Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Miroslav Kranjc: Skrb za tiste, ki potrebujejo varstvo in nego drugih

Prispevek s posveta Sistemske spremembe na podro?ju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, 23. oktober 2008
Avtor: dr. Miroslav Kranjc, Ra?unsko sodiš?e Republike Slovenije

 

Povzetek revizijskega poro?ila

Ra?unsko sodiš?e je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) izvedlo revizijo smotrnosti, da bi odgovorilo na vprašanje, kako Republika Slovenija skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo varstvo in nego drugih, oziroma ali je Republika Slovenija uspešna pri zagotavljanju pomo?i tistim, ki potrebujejo varstvo in nego drugih.

Socialno varstveni programi oziroma storitve ministrstva ne pokrivajo potreb, poleg tega pa obstoje?a mreža storitev vsem upravi?encem ne zagotavlja enakih možnosti vklju?evanja glede na kraj, v katerem bivajo. Ra?unsko sodiš?e meni, da ministrstvo kljub ciljem, ki jih je dolo?ilo v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 - 2010 (v nadaljevanju: resolucija), nima dovolj jasnega odgovora na vprašanje, kam s tistimi, ki potrebujejo varstvo in nego drugih.

?etudi bo ministrstvo doseglo cilje iz resolucije o 5-odstotni vklju?enosti upravi?encev, starih nad 65 let, v domove za starejše ob?ane oziroma zagotovilo do konca leta 2010 približno 17 tiso? mest, to ne bo zadostilo obstoje?emu povpraševanju. Na sprejem v institucionalno varstvo starejših, kjer so kapacitete domov (14.242 mest) polno zasedene, je v septembru 2007 ?akalo 12.293 posameznikov ter na sprejem v posebne socialno varstvene zavode 265 posameznikov. Poleg tega je na sprejem v varstveno delovne centre, ki zagotavljajo institucionalno varstvo odraslim s posebnimi potrebami, v juliju 2007 ?akalo 227 posameznikov. Ra?unsko sodiš?e meni, da bi ministrstvo zaradi vse hitrejšega staranja prebivalstva in zaradi drugih demografskih dejavnikov naše družbe moralo nameniti ve?jo pozornost razvoju oziroma širitvi ostalih socialno varstvenih storitev, predvsem razli?nim oblikam pomo?i v doma?em okolju.

Iz podatkov, ki so v poro?ilu navedeni za posamezne vrste storitev in na?ina njihove obravnave, je razvidno, da ministrstvo ne vodi svojih podatkovnih zbirk, ki bi omogo?ale sprotno spremljanje in primerjanje stanja.

Ra?unsko sodiš?e meni, da obstaja tveganje, da ministrstvo ne bo v celoti doseglo cilja iz resolucije o enakih možnostih vklju?evanja v posamezne socialno varstvene programe, saj so razlike v ponudbi po posameznih statisti?nih regijah velike.

Ministrstvo na podro?ju informiranja potencialnih uporabnikov storitev varstva in nege drugih nima izdelane strategije z jasno dolo?enimi cilji in sistemati?no ne spremlja informiranosti javnosti o ponudbi socialno varstvenih storitev. Ministrstvo tudi nima natan?nega pregleda nad porabljenimi sredstvi, ki jih namenja informiranju javnosti. Ra?unsko sodiš?e meni, da bi ministrstvo lahko z boljšim informiranjem ter nadaljnjim razvojem oblik pomo?i na domu vsaj delno preusmerilo interes z institucionalnega varstva na druge oblike storitev, glede na to, da so cene razli?nih storitev za uporabnika primerljive.

Ra?unsko sodiš?e je ugotovilo, da se potrebe upravi?encev ne odražajo v državnem prora?unu oziroma prora?unu ministrstva. Iz predloga zaklju?nega ra?una prora?una ministrstva za leto 2006 oziroma poro?ila o doseženih ciljih in rezultatih niso razvidne usmeritve in cilji strategije na podro?ju socialnega varstva tistih, ki potrebujejo varstvo in nego drugih. Za leto 2006 zato tudi ni mogo?e oceniti uspešnosti izvajanja prora?una ministrstva v delu, ki se nanaša na izvajanje socialno varstvenih storitev.

Ra?unsko sodiš?e meni, da bi ministrstvo že v fazi oblikovanja ciljev resolucije glede uvedbe novih oblik socialno varstvenih storitev ter števila vklju?enih posameznikov moralo natan?no preu?iti lastne možnosti ter želje in potrebe ciljne populacije glede zagotovitve kvalitetne nege in varstva, ki bi uporabnikom omogo?ala tako socialno vklju?enost kot tudi dostopnost oskrbe.

Ra?unsko sodiš?e glede na usmeritev ministrstva, da bo v prihodnje spodbujalo predvsem oblike neformalne pomo?i, pomo?i na domu, širjenje kapacitet oskrbovanih stanovanj ter t.i. domov za upokojence, priporo?a, naj ministrstvo:
na?rtno in celovito informira širšo javnost glede možnosti izbire socialno varstvenih storitev,
natan?neje preu?i cene posameznih oblik socialno varstvenih storitev ter ob upoštevanju tako subvencij kot pla?il uporabnikov zagotovi dolgoro?no ohranjanje kvalitete izvajanja storitev,
pripravi na?rt, kako pove?ati število oskrbovalcev na domu v ob?inah, kjer teh kriti?no primanjkuje,
prou?i možnosti, da se razširijo storitve in število upravi?encev za razli?ne oblike formalne in neformalne pomo?i v doma?em okolju.

Ra?unsko sodiš?e je revizijsko poro?ilo izdalo aprila 2008 in še naprej budno spremlja stanje na tem podro?ju.

Povezane vsebine
document Sistemske spremembe na podro?ju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji