Angelca Žiberna: Pravice starejših do obveš?enosti

Današnji ?as postavlja pred vsakega posameznika vse ve? zahtev po novem znanju, informiranju, vklju?evanju, prilagajanju, da bi lahko funkcionalno delovali v svojem okolju. Vsak ?lovek naj bi bil tudi informiran, seznanjen o svojih pravicah, ker le tako bo lahko spoznal svoje dolžnosti in soodgovornosti pri urejanju življenjskih vprašanj. Ob vstopu v III. tiso?letje so Združeni narodi razširili pojem ?lovekovih pravic iz ožje vsebine na širše potrebe demokrati?nega vedenja, kar pomeni, da se pravice s podro?ja gospodarskega, družbenega, politi?nega, socialnega, zdravstvenega, kulturnega, osebnega, humanega povezujejo v celostno podobo ?lovekovega življenja, kot izraz ?lovekovih potreb v skupno dediš?ino ?loveštva in napredek demokrati?nega življenja.

V naši družbi so ?lovekove pravice in temeljne svoboš?ine opredeljene v ustavi in mnogih zakonih. Toda, ?e ljudstvo ne pozna teh na?el in vsebin so napisane besede, v vseh zakonskih aktih mrtve.

V zadnjem ?asu namenjajo Evropska unija in Združeni narodi vse ve?jo pozornost prav tem vprašanjem kajti z naraš?anjem kapitalisti?nega procesa se pravice ljudi vse bolj omejujejo in vse gre v dobrobit kapitala za manjšo skupino državljanov. Letos je Evropska komisija razglasila leto 2007 za Evropsko leto enakih možnosti za vse s posebnim ciljem, osveš?anja javnosti o pravicah do enakosti, seznanjenje o zakonskih pravicah do enakosti in nediskriminacije itd.

Starejši spadamo v skupino državljanov, ki so najmanj informirani o svojih pravicah in dolžnosti, kar onemogo?a starejšim uresni?evanje svojih življenjskih potreb in pravic. Zato ostajajo neinformirani, neosveš?eni, socialno izklju?eni, podrejeni ne morejo izraziti svojega dostojanstva in tako celo dopuš?ajo, da se nad njimi izvaja nasilje, zloraba, diskriminacija, kar vodi v osamljenost, izoliranost in bolezenska stanja. Nasilje pa je najbolj groba kršitev ?lovekovih pravic. Na nekaterih podro?jih se starejši po?utimo najbolj prikrajšane ali neugodno obravnavane?

Pogostokrat poslušamo razne politike in ekonomiste v javnem ali medijskem govoru, ki ocenjujejo podaljšano staranje kot negativni pojav, ki obremenjuje državni prora?un, ?eprav je to bodo?a najve?ja kakovost življenja kar obremenjuje finan?ni položaj družbe. Ne znajo pa upoštevati vrednost doprinosa minulih generacij k razvoju družbe na mnogih podro?jih in neposredni doprinos mladim generacijam v veliko oporo za kakovost življenja. Kar naj spomnim, da je 57% varstvo otrok v prostovoljstvu starih staršev, kar je tudi za družbo razbremenitev v sistemu nege malih otrok. Tudi na podro?ju prostovoljstva zavzemamo starejši drugo mesto, delujemo v humanitarnih, športnih, kulturnih in upokojenskih društvih, s tem pa veliko prispevamo k vzgojnemu, kulturnemu in socialnemu delu v dobro vseh generacij.

Upokojeni strokovnjaki, med njimi tudi z doktorati, ne morejo sodelovati v raznih programih, ne na podro?ju raziskovanja, tudi v programih za starejše, ?eprav starejši strokovnjaki najbolj poznajo potrebe sovrstnikov. To je skoraj nerazumljivo, je pa tudi žaljivo in diskriminatorno, ker se znanje in izkušnje ne upoštevajo. Pri tem mislim tudi na organizacijo upokojencev, ki potrebe starejših preko raznih programov najbolj poznamo. Samo v zadnjih 4 letih smo posneli stanje potreb pri 18 000 oseb.
Naj pri tem le omenim nerazumljiv primer, ko se je pripravljal dokument Strategije za kakovost življenja starejših do leta 2010. V skupino je bilo vklju?eno 30 strokovnjakov kjer nam ni bila možnost sodelovanja. Vemo pa, da že ve? leto deluje zelo zanimiv program v društvih upokojencev v programu STAREJŠI ZA STAREJŠE kjer je bilo že zajetih 18 000 starejših, ki so izrazili svoje potrebe in še ve?, ugotovili smo tudi izredne razmere potreb, ki jih obstoje?e službe in izvajalci slabo ali sploh ne rešujejo, kar povzro?a znižanje kakovosti življenja. Ko se je lani pripravljal vladni dokument Strategije kakovosti življenja starejših nas med 30 strokovnjaki ni bilo zraven. Torej, kdo nam vsiljuje programe, ne da bi smeli biti deležni sodelovanja? V svetu, ki bo spremljal uresni?evanje Strategije pa so naši organizaciji s 275.000 ?lani zaupali komaj eno mesto.

Zadovoljni smo, da je v naši državi narejen velik premik na podro?ju sodobnih informacijski, komunikacijskih tehnologij, kar postaja potreva sodobnega sveta. Vendar je potrebno oceniti, kolikšna je sposobnost stare generacije pri vklju?evanju in koriš?enju sodobnih komunikacij. Pri tem so lahko psihi?ne, socialne, materialne ovire, zato bo potrebno razmisliti, kako zagotoviti dostop do potrebnih informacij starejšemu prebivalstvu. Še vedno bo potrebno zagotoviti pisne in druge obstoje?e na?ine informiranja, ?e želimo ohraniti dostop do informacij. Navajam primer, ko se je letos ustavljal svet za Evropsko leto enakih možnosti je bila dana le internetna ponudba, ki pa smo jo v naši organizaciji spregledali. Menim, da bi bilo potrebno le pisno povabilo. Zaradi tega smo izpadli iz tega organa, ?eprav bi predstavnik starejše generacije sodil v tak svet, saj imamo prav starejši veliko odprtih vprašanj o neenakih pogojih.

Zaradi ekonomskih vzrokov so ukinjene številne avtobusne zveze, ukinjene so majhne trgovine v naseljih in na vaseh, zato starejši in invalidi nimajo dostopa do nakupa najpotrebnejših dnevnih potreb, zdravstvenih uslug in drugih storitev.

Znano je, da so med starejšimi tudi bolniki, invalidi, ki bi potrebovali strokovno zdravstveno pomo? na domu kot je fizioterapija, zdravstvena nega ipd. toda teh programov ni, razen ?e lahko bolnik pla?a sam. Glede na invalidnost starejših, ki so utrpeli posledice težjih obolenj, ostali v vozi?kih brez potrebne pomo?i bi na primer veliko pomenil že listek za parkiranje pred ZD ali bolnišnico.

V raznih dokumentih so lepo zapisane besede, da naj bi imeli starejši pravico do zasebnosti, dostojanstva, zdravega okolja, do osebne varnosti, do kulturnih dobrin, vendar so vse ve?je omejitve. Na primer ve?ina domov ima najve? dvoposteljnih sob ali celo ve? posteljnih sob.

Na osnovi števil?nih razprav v društvih upokojencev predlagam da se v strategijo spremljanja za starejše vklju?i ve? strokovnjakov in predstavnikov društev upokojencev, po regijah, kjer naj bi nastajali programi razvoj za kakovost življenja starejših. Glede na priporo?ila EU naj bi v ob?inah ustanovili Svete za vprašanja starejših, ki bi opozarjali ob?inske svete na celovito problematiko o urejanju vprašanj za starejše.
Obvezujemo tudi Državni svet, da bi se prizadeval za:

1. ?im prejšnje sprejetje Zakona o prepre?evanju nasilja v družinah
2. za sprejetje Zakona o podaljšani negi na domu, Zakona o prostovoljstvu in Zakona o uvajanju zagovorništva za starejše ljudi.

Priporo?amo, da strokovne in politi?ne institucije HUMANIZIRAJO odnos do starejše generacije, kar bo prispevalo k ve?jemu medsebojnemu sožitju in medgeneracijski pomo?i . Obstaja potreba po ve?ji informiranosti in vseživljenjskem izobraževanju starejših ker le tako bomo prepre?evanje izklju?evanja te generacije, zato je v medijih potrebno uvesti izobraževalne programe za starejše, ki so danes še zlasti najbolj dostopni množici ob?anov.