Nacionalna strategija razvoja energetike na podro?ju teko?ih goriv v okviru Zelene knjige

Vrsta dogodka: posvet
Datum: 12. junij 2009
Kraj: dvorana Državnega sveta, Parlament RS, Ljubljana
Organizacija: Državni svet Republike Slovenije

Program

Uvodni nagovor:
           mag. Blaž KAV?I?, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Referati:

• Dr. Janvit GOLOB, državni svetnik:
• Ivo NOVAK, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
• Dr. Jože MENCINGER, državni svetnik
• Anton GRABELJŠEK, Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov - ZORD Slovenija,
• Mag. Mirko HORVAT, Nafta Lendava,
• Mihael DOMINKO, Nafta Lendava,
• Aleš PETERNEL, Slovenski nacionalni naftni komite svetovnega naftnega sveta (SNNK WEC),
• Mag. Marko AGREŽ, Termoelektrarna Trbovlje.

Razprava

Posvet je povezoval dr. Janvit GOLOB, državni svetnik- predstavnik raziskovalne dejavnosti.

O posvetu:
Uvodne besede navezujem na ustanovitev sveta za energetiko pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki je za?el delovati januarja 2009. Žal se je sestal samo enkrat, a na tem sestanku so se odprla nekatera klju?na vprašanja. Na sestanku je bilo opaziti, da je sektor elektrogospodarstva dobro zastopan in predstavljen, pa tudi dovolj dobro organiziran, medtem ko je sektor naftno-plinskega gospodarstva slabo organiziran in kar kli?e po koordinaciji ter razvojno kapitalski povezavi, saj gre za ve? kot polovico slovenske energije.

V tem ?asu se pripravlja tudi knjiga o Nacionalnem energetskem programu, v katerem smo opazili, da je naftno-plinski del premalo zajet, po drugi strani pa so nas k pobudam spodbudile besede dr. Maksa Tajnikarja, da naj v gospodarski krizi podjetja, ki so v državni lasti ali pa tista, kjer ima država pomemben delež, poženejo investicijski mehanizem v obsegu dveh milijard evrov. Ta pobuda je v medijih mo?no odmevala.

Pri izhodiš?ih za razpravo o stanju energetike v povezavi z okoljem je treba upoštevati, da predstavlja energetika v smislu razmerja med elektro- in naftnoplinskim podro?jem nekako »pol-pol«. Strokovnjaki na elektro podro?ju vedo povedati, da trinajst teravatnih ur elektri?ne energije proizvedemo iz virov hidroenergije, jedrske energije in termo central, medtem ko na plinsko-naftnem podro?ju porabimo do 2,5 milijona ton naftnih derivatov in eno milijardo kubi?nih metrov zemeljskega plina. Na problematiko plina smo postali pozorni, ko je Slovenijo zajela plinska kriza, vendar smo, zahvaljujo? dobremu gospodarjenju Geoplina, letošnjo zimo nekako prešli. Na naftnem podro?ju imamo naftne derivate do 2,5 milijona ton, ki jih predelane v posamezne produkte (motorni bencin, dizelsko gorivo, jet gorivo, lahko gorivno olje in mazut) distribuiramo, porabimo in hranimo v okviru podjetij Petrol, Istrabenz in ZORD. Akterji na naftno plinskem podro?ju so še Nafta Lendava s priklju?kom na naftovod, Instalacija Koper in Geoplin ter Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Od milijarde kubi?nih metrov zemeljskega plina se slabih 200 milijonov porabi za kemijsko proizvodnjo v Belinki-Per kemija in Nafti Petrokemija, ostalo pa za ogrevanje v industrijskih kapacitetah in gospodinjstvih ter neproizvodnem sektorju.

Ko bo tekla beseda o pobudah dr. Tajnikarja, se moramo zavedati tudi neprijetnih zgodb iz preteklosti. Slovenci smo se na podro?ju energetike trikrat grdo opekli. V 60. in 70. letih je bil zastavljen in kupljen, a nerealiziran EKK Velenje, ker so se politiki 8 sredi investicije premislili in prekinili projekt. V 80. letih smo kupili novo rafinerijo za Lendavo. Spet so se politiki premislili, sledili drugim interesom in jo prodali na Kitajsko. Ne smemo pozabiti tudi rudnika Gorenja vas s predelavo urana, ki so ga kmalu po za?etku obratovanja zaprli. Vsak od teh treh projektov je bil "težak" do milijarde evrov.

Na podro?ju povezav sektorja nafte ne moremo mimo dejstva, da imamo priklju?ek na naftovod v Lendavi, da je Slovenija ena redkih držav, ki nima rafinerije, da imamo distribucijo naftnih derivatov urejeno na doma?em trgu prek Petrolovih 300 ?rpalk (in tudi nekdanjih Istrabenzovih ?rpalk, ki so jih nepremišljeno odprodali), in da vsa dodana vrednost od predelave ostane v tujini. Prav tako lahko prisluhnemo priporo?ilom EU, naj vsaka država poskrbi za samozadostnost na podro?ju energije, hrane in vode in razmislimo o potencialnih povezavah na podro?ju naftne industrije ter proizvodnje elektrike. V tej zvezi se ponuja povezava med Prekmurjem in Zasavjem, kjer oba klju?na gospodarsko-energetska subjekta, to je Nafta Lendava in TE Trbovlje, v projektu rafinerije in vanjo integrirane plinsko-parne termoelektrarne lahko ponudita pomemben razvojni projekt v smislu pobud dr. Tajnikarja. Seveda je treba projekt zastaviti ekološko optimalno in zagotoviti optimalne multiplikativne u?inke, ki se bodo izkazale v zaposlovanju, dodani vrednosti proizvodov in storitev ter perspektivi razvoja posameznih pokrajin.
(uvodna beseda dr. Janvita Goloba)

  Zbornik s posveta v pdf obliki, velikost 200 KB, obsega 48 strani