Pozdravni nagovor predsednika na posvetu Trajnostni razvoj: med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo

Razvojni forum - Trajnostni razvoj: med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 30. marec 2010

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena direktorica Umanotere gospa mag. Vida Ogorelec Wagner, spoštovani referenti in vsa zainteresirana javnost!

Veseli me, da vas lahko v imenu Državnega sveta pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta, kjer se sprejemajo odlo?itve o najpomembnejših zadevah našega skupnega življenja. Seveda imajo še posebno težo tiste odlo?itve, ki usmerjajo in uresni?ujejo kompleksne razvojne vizije z dolgoro?nimi posledicami. Naj zato že uvodoma poudarim, da je izjemnega pomena, da tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti, dejansko razumejo, za kaj pri razvoju, še posebej v njegovi trajnostni obliki, v resnici gre.

S trajnostnim razvojem se v Državnem svetu  v zadnjem ?asu sre?ujemo pravzaprav pri vsakem strokovnem posvetu, ki ga organiziramo skupaj s civilno družbo, z vladnimi in nevladnimi organizacijami, pa naj gre za problematiko kmetijstva, urejanja prostora in poselitvene politike, razvojnih priložnosti, kot je gozdarstvo, les in lesna predelava, turizem ali energetika in izraba obnovljivih virov energije itd. Ob tem pa se trajnostni razvoj v javnih diskusijah v Državnem svetu praviloma navezuje na pojmovanje kakovosti življenja. Prav tâko razumevanje trajnostnega razvoja je najti tudi v novejših dokumentih OZN, saj uradna opredelitev trajnostnega razvoja OZN povezuje vse tri razvojne stebre: zagotavljanje ekonomske, ekološke in socialne dobrobiti na na?in, ki ne ogroža možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem ni nepomembno, da socialna dobrobit vklju?uje tudi ohranjanje kulturne identitete.
Kaj torej »razvoj« sploh je? Vrsto let je prevladovalo stališ?e, da gre pri razvoju za izklju?no empiri?no ekonomsko kategorijo. Lani je na konferenci, organizirani pod ?eškim predsedovanjem EU v Pragi, eden od govornikov podal zanimivo izjavo, s katero je relativiziral uveljavljeno percepcijo o "razvoju", in sicer je menil, da »kdor dandanes ocenjuje razvoj po bruto dohodku in finan?ni uspešnosti, se obnaša kot ?lovek, ki bi se hotel v vesolju 21. stoletja orientirati s pomo?jo 5000 let stare kitajske priprave za dolo?anje severnega pola! Škoda, ki jo ?loveštvu že zdaj povzro?a degradacija okolja in izguba narave je neprimerno ve?ja, kot je vsa škoda zaradi trenutne gospodarske krize.« Te besede je izrekel direktor za upravljanje poslov s svetovnimi trgi pri Deutsche Bank AG in svetovalec OZN za ekonomski razvoj Pavan Sukhdev. Izre?ene misli nedvoumno kažejo, da se sodobna ekonomija nahaja na pomembni paradigmatski prelomnici - vse bolj je namre? jasno, da razvoj ne more biti ve? definiran zgolj kot rast nacionalnega prihodka na prebivalca in da gibanje BDP le malo pove o realni kvaliteti življenja ljudi.
Govora je torej o povsem druga?nem konceptu razumevanja razvoja, kot smo ga poznali do sedaj. Posledica tega pa je potreba po ?imprejšnjem oblikovanju novih pristopov za merjenje napredka v državah. Za Slovenijo to konkretno pomeni ?imprejšnjo dopolnitev kazalnikov za spremljanje ekonomske aktivnosti s t.i. evropskimi kazalniki trajnostnega razvoja - na primer ugotavljanje okoljskih trendov in merjenje najboljših praks.
A osrednja dilema sedanjega ?asa je ve?plastnost fenomena globalizacije. Pozitivni u?inki globalizacije so vidni in pogosto promovirani – hiter tehni?ni in tehnološki razvoj, zniževanje proizvodnih stroškov, napredek znanosti. Negativni u?inki globalizacije pa so dejansko tudi vidni, a jih redko dovolj konsekventno pripišemo delovanju globalizacije. Gre za razpadanje socialnih in okoljskih struktur. Doseganje ekstraprofitov v dobro transnacionalnih korporacij je povezano s podružbljenimi stroški, porazdeljenimi na davkopla?evalce, socialne in okoljske erozije. Premalo je prisotno spoznanje, da negativni socialni in okoljski trendi niso spodrsljaj, ampak logi?en proizvod sistema. Pospešeno vstopamo v morda najstrašnejši –izem v zgodovini ?loveštva. Neo-liberalizem ali bolje neo-konzervativizem. Temeljna lastnost tega –izma je, da z nominalnimi vrednotami svobodnega trga, konkurence, privatiziranih nekdaj javnih storitev – v dejanskem življenju proizvaja ukinjanje trga – monopole, nekdaj javne storitve pa so v privatizirani režiji dražje in manj dostopne državljanom. Vsebolj izrazito deluje sistem srkanja dodane vrednosti iz globalnega prostora v dobro globalno delujo?ih elit. Vrednost se izlo?a iz narodnih gospodarstev v transnacionalni prostor, vsebolj v dav?ne oaze.

Globalna finan?na in gospodarska kriza sta se z veliko naglico podaljšali v socialno. Številke o naraš?ajo?i brezposelnosti so same po sebi dovolj zgovorne. Tu pa je še velika kriza vrednot, ki jo je ekonomska kriza v svojem bistvu le razgalila - številne navidezne razvojne odlo?itve so vodili pohlep, brezobzirno izkoriš?anje ?loveških in naravnih resursov, finan?ne prevare in sistemske zlorabe... Vse to ne morejo biti ve? pravi družbeni temelji nadaljnjega razvoja.

Družbeni razvojni cilj bi moral biti izboljšanje kakovosti življenja - pove?anje ravni blaginje in svobode vseh državljanov, merjeno s kazalniki ?lovekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Gre za strateško razvojno vprašanje sedanjosti in prihodnosti, ki ponuja tudi Sloveniji priložnost, da postane država blaginje in kakovostnega življenja v sožitju z naravo. Vendar, kako lahko zagotovimo, da bo Slovenija v novem strateško-razvojnem ciklusu, v katerega vstopamo, zagotovila uresni?evanje na?el trajnosti? Sedaj že lahko trdimo, da le trajnostni razvoj upošteva številne do sedaj zanemarjene a pomembne dimenzije, od okoljskih, energetskih, do prostorsko urbanih in potrošniških. Dovolite mi, da omenim le primer: klju?ni aktualni izziv slovenske družbe v fazi prilagajanja gospodarstva po krizi bo prehod v nizkooglji?no, konkuren?no ter ekološko u?inkovito gospodarstvo, ki bo ob vsem tem spodbujalo ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za resni?no velik razvojni izziv, novo obliko »tranzicije« slovenskega gospodarstva, ki iz razli?nih razlogov postaja nujnost. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, omejeni energetski viri, nizka stopnja dodane vrednosti, slaba konkuren?nost in nizka stopnja inovativnosti, 100.000 nezaposlenih državljanov itd. so problemi, ki zahtevajo ukrepanje. In kje iskati poti iz težav in smeri nadaljnjega razvoja, ?e ne ravno v resursih, s katerimi razpolagamo sami. To so poleg ljudi z znanjem in ustvarjalnimi potenciali tudi naravni resursi kot je npr. les, ki pokriva ve? kot polovico površja Slovenije. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je mo? dose?i dolgoro?no izjemno pozitivne u?inke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Po nekaterih ocenah bi z bolj sistemati?nim in multidisciplinarnim pristopom do lesno-predelovalne industrije, z nekaj ve? pogumne inovativnosti na tem podro?ju lahko ustvarili kar dodatno milijardo eurov dodane vrednosti in 30.000 dostojnih delovnih mest. Pri zelenjavi pokrivamo okrog 8% lastnih potreb. Tudi tu imamo usposobljeno delovno silo, trg, znanje in potencial tiso?ev delovnih mest. Potrebno je aktivno pristopiti k oblikovanju konkretnih nacionalnih poslovnih modelov. Nor?evanje iz narodnega interesa tu ne pomaga. Na vse to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne okolice.

Spoštovani, globalni trendi podnebnih sprememb, energetske varnosti, konkurence in medsebojne povezanosti ?loveštva v za?etku 21. stoletja predstavljajo izzive, ki jim, ?e bomo nadaljevali sedanje razvojne vzorce, nikakor ne moremo biti kos. Hkrati ti globalni procesi lahko prinesejo vrsto gospodarskih priložnosti za Slovenijo, ki jih lahko izkoristimo le z njihovim razumevanjem in ustreznim odzivom nanje. Državni svet se bo še naprej z vso resnostjo vklju?eval v razpravo o razvojnih vprašanjih, in sicer s posveti kot je današnji, v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo.

Naj vam le še zaželim uspešno strokovno delo in prijetno druženje. Hvala.