Pozdravni nagovor predsednika državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a

?etrtek, 20. 3. 2008 ob 9. uri, dvorana Državnega sveta  

Spoštovane dame, spoštovani gospodje!

Dovolite mi, da Vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in v svojem imenu vse skupaj prav lepo pozdravim.

Med nami še posebej pozdravljam:  

• veleposlanika Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Njegovo ekscelenco Tima Simmonsa
• poslanko Evropskega parlamenta gospo Mojco Dr?ar Murko in
• ?lanico Medvladnega foruma za spremembe podnebja gospo prof. dr. Lu?ko Kajfež Bogataj.  

Dovolite mi, da izre?em dobrodošlico tudi vsem ostalim gostom in razpravljavcem, ki boste s svojimi prispevki sodelovali na konferenci o prihodnosti trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU.

V Državnem svetu, kjer se povezujejo razli?ni interesi, smo se z veseljem odzvali povabilu, da sodelujemo pri današnji mednarodni konferenci. Mislim, da se vsi zavedamo, da so podnebne spremembe najve?ja, z ravnanji ljudi, povzro?ena naravna grožnja naši civilizaciji v tem stoletju. Prav tako pa tudi eden najve?jih izzivov za to, da  potrebe ljudi in gospodarski razvoj resni?no uskladimo z nosilnimi sposobnostmi globalnih ekosistemov ter obenem dosežemo boljšo kvaliteto življenja.

V sodobnem svetu je poleg jasno opredeljenih zavez o korenitem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in akcijskih na?rtov za prilagoditev podnebnim spremembam potrebna tudi fleksibilnost glede na?inov zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.  Evropska unija je z vzpostavitvijo prve sheme trgovanja z izpusti CO2  v letu 2005 na tem podro?ju odigrala pionirsko vlogo. A shema je tudi pokazala, da lahko kombinacija “nacionalnega egoizma” držav ?lanic in borznih spekulacij spodkoplje na?eloma sicer u?inkovit instrument varstva podnebja.

Evropska unija si je kot vodilni globalni igralec na podro?ju varovanja podnebja s podnebno - energetskim svežnjem zadala ambiciozne in zahtevne, a uresni?ljive cilje. Pri njihovem doseganju ima pomembno vlogo prenova sheme trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, ki upošteva najnovejša znanstvena spoznanja o nujnem hitrejšem in obsežnejšem zmanjševanju izpustov ter poskuša odpraviti napake dosedanje sheme. Po drugi strani pa spremembe mo?no zadevajo konkuren?no sposobnost energetsko intenzivnih industrij v Evropi in tistega dela energetskega sektorja, ki je vezan na premogovništvo. Zato ni naklju?je, da so v okviru podnebno-energetskega svežnja v ?asu slovenskega predsedovanja Evropski uniji v ospredju prav vprašanja, kako uskladiti vodilno vlogo EU na podro?ju boja proti podnebnim spremembam s pomembnimi gospodarskimi interesi ter pri tem onemogo?iti, da bi egoizmi držav ?lanic EU in dinamika borznih transakcij na?eli njeno u?inkovitost in okoljsko integriteto. 

Veseli me, da je Slovenskemu E-forumu, društvu za energetsko ekonomiko in ekologijo, in  Focusu,  društvu za sonaravni razvoj,  s katerima ne sodelujemo prvi? in upam, da ne zadnji?, uspelo ob pravem ?asu in na pravem mestu organizirati konferenco o globalnih podnebnih izzivih. 

Spoštovane gospe in gospodje, kot gostitelj se vsem, ki ste sodelovali pri njeni pripravi in izvedbi, v imenu Državnega sveta iskreno zahvaljujem in vam želim uspešno delo. Glede na zelo ambiciozno zastavljen program in eminetna imena razpravljalcev sem prepri?an, da bo konferenca uspešna pri iskanju rešitev, ki lahko pomembno izboljšajo okoljsko u?inkovitost evropske sheme in da bodo Vaše besede padle na plodna tla in našle prostor tudi v energetsko - podnebnem svežnju Evropske komisije.

Ob koncu bi želel izraziti tudi iskrene ?estitke Slovenskemu E-forumu, ki letos beleži petnajsto obletnico obstoja in delovanja na podro?ju energetske ekonomike in ekologije. 

Hvala.