Vedran Hadži?: Ženske in šport

Prispevek s posveta Ženske in zdravje, 25. november 2008
Avtor: asist. Vedran Hadži?, dr.med., Katedra za medicino športa pri fakulteti za šport, UL

Povzetek

L. 1896 je na poletnih OI ženske niso sodelovale kot tekmovalke, l. 2008 pa je na OI v Pekingu sodelovalo 4702 športnic (42% vseh tekmovalcev). Med spoloma ne obstajajo pomembne razlike v incidenci športnih poškodb, kar pomeni da je število novih poškodb v sezoni enako pri obeh spolih, so pa za ženske zna?ilne poškodbe specifi?nih anatomskih regij – npr. poškodbe sprednje križne vezi. Med spoloma obstajajo razlike na štirih nivojih in sicer gre za zgradbo skeleta, sestavo telesa, fiziološki odgovor na vadbo in u?inek športnega treninga. Ženske so obi?ajno manjše in imajo manjšo kostno gostoto kot moški. Temeljna razlika, v zgradbi skeleta je na nivoju medenice, kjer imajo ženske širšo križnico, in posledi?no druga?en na?in obremenitve kolenskega sklepa, obenem pa so tudi kosti me? manj ukrivljene kot pri moških. V telesni sestavi je temeljna razlika vsekakor v odstotku maš?evja, saj tvori pri ženskah maš?evje v povpre?ju 26% telesne mase, pri moških pa zgolj 14%, hkrati pa je manjša miši?na masa. Ženska konstitucija je manj mezomorfna in bolj endomorfna kot moška, pa tudi razporeditev maš?evja se med spoloma bistveno razlikuje. Obstajajo tudi nekatere  v fiziološkem odgovoru na vadbo pri ženskah in moških. Namre?, ženske imajo nižji volumen krvi kar niža skupno oksiformno kapaciteto krvi, manj je tudi rde?ih krvni?k ter hemoglobina, pa tudi samo srce je nekoliko manjše kot tudi maksimalni minutni volumen srca, kar ima za posledico nekoliko višjo frekvenco srca ob manjšem udarnem volumnu, kot tudi manjšo aerobno kapaciteto žensk (20%) v primerjavi z moškimi.  Nekoliko manjši prsni koš in posledi?no tudi manj plju?nega tkiva prispeva k manjši vitalni kapaciteti plju?, manjšem dihalnem volumni, rezidualnemu volumnu in manjši minutni ventilaciji. ?eprav imajo ženske v absolutnih terminih manjšo miši?no mo?, pa so relativne vrednosti (npr. normalizirane glede na telesno težo) v?asih popolnoma enake vrednostim pri moških.

Pri športnicah moramo biti predvsem pozorni na morebitni razvoj t.i. triade športnic, ki vklju?uje nesorazmerje med razpoložljivostjo energetskih virov, menstruacijskim ciklom in mineralno gostoto kosti, kar se klini?no manifestira pri njih kot motnje hranjenja (kot so npr. anoreksija in bulimija), amenoreja (odsotnost menstruacij) ter prezgodnji nastanek osteoporoze.