Boris J. Bregant: Uvodni nagovor

Boris Bregant
UVODNI NAGOVOR NA POSVETU

Spoštovane gospe in gospodje,

dovolite mi, da vas v imenu državnega sveta in svojem osebnem imenu prav lepo pozdravim in zaželim uspešno delo in dobre zaklju?ke na današnjem posvetu.

Lepo bi pozdravil mojo kolegico Marijo Perkovi? in druge svetnike gospo Šonc Rožco, Žiberno Angelco, dr. Matejo Kožuh, mag. Bojano Cvahte, predstavnico Varuha ?lovekovih pravic in vse druge referente, ki imate na današnjem posvetu svoje referate. Dobrodošli v Državnem svetu Republike Slovenije.

Državni svet Republike Slovenije si s svojim delovanjem nenehno prizadeva dose?i posamezne spremembe z ozaveš?anjem javnosti in opozarjanjem na težave, ki jih ima starejša populacija v današnjem, vedno bolj nasilnem svetu. Zato so posveti, kot je današnji, potrebni za nas vse in pomembni za razvoj celotne družbe.

Z gospo Angelco Žiberna, ki je glavna organizatorka posvetov smo z Zvezo društev upokojencev Slovenije že ve?krat organizirali skupne posvete. Lani junija na podobno temo NASILJE NAD STAREJŠIMI V SLOVENSKI JAVNOSTI. Naša država ima Ustavo, ki v 14. ?lenu dolo?a, da so vsakomur zagotovljene enake ?lovekove pravice in temeljne svoboš?ine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politi?no ali drugo prepri?anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliš?ino.

Zelena knjiga Sveta EU 2005 "odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami" je usmerila ?lanice EU v reševanje demografskih sprememb in naraš?anje števila starejše populacije po ustvarjanju politi?nih in drugih pogojev za novo solidarnost med generacijami.

V nacionalni strategiji in prednostnih nalogah v evropskem letu enakih možnosti za vse  ima Slovenija zelo skromno obdelano podro?je starosti, v glavnem opredeljuje prepre?evanje diskriminacije pri zaposlovanju starejših.

Sprejeta Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje v okviru boja proti diskriminaciji dolo?a oblikovanje pogojev za aktivno vklju?evanje tretje generacije v proces dela in zaposlovanja, skrb za vzgojo in izobraževanje mlade in srednje generacije za kakovostno sožitje s starimi ljudmi, dostop starejših do vseživljenjskega u?enja in kakovostno sožitje s starimi ljudmi, dostop starejših do vseživljenjskega u?enja in izobraževanja, zavzemanje za prostorsko planiranje in za tako stanovanjsko in javno ureditev, ki bo primerna za življenje in delo starih ljudi, razvoj sodobnih komunikacijskih sredstev po meri starih ljudi in razvoj prometa, ki bo omogo?al mobilnost in sodelovanje starih ljudi.

Kljub vsem tem dokumentom in zapisom  se sre?ujemo z odkrivanjem vedno ve?jega nasilja in diskriminacije nad starejšimi v okviru družine, v okvirih institucionalnega varstva in v družbi nasploh. Vse preve? je primerov zamol?anega nasilja, obra?anja hrbta in zatiskanja o?i pred temi pojavi, ?eprav bi morali biti osveš?anje, izobraževanje in širjenje informacij o pomenu kakovostnega, zdravega in psihi?no ter fizi?no neobremenjenega starostnika del vsakdanjika.
Neizpodbitno dejstvo o pospešenem staranju evropske in slovenske populacije potrjuje nujnost vzpostavitve novih sistemov skrbi za starejše in bolj spoštljivega odnosa do njih. Proces staranja se bo predvidoma nadaljeval do leta 2050 in delež starejših ljudi v družbi bo temu primerno vseskozi rasel. Mo?i v družbi bi se morale usmeriti predvsem v zagotavljanje kakovostnega staranja in spodbujanje zdravega na?ina življenja tudi v tretjem življenjskem obdobju. Dobri medgeneracijski odnosi, spoštovanje, strpnost in solidarnost ter sprejemanje starosti kot enakovredne ostalim življenjskim obdobjem, so in bodo tudi v prihodnje klju? do boljšega odnosa do starejših.

Dandanes prihaja v družbah 21. stoletja do pomembnih strukturnih sprememb, ki predstavljajo vedno nove izzive. Spremenjena vloga družine, podaljševanje življenjske dobe, spremenjena narava dela in z njim povezane velike obremenitve ter stres, oblikujejo vsakdan ?loveka. ?edalje bolj števil?no starejše prebivalstvo ostaja vse preve?krat odrinjeno na rob družbe in s tem diskriminirano. Diskriminacija se pojavlja pri zaposlovanju starejših delavcev, omejevanju možnosti izobraževanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pri zmanjšanih možnostih preživetja in pri omejevanju osebnih pravic. Evropske države in svetovna javnost tako zadnja leta med prednostne naloge uvrš?ajo prav podro?ja povezana s staranjem prebivalstva. Pa naj gre za zdravstveno,  socialno politiko ali zgolj pravilno dojemanje položaja starejšega prebivalstva ter njegovih ?edalje ve?jih in bolj specifi?nih potreb.

Da bi se starejši ljudje po?utili kot enakovredni in spoštovani ?lani družbe, se jim mora omogo?iti dostop do raznih storitev in zagotoviti ustrezne življenjske pogojev. Oblikovati je potrebno mrežo socialnih ustanov, upoštevati nove demografske strukture starejših ljudi, jim omogo?iti medsebojna sre?evanja, ustrezno oskrbo in nego, prilagojena stanovanja in ostale, njim prilagojene storitve.

Prepri?an sem, da bo današnji posvet dal odgovore na številna vprašanja in da bo sporo?ilo s tega posveta pomagalo politi?nim strankam, Vladi Republike Slovenije in vsem odgovornim nosilcem za to podro?je, da bodo pri?eli delovati strokovno in usklajeno in v skladu z na?eli  sprejetih dokumentov v okviru Evropske unije in Slovenije.

V imenu Državnega sveta bi opozoril tudi na pripravo predloga zakona o prepre?evanju nasilja, ki ga pripravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za katerega upam, da bo ?im prej vložen v parlamentarno proceduro.

Zato naj Vam vsem skupaj zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za enakopravnejšo in strpnejšo družbo do starejših.

Hvala lepa.