prej omenjene dejavnike, ki spodbujajo odlo?itev delojemalca in delodajalca po daljši delovni aktivnosti. Med drugim so razvijali in spodbujali tudi razvoje programov, ki so spodbujali sodelovanje starejših in mladih na delovnih mestih.

Del politike aktivnega staranja je bila tudi reforma pokojninskega sistema, ki je na eni strani zmanjšala možnosti za pred?asno upokojevanje, na drugi strani pa odprla možnosti fleksibilnega upokojevanja glede možnosti kombiniranja upokojitve z zmanjšanim obsegom delovne aktivnosti in pove?ala spodbude za kasnejše upokojevanje (višje odmerne stopnje v primeru kasnejšega upokojevanja).  V zadnjih desetih letih je Finska ve?krat dopolnjevala svoj pokojninski sistem, kar kaže na zavedanje o nujnosti stalnega prilagajanja, ki je potrebno tudi pri nas.  Izkušnje Finske pa hkrati  kažejo, da spremembe v pokojninskem sistemu kljub nujnosti in potrebnosti niso edini inštrument  politike aktivnega staranja.

Uporabljena literatura:

Carone, G. et al. (2006). >Long-term labour producitvity and GDP projections for EU 25 member states: A production function Framework.< European economy, Economic papers, No.  253.
Pridobljeno 15.3.2007 na: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/economic_papers/2006/economicpapers253_en.htm

Javornik ur. (2006).Socialni razgledi 2006. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.
OECD(2004). "Ageing and Employment Policies: Finland". Paris: OECD

Program stabilnosti 2006, Vlada R Slovenije, december 2006

Majcen, B, Verbi?, M.,Renger van Nieukoop in Sambt, J. (2005):Analiza prihodnjih trendov slovenskega pokojninskega sistema z dinami?nim modelom splošnega ravnovesja. Ib-revija, št. 3, let. 39, str.54 - 71.