Ohranjena narava kot razvojna priložnost Krasa - doc. dr. Darij Kraj?i?, Mateja Nose Marolt

1  Uvod

Številni, obsežni in kompleksni posegi ?loveka v naravno okolje so z vse intenzivnejšim razvojem družbe dosegli skoraj vse predele našega planeta. Prvotno ravnotežje v okolju se je marsikje za?elo spreminjati, celo podirati. ?lovek je za?el vedno bolj spoznavati, da naravno okolje ni nekaj ve?nega in neuni?ljivega, neomejenega.
Postopoma se je, vsaj v razvitem svetu, uveljavilo spoznanje, da je treba naravno okolje obravnavati kot dobrino. Zavedamo se, da je ta dobrina omejena in je ni mogo?e nadomestiti, ko je iz?rpana ali uni?ena.
Na splošno se v razvoju družbe zelo malo upošteva neekonomske vrednote in dolgoro?ne koristi prihodnjih generacij. Za doseganje tega cilja je nujno zagotoviti trajnostni razvoj, v katerem ima varstvo narave še posebej pomembno vlogo.

2  Varstvo narave in trajnostni razvoj v Sloveniji

Varstvo narave je eden izmed temeljev zagotavljanja trajnostnega razvoja. Ureja ga Zakon o ohranjanju narave. Ta dolo?a ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.

Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti se nanašajo na celotno naravo in preko varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih in posebnih varstvenih obmo?ij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst, posegajo na vsa podro?ja dejavnosti ?loveka. Vse seveda s ciljem doseganja trajnostnega razvoja.

Poleg sistema varstva narave prispevajo k zagotavljanju trajnostnega razvoja še številni drugi sektorski sistemi znotraj in zunaj okoljskega podro?ja.  Zelo pomembno je prostorsko na?rtovanje, ki ga ureja Zakon o prostorskem na?rtovanju. Ta dolo?a, da morata država in lokalna skupnost s prostorskim na?rtovanjem omogo?iti kakovostno življenjsko okolje. Raba prostora mora biti takšna, da ob upoštevanju dolgoro?nega varovanja okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, drugih virov in celostnega ohranjanja kulturne dediš?ine omogo?a zadovoljevanje potreb sedanje generacije in ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.

   2.1  Zakaj varovati Kras ali Natura 2000 je priložnost

 Natura 2000 je omrežje ekološko pomembnih obmo?ij narave opredeljenih na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Cilj Nature 2000 je ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatov, oz ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi spodbujanje sobivanja narave in ljudi. Prav projekti ponujajo številne možnosti iskanja razvojnih priložnosti za razvoj turizma, rekreacije, infrastrukture, ind. na teh obmo?jih.

Natura 2000 obmo?je Kras predstavlja obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije ter severozahodni del dinarskega krasa, kjer se pojavljajo številni površinski in podzemeljski kraški pojavi ter evropsko pomembni habitatni tipi (jame, suha traviš?a, brinovja, ?rni?evje, skalne stene, …). Obmo?je je življenjski prostor evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (netopirji, metulji, hroš?i, dvoživke). Obmo?je je tudi življenjski prostor evropsko ogroženih vrst ptic  npr. hribski škrjanec, ka?ar, pisana penica in drugih ter selitveni koridor ujed in velikih sesalcev.

Ve?krat slišimo, da je omrežje varovanih obmo?ij Natura 2000 grožnja ali vsaj cokla v razvoju. To preprosto ne drži. Naturo 2000 lahko bogato unov?imo kot podlago (pogosto celo prednostno)  za ?rpanje sredstev iz številnih evropskih finan?nih skladov.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju Zavod) poleg rednih nalog, dolo?enih in financiranih iz državnega prora?una, izvaja tudi vrsto dejavnosti, vezanih na razli?ne projekte. Že vse od leta 2001 se aktivno vklju?ujemo v evropske projekte z vsebinami ohranjanja narave. Tako že vrsto let uspešno krmarimo med opravljanjem javne službe (financirane iz prora?una) in  med razvojnimi nalogami financiranimi skozi projekte.

Izpostaviti želimo le enega, še posebej osredoto?enega na Kras in sicer projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. Projekt je bil financiran s sredstvi programa INTERREG 3A Slovenija – Italija. Zavod (kot vodilni partner projekta) je sodeloval s številnimi partnerji: Centrom za kartografijo favne in flore, Razvojnim centrom Diva?a, Zavodom za razvoj podeželja in Razvojnim društvom Pliska v Pliskovica. Cilje projekta - vzdrževanje in obnova vodnih biotopov in s tem ohranjanje populacij evropsko pomembnih vrst živali ter ozaveš?anje in izobraževanje javnosti o pomenu kalov na Krasu v Sloveniji in Italiji – smo ve? kot presegli.

Obnovljenih je bilo ve? kot dvajset kalov na Krasu, s slavnostno otvoritvijo kala in družabno prireditvijo, ki so jo organizirali lokalni partnerji. V projektu je bila na?rtovana obnova petih kalov vendar je neverjeten interes lokalnih skupnosti to številko mo?no pomnožil. Ne le obnova, predvsem vzgajanje varuhov kalov, še posebej je poudarjena vzgoja mladih, bo obrodila sadove v prihodnje. Pri izvedbi projekta so aktivno sodelovali lokalni prebivalci. Vsi rezultati projekta so predstavljeni na http://1001kal.kras-carso.com.

  2.2  Kako varovati Kras?

Možnosti je ve?. Najprej se ponuja možnost ustanovitve parka. Park morata ustanoviti država in lokalne skupnosti skupaj. Vendar pa park »na papirju«, park ki ne zaživi, ni smiseln. Tudi sama ustanovitev parka ne rešuje težav, ki se pojavljajo v prostoru. Potreben je tudi ustrezen razvoj obmo?ja, prilagojen lokalnim danostim (kulturnim, naravnim, ?loveškim). Še bolj pa je pomembno ravnotežje med varovanjem in razvojem.

Pomembno izhodiš?e in temelj za razvoj Krasa predstavlja Pilotni projekt Kras, ki je potekal med leti 1999 in 2003. Projekt je koordinirala Regionalna pisarna Agencije RS za regionalni razvoj v Štanjelu.
Projekt je bil orodje za izdelavo skupnega razvojnega programa obmo?ja. Obmo?je Krasa je bilo izbrano zaradi specifi?nih danosti Krasa, ki se od ostalih obmo?ij lo?i po edinstvenih naravnih vrednotah, kulturni dediš?ini, specifi?ni vodni ranljivosti kraškega podzemlja.
Na obmo?ju najdemo ve? razvojnih žariš? nacionalnega pomena, kot so Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame, Štanjel, Kraški rob, ki pa so premalo povezane med seboj v smislu lokalnega razvoja.
Cilj projekta je bil pripraviti Skupni razvojni program Kraške regije, ki naj bi podal odgovor na prisotne razvojne probleme na obmo?ju, ki izhajajo iz konfliktov med varovanjem oz ohranjanjem in razvojnimi težnjami celotnega obmo?ja in posameznih žariš? z vklju?itvijo prebivalstva. Na ta na?in bi prispevali k dvigu konkuren?nosti Kraške regije.
Oblikovana je bila tudi dolgoro?na razvojna vizija, ki jo najbolje ponazarja vodilna misel: »Kraški ?lovek med ?isto visoko tehnologijo in oživljeno kraško krajino brez meja«

Pri projektih regionalnega razvoja je nujno vklju?evanje najširšega kroga udeležencev (drugih sektorjev, lokalne skupnosti, upravljavcev, nevladnih organizacij, lastnikov zemljiš?…) v doseganje ciljev ohranjanja narave, kar vodi k sooblikovanju odlo?itev, ki so na tak na?in vsekakor kvalitetnejše, tako za ?loveka kot za naravo.

V Pilotnem projektu Kras je sodelovalo 6 slovenskih ob?in, 8 ministrstev, 11 ob?in na italijanski strani povezanih v Kraško-gorsko skupnost, pa tudi Svet Evrope na mednarodni ravni.

3  Zaklju?ek

Sistem na?rtovanja razvoja in varstva narave je v osnovi na?rtovan tako, da zagotavlja sodelovanje pristojne službe za ohranjanje narave, ne zagotavlja pa dosledno upoštevanje vseh njenih usmeritev. Kljub visoki stopnji zavesti o nujnosti varovanja okolja in ohranjanja narave, pa po naših izkušnjah še vedno manjka prepri?anje o resni?ni vrednosti naravno ohranjenih obmo?ij. To se tudi kaže v slabem oz. premajhnem vklju?evanju zavarovanih obmo?ij v regionalni razvoj oz. razvoj nasploh.

Kaj storiti, da bo današnja družba, ki je navajena predvsem vrednotenja v številkah, spoznala resni?no vrednost ohranjene narave, ki jo lahko zagotovimo z dobro na?rtovanim trajnostnim razvojem?

Razvoj Krasa je potrebno postaviti na dva vzporedna tira:

• Vrniti se je potrebno nazaj k Skupnemu razvojnemu programu Kraške regije in od tam naprej na?rtovati trajnostni razvoj Krasa.
• Vzpostaviti je potrebno sistem ustanovitve parka.

Tukaj nastopi tudi naloga države oz. Ministrstva za okolje in prostor, ki mora odigrati klju?no povezovalno vlogo in skupaj z ob?inami tega obmo?ja dose?i za?rtane cilje v Skupnem razvojnem programu Kraške regije.

Pri premagovanju razhajanj med cilji in usmeritvami trajnostnega razvoja na eni strani in prakti?nim delovanjem na drugi strani, je nujno oblikovati vrednote, ki so osnova trajnostnega razvoja. Ker se vrednote, na?ini življenja in odnosi gradijo od zgodnje mladosti naprej, je tu izjemno pomembna vloga vzgoje in izobraževanja.
Z upoštevanjem na?ela trajnostnega razvoja, ki vklju?uje u?inkovitejšo rabo ter ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot je prav gotovo mogo?e dose?i gospodarski napredek in dvig blaginje, predvsem v smislu kvalitete življenja.