Nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu o problematiki umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji

mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS
Posvet: Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji - primer Volovja Reber, Snežnik
Datum: 26. marec 2009

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovani referenti, gostje in zainteresirana javnost,

naj vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

V Državnem svetu veliko pozornost namenjamo obnovljivim in alternativnim virom energije. Ekološko – energetska povezava in protislovje je eno klju?nih podro?ij nedavnega dokumenta Državnega sveta, ki govori o vzrokih za globalno krizo in o predlogih ukrepov. Obravnavamo pobudo ustanovitve Sveta za inovativno Slovenijo, v katerem bo ekološko – energetskim vprašanjem namenjeno izpostavljeno mesto. Iz globalne krize se bomo izvili z oblikovanjem nove družbeno gospodarske paradigme, katere element bo tudi redefinicija odnosa do okolja. Posveti, kot je današnji, naj prispevajo k oblikovanju in usklajevanju strokovnih podlag za ukrepe pove?anja energetske samozadostnosti Slovenije ter k zmanjšanju izpustov  toplogrednih plinov. K temu se je s podpisom Kjotskega sporazuma zavezala tudi naša država.

Nedvomno je z energetskega vidika mo? vetra ena od neiz?rpnih energij prihodnosti, z vidika emisij ogljika pa ena naj?istejših energetskih virov nasploh. Zato uživa podporo okoljevarstvenikov, v njihov razvoj in implementacijo pa je bilo v zadnjih dvajsetih letih vloženih ogromno sredstev. Projekcije kažejo, da naj bi bilo do leta 2020 kar 195 milijonov Evropejcev odvisnih od vetrne energije in v naslednjih 15-ih letih naj bi v Evropi zgradili še najmanj 60.000 vetrnic.

Trenutno sta v Evropski uniji le še dve državi, ki ne izrabljata vetrnega potenciala, in sicer sta to Malta in Slovenija. Prvo mesto v izrabi vetra že ve? let zaseda Nem?ija (njen delež je kar 43%), sledita ji Španija in Danska.

Vetrnim elektrarnam so sprva dajale zeleno lu? vse najve?je svetovne organizacije za varstvo okolja - od tod tudi izraz "zelena tehnologija". Strinjali so se, da so težave, povezane z rabo tovrstne energije, ?loveku in okolju vseeno bolj prijazne kot pa tiste, ki nastanejo ob gradnji jezov, odlaganju radioaktivnih odpadkov ali ob katastrofah v teh elektrarnah.

Vendar ko se je za?etno navdušenje poleglo, so za?eli razmišljati tudi o slabostih. Kmalu se je izkazalo, da so poleg pozitivnih rezultatov prisotne tudi negativne komponente: vetrni parki so povsem spremenili videz pokrajine; v dotlej neokrnjeno naravo so vdrli stroji in ceste; vetrnice so pretrgale histori?ne selitvene poti pticam in velikim zverem; nove študije razkrivajo nove oblike škodljivih vplivov na ekosistem. Izsledki študij britanskih in kanadskih znanstvenikov opozarjajo na negativne vplive vetrnic na zdravje ljudi in živali.

V tem smislu je morda celo bolje, da smo Slovenci z izgradnjo vetrnih objektov malce v zaostanku, njihova morebitna izgradnja pa bo zato še veliko bolj pretehtana in bo zahtevala zelo visoko raven družbenega konsenza vseh vpletenih strani. Leta 2006 je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na?elno podprla izgradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. Med obravnavanimi razlogi za in proti je tedaj morda pretehtal pozitiven odnos lokalne skupnosti do tega projekta. Kot so vetrne elektrarne opcija, ki jo moramo pretehtati, pa so utemeljeni tudi pomisleki – koliko so sploh ugodne vetrovne razmere v Sloveniji, ?e jih primerjamo s tistimi v okoljih z uspešno delujo?imi vetrnimi sistemi, kako primerne so konfiguracijske razmere v Sloveniji, kakšen prispevek k energetski bilanci pa sploh lahko imajo vetrne elektrarne in ali niso morda bolj nizko na lestvici smotrnosti investiranj v alternativne energetske vire, upoštevamo še vse pomisleke s podro?ja vplivov na živo naravo in krajino.

Da bi pomagali osvetliti klju?na vprašanja, so državni svetniki sprejeli pobudo za organizacijo tega posveta. Ne moremo in ne želimo prevzemati vloge arbitra izvajanja upravnih postopkov, želimo pa prispevati k temu, da bi klju?ni akterji v tem primeru in na tem podro?ju, skupaj z drugimi strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi ponovno soo?ili razli?ne poglede glede pomena obmo?ja Volovje Rebri in poskusa umestitve polja vetrnih elektrarn na to obmo?je.

Spoštovani,

imena sodelujo?ih referentov obetajo kakovostno izmenjavo mnenj, argumentov in stališ? ter zanimivo razpravo ob zaklju?ku posveta. Naj bo današnji posvet eden izmed plodnih poskusov zbliževanja stališ? in iskanja  rešitev tako na sistemski ravni energetsko – okoljskega protislovja kot na konkretni ravni glede odnosa do projekta Volovja Reber.

Hvala