O argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in javnem prostoru

Vrsta dogodka: posvet
Datum: 9. april 2009
Kraj: Parlament RS, mala dvorana, Šubi?eva 4, Ljubljana
Organizator: Državni svet Republike Slovenije

O posvetu
Kot državljani si želimo, da bi državo vodili tisti, ki jim lahko zaupamo. Zaupamo pa lahko le tistim, ki nas v svojih stališ?ih prepri?ajo. V tem smislu si moramo prizadevati tudi za tem, da je argumentacija kot logi?no veljavno sklepanje v družbenem in politi?nem življenju ?im boljša. ?e ni, potem lahko ovira normalno politi?no razpravo, posledi?no politi?no odlo?anje in kon?no tudi kvalitetno stanje demokracije. Na kratko: slaba argumentacija neposredno vodi v slabo demokracijo in jo, kadar jo zasledimo kot prisotno, tudi odraža. Takega stanja pa si ne želimo.

Politiki nas, žal, lahko prepri?ajo tudi s populizmom, ceneno retoriko in demagogijo, s slabo argumentacijo. Njihova navzo?nost ni obet, da jih bomo spontano izlo?ili ali zavrnili. V vsaki predstavniški demokraciji je zato bistveno, da izbrani politiki, ki reprezentirajo državljane, uporabljajo in sledijo utemeljenim sklepom, da navajajo karseda dobre razloge za svoje zakonodajne in druge odlo?itve in da torej uporabljajo karseda dobre argumente. Težava nastopi, ?e nekateri tega ne želijo po?eti in se predstavniki oblasti, poslanci, predstavniki državnega sveta ali opozicije raje zate?ejo k manipulaciji, protislovjem, lažem, argumentativnemu varanju. V?asih to po?nejo nehote in nenamerno. ?e ne poznamo tehnik in osnovnih veš?in, s katerimi jih prepoznamo, zelo hitro zamenjamo obe možnosti: slabo in dobro rabo argumentov. Zgodi se, da med njimi zamenjujemo ali da celo za?nemo ?islati populisti?ne puhlice in se navduševati nad idejami in sklepi, ki so povsem nespametni. In ?e do tega pride in ?e takšen vzorec argumentacije celo prevlada, lahko spravimo v ogroženo stanje tako politi?no razpravo kot posledi?no demokracijo. Argumentacija in demokracija sta dva koncepta, ki smo jih prevzeli od anti?ne Gr?ije. Že od Aristotela je logika tesno povezana s politiko – ?lani sveta so urejali javne zadeve na podlagi razprave z izmenjavo mnenj, ki je predpostavljala tehtanje razlogov. Težko bi dejali, da danes še v polni meri sledimo takšnemu zgledu.

Na posvetu so sodelujo?i slovenski strokovnjaki s podro?ja argumentacije, retorike in neformalne logike spregovorili o tem, v kakšni odvisnosti so naša državljanska vloga, javna argumentacija in kako razviti kompetence za ustrezno prepoznanje ali oceno dobrih in slabih argumentov. Posebno pozornost so posvetili praksam v slovenski politiki in konkretnim primerom.

Program

Uvodni pozdrav
Mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

Referati

Dr. Igor Ž. Žagar, Fakulteta za humanisti?ne študije, Univerza na Primorskem
Argumentacija v DZ RS: mo? argumentov ali argument(i) mo?i?

Dr. Danilo Šuster, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Interesi logike in logika interesov

Dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Hipertrofija argumentacije »ad hominem« v politi?nem diskurzu

Dr. Andrej Ule, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Meje argumentacije in razlage v eti?nih in politi?nih razpravah

Dr. Rastko Mo?nik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Zapora politi?nega polja in depolitizacija govora legitimnih politi?nih akterjev

Mag. Smiljana Gartner, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
?ustva v argumentaciji in retoriki

Dr. Janja Žmavc, Fakulteta za humanisti?ne študije, Univerza na Primorskem
Retorika? Le v omejenih koli?inah, prosim! (Študija dveh primerov iz slovenskega politi?nega govorništva).

Primož Krašovec, Pedagoški Inštitut, Univerza v Mariboru
Konsenz in dialog

Razprava

 

Powerpoint prezentacije

 Igor Ž. Žagar

Danilo Šuster

dr. Rastko Mo?nik

mag. Smiljana Gartner

dr. Janja Žmavc