Govor predsednika Državnega sveta

GOVOR NA POSVETU
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE IN AKTIVNO STARANJE
Ljubljana, 15. maj 2007

Spoštovane gospe in gospodje, dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in svojem osebnem imenu prav prisr?no pozdravim in izrazim zadovoljstvo, da ste se odzvali vabilu na današnji posvet.

V Državnem svetu Republike Slovenije je bil že 25.1.2007 posvet na temo Vseživljenjsko izobraževanje v strategiji Slovenije, na katerem je bila predstavljena Strategija vseživljenjskega izobraževanja, ki jo je pripravila Vlada Republike Slovenije na osnovi evropskih zahtev. Pri tem se je ugotovilo, da je Slovenija v letu vseživljenjskega u?enja na vseh podro?jih in ravneh formalnega izobraževanja za?ela obsežno in temeljito prenovo: od strokovnega in poklicnega izobraževanja, programov izobraževanja za u?ence in dijake s posebnimi potrebami do višjega in vklju?no visokega šolstva, ki pravkar poteka. Prav tako pa sta so?asno potekala tudi preoblikovanje in dograjevanje sistema neformalnega u?enja na številnih podro?jih. Leta 2004 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za izobraževanje odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010, ki se uresni?uje z letnimi programi izobraževanja odraslih, v katerih so predvidene pristojnosti razli?nih resorjev. Vseživljenjsko u?enje je sestavni del sistema izobraževanja in u?enja ter je povsem primerljivo z drugimi državami EU.

Slovenija izvaja programe EPD, Phare in druge programe, ki bodo podprli uresni?evanje vseživljenjskega u?enja s sodobnejšo ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usposabljanjem u?iteljev in izvajalcev usposabljanja, razvojem lokalnih/regionalnih centrov, širjenjem sistema zagotavljanja kakovosti in neposredne pomo?i za izobraževanje odraslih z izobrazbenim primanjkljajem ter zmanjševanje stopnje osipa. Razmeroma visok delež BDP (ki se še pove?uje) se namenja za sistem izobraževanja, ki vklju?uje tudi povezovanje vseh zainteresiranih partnerjev za zagotavljanje dostopnega in kakovostnega sistema u?enja in izobraževanja, podprtega z vso potrebno infrastrukturo (IKT, informacijsko-svetovalni centri, široka in dostopna mreža ustanov, metode in oblika u?enja in izobraževanja ipd.). Slovenija uresni?uje vseživljenjsko u?enje v visokem šolstvu predvsem s širjenjem dostopa do visokošolskega izobraževanja (npr. z razširjanjem vpisnih pogojev, z možnostjo prehajanja iz višješolskega sistema izobraževanja v visokošolskega idr.) ter s spodbujanjem in stalnim naraš?anjem raznovrstnosti ponudbe.
Na nivoju EU obstaja tudi ve? programov, spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, in sicer: 

1. Iniciativa EQUAL, ki spodbuja promocijo politik aktivnega staranja preko analiz in prenosa dobrih praks v druga okolja. To nam bo danes predstavila naša državna svetnica  Marta Turk,
2. Akcijski program Grundtvig, ki deluje v okviru izobraževalnega programa EU Socrates in je namenjen izobraževanju in usposabljanju starejših in
3. Evropski socialni sklad, ki zagotavlja podporo državam ?lanicam pri izvajanju politik aktivnega staranja predvsem na podro?ju razvoja in promocije politik aktivnega trga dela ter promocije in izboljšav politik vseživljenjskega u?enja (EU: SCADPLUS).

Politika aktivnega staranja ima še poseben poudarek v ?asu nemškega predsedovanja EU, saj je zagotavljanje enakih možnosti ena od njegovih prioritet, leto 2007 pa je razglašeno za Evropsko leto enakih možnosti za vse.

No, ?e sem že pohvalil, da imamo v Sloveniji dobro zasnovano vseživljenjsko izobraževanje, pa moram na koncu poudariti, da boste danes slišali tudi druga?na stališ?a. Predvsem to, kaj je potrebno storiti, da bi bilo to vseživljenjsko izobraževanje usmerjeno tudi v konkretne poklice in zaposlitve. Slišali boste, da so se v tem sistemu    izgubile generacije, ki imajo veliko znanja, pripravljenosti za delo, pa so bile na hitro upokojene in ?ez no? odmaknjene od kakršnekoli možnosti zaposlitve za dolo?en ?as, na dolo?enih projektih, kot svetovalci itd.

Slišali boste tudi, da ?eprav je leto 2007 Evropsko leto enakih možnosti za vse, se v Sloveniji izrazito v zadnjem obdobju dolo?eni vladni dokumenti, kot so strategije,  predlogi zakonov in drugi pripravljajo v zaprtih krogih in se premalo vklju?uje tistih struktur prebivalstva, za katere se ti dokumenti pripravljajo in so zanje življenjskega pomena. To pomeni, da Slovenija ne zagotavlja enakih možnosti za vse, kar pa nam nikakor ne more biti v ponos.