|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Peter Požun: Politike na podro?ju zdravja žensk |
|
|
Spoštovane udeleženke in spoštovani udeleženci posveta, v imenu Državnega sveta in svojem imenu vam izrekam prisr?no dobrodošlico. Veseli me, da sem kot predstavnik zdravstva v Državnem svetu in kot moški prav na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami deležen te ?asti, da vas lahko nagovorim. Danes se spodobi še posebej spomniti na to, da je živeti izpolnjujo?e, zdravo in svobodno življenje brez strahu, cilj vseh ljudi. Prav tako se moramo vsi zavedati, da nasilje nad ženskami ne pomeni samo dviga roke nad njimi, temve? je nasilje tudi diskriminacija, nespoštovanje njenega doživljanja sveta, neupoštevanje njenih potreb in zanemarjanje skrbi zanjo. Sem vsekakor spadajo tudi pravice do ustreznih, pravo?asnih in kakovostnih storitev zdravstvenega varstva. UVOD Po zadnjih podatkih živi v Evropi okrog 191 milijona žensk, kar predstavlja 51,2 % celotne evropske populacije. V posamezni starostni skupini pa prihaja do zanimivih razlik – medtem ko se v starostni skupini do 20 let na vsakih 100 moških nahaja 95 žensk, je v starostni skupini nad 80 let na 100 moških kar 221 žensk. V povpre?ju je zdravje žensk v državah Evropske unije dobro, vendar variira po regijah. Med drugim je razlika v doživeti starosti znotraj EU med ženskami kar 9 let. Podatek o podaljšanju pri?akovanega trajanja življenja žensk ob rojstvu v zadnjih petindvajsetih letih za 6 let oz. na starostno mejo 81 let, je razveseljujo?, pomeni pa tudi pove?ano odgovornost in dodatno skrb - tako za državo kot tudi vsako posamezno žensko. Za sodobne, razvite družbe je sicer nujno potrebno, da zagotavljajo visoko stopnjo kakovostnih storitev zdravstvenega varstva, vendar smo v najve?ji meri odgovorni sami za svoje zdravje. Tako sta preventiva in ohranjanje zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih najpomembnejša ?lena v verigi zdravega življenja posameznika, skrb družbe pa velja zagotavljanju pogojev za to. Kljub temu, da ženske dokazano manj kadijo in se bolj zdravo prehranjujejo kot moški, podatki o visokem odstotku gibalno športno nedejavnih žensk, ki je kar za 20 odstotnih to?k višji od odstotka moških, bodejo v o?i in nehote se vprašamo, ali ni prav dodatna obremenjenost s skrbjo za družino glavni razlog za športno neaktivnost žensk? Vsakodnevna izpostavljenost stresnim situacijam, visoka zahtevnost dela ter skrb za družino - velikokrat tudi kot samohranilki - ženski najbrž dopusti le malo ?asa, namenjenega skrbi zase, za njeno po?utje ter zdravje. Že sam podatek, da tudi Evropski parlament poudarja, da bosta neenakost med spoloma in splošna delovna obremenitev žensk še naprej naraš?ali, ?e se pri spodbujanju njihovega zaposlovanja ne bo upoštevala neenakost pri doma?ih opravilih, pove veliko o prostem ?asu, ki ženski sploh še ostane. NIVO EU Gledano z ravni Evropske unije je varovanje zdravja podro?je, ki je v pristojnosti držav ?lanic, njihovo delovanje pa politika EU le dopolnjuje in podpira. Pomembna je paradigma EU: Zdravje v vse politike, zato je politika varovanja zdravja tesno povezana s socialno politiko (npr. direktive, ki se nanašajo na odnose delodajalcev do nose?ih žensk, žensk, ki so ravno rodile in doje?ih žensk) in odpravljanjem diskriminacije med spoloma ter politiko varstva potrošnikov. Precej programov se izvaja tudi pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in ne samo v okviru evropskih institucij. Trenutno je v okviru EU še aktualen program na podro?ju zdravja z naslovom "Program javnega zdravja 2003-2008", katerega namen je zagotoviti primerljive podatke o zdravju evropskih državljanov na podlagi kazalnikov in zbiranjem podatkov. Prav tako sta bila v zadnjih letih sprejeta dva pomembna dokumenta: oktobra 2007 je bila sprejeta zdravstvena strategija "Bela knjiga - Skupaj za zdravje: Strateški pristop EU za obdobje 2008-2013", kot strateški okvir za ukrepe EU ter smernice za delo na podro?ju zdravja v prihodnjih letih, januarja 2008 pa "Drugi program javnega zdravja 2008-2013", ki naj bi doprinesel k višanju dodane vrednosti politikam držav ?lanic, hkrati pa pove?eval solidarnosti in blaginjo v EU na podlagi varovanja in podpiranja ?lovekovega zdravja, varnosti in izboljševanja javnega zdravja. Zdravstvene strategije EU se v glavnem usmerjajo na krepitev sodelovanja in usklajevanja, podpirajo izmenjavo informacij in znanj, ki temeljijo na dokazih, in pomagajo državam ?lanicam pri odlo?anju. S svojo zdravstveno strategijo želi EU pomembno prispevati k izboljšanju javnega zdravja v Evropi in s tem dodati vrednost že obstoje?im ukrepom držav ?lanic, pri ?emer polno spoštuje njihovo pristojnost, da organizirajo in izvajajo zdravstvene storitve in zdravstveno varstvo po svojih željah in potrebah. Kot najštevil?nejše bolezni žensk v EU se omenjajo kroni?ne bolezni, med katerimi je pri starejših ženskah najpogostejša osteoporoza. Bolezni krvnega obtoka in rak pa sta najpogostejša vzroka za zgodnjo smrt. V zadnjem desetletju na nivoju EU opažajo posebne zdravstvene težave: motnje prehranjevanja, ki prizadenejo ve?inoma mlade ženske, okužbe z virusom HIV in AIDS, težave spolnega in reproduktivnega zdravja, splave, nasilje nad ženskami in njegove posledice na telesno in duševno zdravje ter s tem povezano visoko število poskusov samomora. NACIONALNI NIVO V Sloveniji se, poleg zakonov s podro?ja zdravstva, za dolo?eno obdobje oblikujejo tudi strateški dokumenti, ki naj bi na podlagi ugotovljenega trenutnega stanja nudili smernice za prihodnost – za izboljšanje posameznih politik ali postopkov na podlagi uveljavljanja dobrih praks. Na podro?ju zdravja so trenutno aktualni dokumenti kot so Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« (ReNPZV), Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD) in tudi Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013 (ReNPEMZM). V njih je sicer tematik, posve?enih izklju?no ženskam, v skupnem obsegu nekje do 10 strani, vsebinsko pa se nanašajo na izrazita odstopanja zdravstvenih stanj žensk v primerjavi z moškimi. Mogo?e so se oblikovalci resolucij s tem želeli izogniti pozitivni diskriminaciji z dajanjem posebnega poudarka ženski populaciji, ?eprav se že nekaj ?asa vzpodbuja prav lo?ena obravnava po spolu, ki omogo?a bolj natan?ne usmeritve na posamezna problemska podro?ja, ki so zna?ilna za en ali drug spol. ?e preletimo vsebino resolucij in priporo?il v Sloveniji in v okviru EU, lahko iz njih razberemo precej zaskrbljujo?ih podatkov. Da so bolezni srca in ožilja tudi pri nas najpogostejši vzrok smrti in da ogrožajo tako ženske kot tudi moške. Podobno je z rakavimi boleznimi, ki v Republiki Sloveniji predstavljajo vedno ve?ji javno-zdravstveni problem, saj se je, na podlagi podatkov iz Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, med letoma 2002 in 2004 število novih primerov pove?alo za 39 odstotkov, število umrlih med ženskami pa kar za 12 odstotkov. Kot izrazito »ženske« bolezni izstopajo predvsem bolezni, povezane z reproduktivnim zdravjem. Mednje spada velik delež rakavih obolenj ženskih spolnih organov (materni?nega telesa, materni?nega vratu in jaj?nika), vodilno mesto pa zavzema rak dojke, kjer pa je z zdravstvenimi politikami, usmerjenimi na ?im zgodnejše odkrivanje in zdravljenje možno dosegati zelo pozitivne rezultate, ki zmanjšujejo smrtnost in invalidnost. Reproduktivno zdravje je torej klju?nega pomena za ženske, kar je ustrezno poudarjeno tudi v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013. Pomembno podro?je predstavlja tudi vprašanje rodnosti in splavnosti, maternalna umrljivost pa je izpostavljena kot eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti delovanja sistema zdravstvenega varstva. Kot že re?eno, je za starejše ženske zelo problemati?na predvsem osteoporoza., kar pa ni samo zdravstveni problem, saj nanj vpliva tudi prehrana in zdrav življenjski slog, kar pa je ob vse ve?jem deležu revnih ravno v skupini samskih žensk nad 65 letom vse težje dosegljiv cilj. Bolezni žensk, izpostavljene na nivoju EU, so torej v veliki meri prisotne tudi v Sloveniji. Predvsem bolezni na podro?ju reproduktivnega zdravja, na katerem naj bi politike temeljile predvsem na varstvu reproduktivnih pravic, s poudarkom na možnosti izbire razli?nih oblik storitev, brezpla?ni kontracepciji in izbiri storitev v ?asu nose?nosti, poroda in poporodnega obdobja. Kot poudarja Urad za enake možnosti, je pri vseh teh aktivnostih pomembno tudi intenzivno delovanje nevladnih organizacij. Urad za enake možnosti posebej opozarja tudi na pomanjkanje podatkov v zvezi z motnjami prehranjevanja, ki so o?itno vsesplošen evropski problem. V še enem strateškem dokumentu, Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, so kot njen temeljni namen zapisane splošne prioritete za izboljšanje položaja žensk oziroma za zagotavljanje trajnostnega razvoja enakosti spolov. Kot klju?ni strateški cilji na podro?ju zdravja so tako opredeljeni: kakovostno zdravstveno varstvo, prilagojeno potrebam žensk in moških, izboljšanje njihovega reproduktivnega zdravja in varstvo duševnega zdravja, prilagojeno potrebam posameznega spola. Urad za enake možnosti poudarja potrebo po lo?eni obravnavi in spremljanju zdravja žensk in moških, saj imajo moški in ženske razli?ne vzorce bolezni razli?nih bioloških zna?ilnosti, reproduktivnih funkcij pa tudi razli?nega na?ina življenja. Programi in storitve varovanja in krepitve zdravja morajo biti zato prilagojeni specifi?nim potrebam moških in žensk. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu pa ženske posebej omenja izklju?no v zvezi z bolniškim staležem, v katerega naj bi ženske odhajale veliko pogosteje kot moški in predvsem zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, pri težavah s hrbtenico pa so zelo pogoste bolezni vratne hrbtenice. Zelo visoka je tudi odsotnost z dela nose?ih žensk, kar bi lahko pripisali stresnemu delu in življenju, ki izrazito mo?no vpliva na po?utje nose?ih žensk. Delavke naj bi v veliki meri pestile tudi številne kroni?ne težave, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost opravljati delo. Vse to pa kaže na to, da delodajalci vse premalo skrbi in sredstev namenjajo varnemu in zdravemu delovnemu okolju. Le-to pa ni niti na prioritetni listi aktivnosti sindikatov, tudi tistih, ki imajo pretežno žensko ?lanstvo, ne. Zaradi ?edalje ve?jih pritiskov na podaljševanje delovne dobe in zaostrovanja pogojev za upokojevanje za ženske, bo skrb za zdravje na delovnem mestu, zagotavljanje zdravega delovnega okolja in prilagajanje procesov dela zmožnostim delavk moralo postati osrednje vodilo za prihodnost. ZAKLJU?EK Posamezni strateški cilji in programi na nacionalnem nivoju se lahko na posameznih podro?jih dosegajo oziroma izvajajo najbolj u?inkovito na podlagi horizontalnega sodelovanja razli?nih državnih institucij, ki splošne cilje resolucij vklju?ujejo v svoje podro?ne programe in kar je najpomembneje, v svoje prora?une. Pri tem je potrebno vseskozi intenzivno razmišljati tudi o ?im tesnejšem povezovanju z nevladnimi organizacijami in zagotavljanju finan?nih sredstev za njihovo delovanje. Finan?na sredstva, ki so na voljo za izvedbo posameznega programa ali izvajanje dolo?ene politike, so namre? ponavadi odvisna od vnaprej dolo?enega razpoložljivega fonda sredstev, predvidevamo pa lahko, da v veliki meri tudi od sposobnosti vodstva posameznih institucij ali organov za oblikovanje terminsko in vsebinsko ustreznih na?rtov za izvedbo posameznih politik ali programov. V?asih tudi od politi?ne pripadnosti. Tukaj gre tudi za vprašanje dajanja prioritet posameznim programom, saj za vse kriti?ne skupine ali podro?ja v posameznem letu sredstev zagotovo ni dovolj. Na splošno lahko re?emo, da bo klju?ni del ohranjanja zdravja žensk temeljil predvsem na intenzivnem ozaveš?anju, izboljšani dostopnosti zdravstvenega varstva za vse ženske, ne glede na njihov ekonomsko-socialni status, predvsem pa na izvajanju preventivnih programov na kriti?nih podro?jih. Pri oblikovanju politik na podro?ju zdravstva bomo morali upoštevati dejstvo, da vsesplošna globalizacija življenja zahteva druga?ne, sodobne pristope in rešitve, predvsem v smislu povezovanja posameznih podro?ij družbenega življenja med seboj (zdravstvo, sociala, šolstvo, itd.). Vsekakor se bodo morali zdravstveni sistem in oblikovalci politik še bolj intenzivno osredoto?iti na prepre?evanje nastanka bolezni in ne samo na njeno obvladovanje. Radi se pohvalimo, da je zdravje klju?na vrednota vsake razvite družbe, vendar velikokrat naša dejanja niso skladna z velikopotezno miselnostjo. Skrb vsakega posameznika za svoje zdravje bo še vedno predstavljala temeljni kamen njegovega zadovoljstva z življenjem, bilo pa bi lepo, da bi država in nevladne organizacije pri tem prevzele aktivno vlogo usmerjevalca, obveš?evalca in ozaveš?evalca Vsem nam želim dober posvet in veliko zdravja! Hvala.
Viri: Inštitut za varovanje zdravja: Maternalna umrljivost.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
Ženske in zdravje |