Blaž Kav?i?: Nove smeri družbenega razvoja med pravi?nostjo in u?inkovitostjo - pozdravni nagovor

Dogodek: posvet Nove smeri družbenega razvoja med pravi?nostjo in u?inkovitostjo
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 25. november 2009

Spoštovani,

dovolite mi, da med nami najprej pozdravim našega osrednjega predavatelja gospoda Pära Andersa Nuderja, uglednega švedskega politika in nekdanjega finan?nega ministra. Rad bi pozdravil tudi ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukši?a, podpredsednico Državnega sveta Lidijo Jerki? in mag. Violeto Bulc, ki bodo s svojimi prispevki omogo?ili še ve?jo celovitost obravnave nasprotij in sinergij sodobnega družbenega razvoja.

V Državnem svetu pripisujemo vprašanjem družbenega stanja in razvoja velik pomen in se z njimi veliko ukvarjamo. Smo naravnani v bolj dolgoro?na in manj strankarsko, dnevno-politi?no orientirana razmišljanja. To je verjetno povezano z dejstvom, da imajo državni svetniki nekoliko daljši 5-letni mandat, da ostajajo zaposleni v okoljih, ki so jih izvolila v Državni svet in niso povezani v koalicijsko ali opozicijsko skupino.

Krovno temo današnjega posveta smo namenili poskusom iskanja novih smeri družbenega razvoja, ki bi temeljil na ravnovesju med pravi?nostjo in u?inkovitostjo. Gospodarski napredek in družbeni razvoj sta medsebojno prepleteno soodvisna. Vprašanje, ki pri tem vedno bolj prihaja v ospredje in je izto?nica naših razmišljanj o novih paradigmah, pa je, koliko je u?inkovitost povezana, ali še bolje, kako vpliva in se odziva na socialne pristope oziroma modele upravljanja z delovnimi mesti in njihovimi nosilci, torej zaposlenimi. Zgolj kvantitativna gospodarska rast kot kriterij družbenega razvoja kaže svoje omejitve – tako v družbenem, kot tudi okoljskem smislu.

Vprašanje – kaj je cilj in kaj je sredstvo, je prisotno tudi v gospodarsko razvojnem konceptu EU, v Lizbonski strategiji. Ali je mednarodna konkuren?nost cilj ali sredstvo? Ali bomo zadovoljni, ?e bo nek del družbe visoko produktiven, vse ve?ji del pripadnikov družbe pa se bo po?util odrinjen, odtujen, brez pozitivnih življenjskih perspektiv? U?inkovitost in mednarodna konkuren?nost sta nedvomno pomembni kategoriji, a bi ju veljalo razumeti in udejanjati bolj kot sredstvo za doseganje bolj smiselnega cilja – kakovosti življenja državljanov. Ali je smiselno, da razvijamo mehanizme, ki na videz težijo k pravi?nosti, v resnici pa imajo nasprotni u?inek. Na primer na podro?ju kmetijstva, kjer bogata EU izvaža kmetijske pridelke, presežke v revne kmetijske države in jih s pomo?jo samo tudi onesposoblja za uspešno gospodarjenje? Ali širše, da poskušamo pravi?nost dosegati z mehanizmi podpor, ki prejemnike demotivirajo ali postavljajo v moralno podrejen položaj?

Vsebinska vprašanja in dileme, ki jih bomo slišali na današnjem posvetu oziroma v predavanjih, smo navezali na aktualne gospodarske in družbene razmere, ki so zaradi recesije potisnile filozofijo kapitalizma, brezkompromisno tržno naravnanega in lastniško s preve? skoncentriranim kapitalom, pred nove izzive. Izkazalo se je, da neoliberalizem ni model, ki bi omogo?il širši razvojni preboj za celotno družbo. Zato moramo resno razmišljati in nujno ukrepati, da bi se kot temeljno spopadli s krizo vrednot, presežnim potrošništvom pred ustvarjenim, grabežljivostjo pred izmenjavo razvojnih presežkov itd. Kje so napake ali rezerve za bolj pravi?nejše in enakopravno upravljanje s kapitalom, kjer so tiste razvojne priložnosti, ki bi zmanjšale intenzivnost in obseg razslojevanja na zelo bogate in zelo revne? V marsi?em so prizadevanja za u?inkovito in pravi?no družbo tudi prizadevanja za obstoj in razvoj srednjega razreda.

V Državnem svetu smo že lani jeseni koncipirali, nastal prvi javni odgovor na pojav recesije v lanskem letu. V tem dokumentu, ki so ga obravnavale, dopolnile in v za?etku letošnjega leta sprejele vse interesne skupine Državnega sveta, smo Vladi predlagali tudi nekatere ukrepe za soo?enje s krizo. Recesijo smo opredelili kot površinski izraz vrste globokih dolgoro?nih neskladij na osebni, nacionalni in globalni ravni. Zavedamo se tudi, da take vseobsežne krizne situacije potrebujejo redefinicijo družbenih razmerij - novo družbeno paradigmo. Njen temelj mora biti soglasje okrog temeljnih vrednot ?loveštva: svobode in blagostanja državljanov. Pretirane razlike v pogojih življenja in dela na globalni in na nacionalni ravni vodijo v nestabilno, eksplozivno stanje. Pretirana usmerjenost v trošenje materialnih dobrin vodi v uni?evanje med?loveških odnosov in okolja.

Torej, kako naj bi se v to novo paradigmo integriralo ravnovesje med pravi?nostjo in u?inkovitostjo. Temeljno na?elo ali kar mantra, po kateri bi morali delovati, je višja kakovost življenja, svoboda ustvarjalnosti, uveljavljanje trajnostnih gospodarskih na?el, spoštovanje so?loveka in narave, ki sta medsebojno povezana, priznanje uspešnosti posameznikov ter hkratno spodbujanje timskega dela in vlog v delovnem procesu, spoštovanje in uveljavljanje pravic ob zavedanju lasnih odgovornosti in posledic svojih ravnanj, odlo?itev. Pomemben je družben dogovor enakovrednih partnerjev, na eni strani odlo?evalcev, lastnikov, voditeljev, na drugi pa izvršiteljev, ki so hkrati volivci oziroma so akterji v delovnih procesih in ustvarjalci. Njihovo skupno delovanje oblikuje zaklju?en krog, ki naj bi se vrtel v smeri razvoja.

Danes bomo slišali poglede in ideje, ki nas bodo nedvomno spodbudili k razmišljanju o novih družbenih perspektivah, k druga?nemu dojemanju vprašanj, s katerimi se vsakodnevno soo?amo, k ve?ji odprtosti pri iskanju poti na svojih strokovnih in delovnih podro?jih, k postavljanju višjih standardov pri utrjevanju socialne kohezije itd.

Današnji posvet v Državnem svetu je še eden iz vrste strokovnih razprav, s katerimi poskušamo v drugem domu slovenskega parlamenta obdržati in nadgrajevati vpetost v družbena dogajanja in civilni družbi omogo?ati, jo spodbujati, da se aktivno vklju?uje v procese soodlo?anja o zadevah javnega pomena.

Želimo torej kakovostno u?inkovitost in motivirajo?o pravi?nost!

Prepri?an sem, da je tudi izbor uglednih predavateljev odgovoren prispevek k aktivnejšem premisleku o tem, v kakšni družbi živimo in v kakšni družbi ho?emo ustvarjati: pravi?no in u?inkovito.

Hvala.