Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a

Uvodni nagovor na posvetu Skrb za zdravje na delovnem mestu, 9. oktober 2008
mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS

Spoštovane gospe in gospodje,

dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu prav lepo pozdravim.

Državni svet si s svojim delovanjem prizadeva dose?i spremembe tudi z ozaveš?anjem javnosti in z opozarjanjem na težave na podro?ju zdravja. Na temo zdravja je bilo v Državnem svetu v zadnjih petih letih organizirano že 15 posvetov in javnih razprav. Številni med njimi so vzpodbudili širšo pozornost javnosti ali pa so rezultirali v spremembi zakonodaje. Zato so posveti, ki jih pripravlja Državni svet v sodelovanju s organizacijami civilne družbe in zainteresirano javnostjo, potrebni za nas vse in so pomembni za razvoj celotne družbe.

Danes bo govor o skrbi za zdravje na delovnem mestu in veliko pozornosti bo namenjene stresu na delovnem mestu. ?e smo še pred desetletjem mislili, da je stres predvsem obremenitev ljudi na bolj izpostavljenih delovnih mestih, zlasti managerjev v podjetjih, je danes druga?e. Stres je zakoreninjeni spremljevalec vsakdanjika in z njim se v taki ali druga?ni obliki vsaj ob?asno soo?amo vsi zaposleni. Napa?no bi bilo posploševati in trditi, da je prav vsak stres škodljiv. Stres lahko zaposlene v dolo?eni meri spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj, zaradi ?esar je delo izziv in ne rutina. Za nikogar ni namre? dobro, ?e je dela premalo ali ?e se v delu, ki ga opravlja, dolgo?asi. Pozitivni stres ?utimo, kadar delamo z veseljem in navdušenjem, ko v delu najdemo spodbudo, sodelavci pa nas cenijo. To so tudi okoliš?ine, ki omogo?ajo naš osebnostni razvoj.

Stres pa postane škodljiv, ko prestopi meje pozitivnega izziva in motivacije za delo. Stres lahko na delovnem mestu nastane kot posledica zahtevnosti dela, ?asovnih pritiskov ter neustreznih medosebnih odnosov, obi?ajno pa je kombinacija vseh treh. ?e zahteve in cilji postanejo preveliki in jih ni mogo?e dose?i, lahko povzro?ijo nevzdržne ob?utke stiske, ki imajo dramati?ne posledice za celotno posameznikovo življenje. Posameznik nanje seveda reagira vsak druga?e. Kako reagira, pa je odvisno od njemu lastnih izkušenj, pri?akovanj, nazorov, prepri?anj, potreb, ki so po drugi strani spet odvisne od podedovanih zna?ilnostih, osebnosti, vzgoje, starosti, spola in splošnega zdravstvenega stanja. Negativni, z delom povezan škodljivi stres lahko ?utimo, kadar so naše obremenitve na delu prevelike, ko porabimo za delo preve? psihofizi?ne in ?ustvene energije in v delu dobesedno "izgorimo". Stres je strokovno prvi opredelil madžarsko-kanadski endokrinolog Hans Selye v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Njegova in kasnejša spoznanja raziskovalcev razkrivajo, da je stres v osnovi obrambna reakcija ?lovekovega organizma, ki povzro?i hipno pove?anje adrenalina in noradrenalina v krvi in s tem pove?anje psiho-fizi?nih sposobnosti. Z zornega kota današnje razprave pa je bistveno zavedanje o pomenu faze sproš?anja, ki mora slediti fazi stresa, sicer nastopajo negativne posledice za ?lovekovo zdravje in sposobnosti.

Posebna oblika stresa na delovnem mestu predstavlja "nadlegovanje na delovnem mestu". Gre za ponavljajo?e se neprijetno obnašanje, brez pravega razloga usmerjeno proti enemu in istemu delavcu. To je lahko šikaniranje, poniževanje, blatenje ali pa so to celo grožnje z odpustitvijo. Nadlegovanje je lahko vezano na delo, ko gre npr. za nerazumne roke za opravljanje nalog, neizvedljive naloge ipd. Lahko pa gre za medosebne odnose, kot izraz dolo?ene oblike ljubosumja enega delavca na drugega. Obi?ajno se kaže v obliki ponavljajo?ih se neprijetnih pripomb le pri eni osebi, ki nima možnosti obrambe.

Še posebej pa naj opozorim na stres, ki je z delovnim mestom povezan deloma, je pa pri današnjem tempu še posebej obremenjujo? in nastaja kot posledica konflikta med vlogami, ki jih imamo ljudje v življenju. V zasebnem življenju smo možje in žene, starši otrokom, otroci našim staršem, smo bratje in sestre, prijatelji in sosedje. Na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni. Ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, v katerih nastopamo naenkrat, se lahko pojavijo dolo?ene težave. V vseh teh situacijah se naše telo na enak na?in prilagaja zahtevam.

Stres je vzrok za dobro polovico sodobnih patoloških primerov. Enako izpostavljeni so mu pripadniki obeh spolov, po podatkih Eurostata pa trpi zaradi najrazli?nejših posledic stresa od 65 do 70 odstotkov evropskega prebivalstva. Najve?krat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko. Podatki svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je v ambulantah na primarni zdravstveni ravni skoraj 90 odstotkov vseh bolezni povezanih prav s stresom. Najnovejše raziskave kažejo, da je že vsak drugi zaposleni pod pritiskom škodljivega stresa, vsak peti pa zaradi stresa kaže znake preutrujenosti in iz?rpanosti. Mednarodna organizacija za delo pa ocenjuje, da sta izgorelost na delovnem mestu in depresija klju?ni bolezni 21. stoletja.

Za svoje zdravje lahko najve? storimo sami, ?e znamo prisluhniti svojemu telesu ter svojim lastnim potrebam. Sodoben tempo življenja, ki ga narekuje neizprosen boj in potrjevanje na trgu, vpenja ljudi v t.i. "zlato kletko". Zaslužek je zasen?en s stresom, ki ga zahtevajo materialne dobrine in življenjski slog, ob katerem pa ni kaj dosti ?asa za prosti ?as, družino, konji?ke, pristne med?loveške odnose in za mirno življenje.

Veliko lahko storijo tudi delodajalci, ki bi se morali zavedati ve?jih koristi od promocije zdravja pri delu, ki jih imajo od tega zanj najpomembnejši viri – to so zaposleni. Zaradi bolj zdravega vedenja in upadanja problemov z zdravjem se njihovo duševna in telesna blaginja ve?a, stališ?e do dela pa izboljšuje. Le zdrav delavec je lahko dober delavec. Od tega pa imajo korist nenazadnje tudi zdravstvene zavarovalnice – torej vlaganje v zdravje zaposlenih koristi prav vsem. Promocija zdravja pri delu pa se najbolj obrestuje na dolgi rok, ?e je integralni del dolgoro?ne politike in razvoja ?loveških virov.

Ob koncu naj omenim še svojo zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic aktualne finan?ne krize, ki smo ji pri?a na svetovnem trgu in zaradi izvozno usmerjenega gospodarstva trka tudi na naša vrata. Tovrstne krize prizadenejo nacionalna gospodarstva in ljudi, ki v gospodarstvu delajo in ne le borzne te?aje. Recesija prinaša s sabo padec gospodarske rasti, zmanjšanje proizvodnje ter tudi zapiranje delovnih mest. V takih okoliš?inah pa se zelo pove?ajo dejavniki tveganja za psihosocialno zdravje ljudi. V Državnem svetu RS si bomo še naprej prizadevali, da bodo državne intervencije usmerjene predvsem v zaš?ito položaja realnega sektorja, delovnih mest in var?evalcev.

Spoštovani,
vsem skupaj naj ob tej priložnosti zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za ve? zdravja na delovnem mestu.