Magnetogram: Obnovljiva in u?inkovita raba energije za Slovenijo 2030

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 17. marca 2011 v prostorih Državnega sveta RS.

Posvet se je za?el ob 9.04 uri.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Lepo vas pozdravljam in se globoko opravi?ujem. Razlogi so pa taki, da nisem dobila logotipov, ko sem vam pisala. Prosim, pošljite logotipe, da bomo dali v ta naš program. Mislila sem si, zelo lepo, enih par v resnici manjka. Potem pa se je to delo zavleklo do ?etrte ure. Jaz sem imela še druge stvari na programu za napraviti in tako sem pa? zavlekla v rano jutro. Potem sem pa ?isto malo zadremuckala in mi je šla ura in pol namesto pol ure. In potem je bila še nesre?a. Prosim, sprejmite z dobro voljo. Potem boste pa sr?ke dobili. Hvala.
Jaz bi predlagala, ker moram še zložiti stvari ven, ker me policist mu?i zaradi tega, ker avto ne sme tam stati. Prosim, malo se pogovarjajte in takoj za?nemo. Hvala.
            Spoštovani udeleženci današnje slovenske konference, ki smo jo uvedli leta 2007 in vsako leto bo imela en in isti naslov. To bo naše vsakoletno sre?anje, torej slovensko sre?anje, na temo obnovljive in u?inkovite rabe energije do 2030. So rekli, kolegica Martina, ti malo pretiravaš. Še do 2020 ne bomo pogojev izpolnili. Ampak, mi moramo danes gledati za jutri in jutri oz. že danes je na pohodu revolucija, res eksplozija, znanstveno-tehniškega razvoja na podro?ju uvajanja obnovljive energije. Vse bolj se poudarja, da je ta preobrazba, ta preporod danes odvisen še samo od politi?ne volje oblasti posamezne države. Torej, nacionalni, regionalni, lokalni nivo in kako pravzaprav usmerjamo naše ljudi v smer nizkooglji?ne družbe.
V izredno ?ast nam je, najprej moram opravi?iti gospoda predsednika Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaža Kav?i?a. On se nam bo pridružil ?ez kakšne pol ure. Je namre? nepredvidoma zadržan.
Sedaj pa z velikim veseljem pozdravljam med nami direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe gospoda Jerneja Stritiha. Lepo prosim.

            JERNEJ STRITIH: Najlepša hvala za povabilo, za ?ast, ker sem danes prvi govornik. Poskušal bom biti ?im bolj kratek.
Podnebne spremembe so eden klju?nih izzivov ?loveštva. Niso edini izziv trajnostnega razvoja, ampak danes so tisti izziv, ki morda poganja razvoj in ki poganja razmišljanje o tem, kako dose?i trajnostni razvoj. Ko govorimo o podnebnih spremembah, seveda se moramo zavedati, da velik del emisij toplogrednih plinov nastaja v energetiki, bodisi v sami proizvodnji elektrike, toplote, kot pri poganjanju prometa, prevoznih sredstev in ?e želimo znižati emisije toplogrednih plinov, moramo v energetiki marsikaj storiti.
Naša služba je bila ustanovljena pred približno letom in pol in v tem ?asu sedaj pripravljamo za Slovenijo zakon o podnebnih spremembah in dolgoro?no podnebno strategijo. Lani smo imeli že celo vrsto posvetov na to temo, tudi v tem prostoru, kjer so bili izraženi tudi dvomi v cilje, ki si jih svet postavlja in to je, da ?e želimo zadržati globalno segrevanje pri dveh stopinjah Celzija, da moramo svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 prepoloviti, kar pa pomeni, da morajo razvite države svoje emisije znižati za 80 do 95 %. Ta izziv je tudi pred Slovenijo. Mi mislimo, da to za Slovenijo pomeni približno 80 %, ker nismo toliko potratni, kot kakšne druge države.
?e pogledamo, kaj se dogaja v Evropski uniji kot celoti. Prejšnji teden je komisija objavila t.i. kažipot do leta 2050, ki ravno tako govori o znižanju emisij za vsaj 80 % do leta 2050 in za energetiko predvideva podnebno nevtralnost. V bistvu predvideva, da bo podro?je energetike moralo svoje emisije spraviti na ni?. Ali s tem skladiš?enjem, dolgoro?nim skladiš?enjem ogljikovega dioksida, ali pa z brezoglji?nimi tehnologijami. To bomo še videli. Taki cilji se postavljajo. Zaradi tega mislim, da je zelo pomembno, da se posvetimo zelo hitremu tehnološkemu razvoju in pa tudi poleg tehnologij rabimo tudi nove organizacijske oblike, nove poslovne modele, nove podjetniške ideje, kako zagotavljati energetske storitve, nekako hitro transformirati cel energetski sistem.
V Sloveniji pa? imamo take danosti, kot jih imamo. Imamo kar velik hidropotencial v primerjavi z drugimi državami, zaradi tega, ker smo pa? gorska država, imamo biomaso, imamo nekaj sonca, imamo nekaj vetra, imamo nekaj geotermije, imamo jedrsko centralo. O jedrski energiji se sedaj tudi postavljajo nova vprašanja, glede na to, kaj se dogaja na Japonskem. Imamo tudi fosilne vire energije in zelo dobro bomo morali razmisliti in hitro ukrepati, da bomo dosegli te cilje.
Predvsem je pa pomembno, da je pospešen tehnološki razvoj tudi lahko generator delovnih mest, t.i. zelene rasti, in tehnološkega in gospodarskega razvoja. Slovenija ima znanje, ima tehnologije. Mogo?e v?asih nismo ?isto zadovoljni sami s seboj, ker kakšne druge države so malo pred nami. Ampak, ?e gledamo globalni trg in globalne napovedi, povpraševanja po tehnologijah obnovljivih virov, po pametnih omrežjih, po energetski u?inkovitosti, bo pa ta trg eden najhitreje rasto?ih trgov v naslednjih 50 do 100 let. Tukaj karkoli vložimo, karkoli se nau?imo, karkoli naredimo, je lahko plus v prihodnost in bo Slovenija kot majhna izvozno usmerjena država od tega lahko imela velike koristi.
S tem bi vam želel veliko uspeha. Zahvalil bi se Martini za njeno neutrudno delo in vsem vam, ki ste sem prišli in upam, da bomo v Sloveniji nadaljevali s tem, kar smo že za?eli in da bomo med vodilnimi državami, kar se ti?e energetske u?inkovitosti kot obnovljivih virov energije. Hvala lepa.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Najlepša hvala za spodbudne besede. Obenem naj se opravi?im. Namre?, te vremenske motnje so še izgleda name v?eraj vplivale. Vsem, ki predavate danes, sem poslala pravo verzijo, ampak, tiskati sem pa dala tisto staro in zato v tej tiskani obliki, lepo prosim, gospod Stritih, moje najgloblje opravi?ilo. V tisti verziji, ki sem jo pošiljala, pa je bilo v redu.
Gospod Stritih nas je lepo spodbudno pozdravil. Tudi jaz zelo rada govorim, da mora Slovenija postati svetovni laboratorij za napredni, okolju prijazni razvoj. Zato bomo imeli potem julija mednarodno konferenco na temo Medkulturni dialog za ekološko kmetovanje in zdravo hrano, obnovljivo energijo in surovine. Torej, gledano celovito, celovito obravnavano u?inkovito rabo energije in uvajanje obnovljive energije v smeri trajnostnega razvoja, kajti ta problem je trajnosten, ni trajnosten, je kar vro? in zato Slovenci kar ni? ne bi naredili. Ne bi imeli vetrnic, ne bi imeli bioplinskih sistemov, ne bi imeli pogonskega goriva, olja ne bi uporabljati za traktor, konje in krave smo pa vseeno morali krmiti zato, da smo lahko orali in sejali na njivi.
Sedaj bi lepo prosila našega generalnega direktorja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer Direktorata za kmetijstvo. To je tista vro?a tema, ki buri duhove. Ne bomo imeli zadosti za jesti. Torej, gospod Branko Ravnik, lepo prosim za pozdravni nagovor. Namre?, oba gospoda morata kar hitro zapustiti avditorij zaradi tega, ker je ob 10. uri seja Vlade. Lepo prosim.

            BRANKO RAVNIK: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj v imenu ministrstva in ministra, odgovornega za hrano. Jaz bi nekaj jasnih sporo?il vsem želel dati na to temo, kot je že Martina za?ela. Veliko je izzivov, s katerimi se soo?amo ta trenutek in tudi v prihodnje, kako bomo zastavili dolgoro?en razvoj. Rad bi izpostavil dva izziva: prehransko varnost in energetsko varnost. Sicer ne bi šel sedaj podrobneje v definicijo in v ukrepe, vendar želim poudariti, da Ministrstvo za kmetijstvo obe postavlja med prioritetne naloge. Sicer daje razli?no težo in pomen eni ali drugi prioriteti. Zanesljivo je prehranska varnost na prvem mestu med prioritetami. Zato skozi mehanizme ukrepov, predvsem kmetijske politike, spodbuja na razli?nih podro?jih obe strateški usmeritvi. Prvi?, predelavo hrane, ob upoštevanju seveda na?el varovanja okolja in virov. Na drugem mestu prav gotovo zmanjševanje negativnih vplivov, ki jih ima kmetijstvo na okolje in na vire. Na racionalnejšo rabo energije, ki jo mogo?e premalokrat poudarjamo in seveda tudi proizvodnji obnovljivih virov energije. S temi ukrepi bomo nadaljevali tudi v prihodnje in sledili ciljem razvoja na tem podro?je. O tem ni nikakršnega dvoma. Podrobneje bo kasneje sodelavec predstavil, kateri so tisti ukrepi, s katerimi spodbujamo obnovljive vire energije.
Zavedamo se, da je pri razpravah o teh dveh prioritetah potrebno kar precej družbene odgovornosti. Poleg tega, da implementiramo  ukrepe za var?evanje z energijo, racionalnejšo rabo energije, ki mora biti pravzaprav na prvem mestu po našem mnenju, je stališ?e ministrstva, ko gre za prioritete zagotavljanja energije iz obnovljivih virov, da v prvi vrsti je potrebno politiko spodbujanja usmerjati na naravne vire (vodna, son?na, vetrna, geotermalna). Prepri?ani smo, da na tem podro?ju je še kar nekaj rezerv. Pomembni vir je lesna biomasa, ki smo jo v zadnjem obdobju v pozitivno smer razvijali, vendar strateške usmeritve na tem podro?ju so pa po našem mnenju premalo ambiciozne in bi se dalo ve? napraviti iz tega vira. Uporaba kmetijskih rastlin v energetske namene pa je potrebno postaviti v kontekst ciljev kmetijske politike in pa prehranske. In sicer, na prvem mestu, tako, kot je minister že ve?krat poudaril, je naloga kmetijstva pridelava hrane, pridelava krme za živali in šele nato energetske oskrbe. Iz tega seveda sledi, da je prvenstveno kmetijske površine potrebno namenjati za pridelavo hrane, krme za živali in šele nato za energijo.
V zadnjem ?asu je kar precej diskusije na temo uporabe bioplina in tudi Ministrstvo za kmetijstvo je deležno marsikaterih kritik na tem podro?ju. Vendar moram re?i, da je naše stališ?e bioplin – da, vendar ne pristanemo nikakor na koncept one fit for all, se pravi en tip bioplinarne za vse primere in za vse namene, s tem, da kot substrat uporabljamo hrano zato, da delamo gnoj. Koncept mora biti v smeri uporabe odpadkov iz kmetijstva, stranskih proizvodov, rastlinskih ostankov v racionalnem in pravem razmerju za izboljšanje u?inkovitosti tudi posevke. Ta koncept se ne razlikuje od tega, na kakšen na?in razvijajo druge države svoj koncept na tem podro?ju, se pravi uporabi bioplina, ker prav tako na prvo mesto postavljajo uporabo kmetijskih zemljiš? za kmetijske namene, se pravi za predelavo hrane.
Ocenjujemo, da je potrebno nehati z brezplodno razpravo o tem, kdo ima prav in kdo nima prav. Kaj je prav, so ugotovili že drugi. Stroka mora najti pravo pot zato, da to vprašanje postavimo na pravo mesto. ?e jo ne bo znala najti doma?a stroka, jo bo morala pa? najti tuja stroka in jaz upam, da ne bo potrebno tega napraviti.
Na veliko vprašanj bo potrebno, tudi v zvezi s tem, še odgovoriti. Veliko neznank je. Upam, da bo današnji posvet odgovoril tudi na kakšno vprašanje, ki nas ?aka še in na katerega bo treba odgovoriti. Želim vam uspešno delo na današnjem posvetu, u?inkovito razpravo in pa dobre zaklju?ke. Hvala lepa za pozornost.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Gospodu Branku Ravniku iskrena hvala za poudarek na vseh problemih, s katerimi se soo?amo na podro?ju obravnavanega kot celoto, torej pridobivanje zdrave hrane, energije in surovin. Tisto, da je katastrofa, da bomo sedaj iz kmetijstva energijo delali, to sem že prej poudarila, je bilo tisto, ko smo morali na štiri in pol hektarjih preživeti sedem otrok, dva vola in eno kravo, da smo imeli mleko. Ampak ta dva vola sta jedla celo leto in je bilo treba kar precej sena. Danes pa nimamo vola, ampak imamo tisti traktor. Sedaj pa ne vemo, da moramo doma pridelati za ta dva vola, ko sta na štirih kolesih. To je pa? treba nekako sprejeti in prebaviti. Ampak tisto, kar se pa ti?e hrane, to je prioriteta. Zaradi tega jaz temu posve?am izredno pozornost. Mi že leta obravnavamo na naših konferencah vedno med odmori, sicer kaj dosti ne govorimo, ampak pa? jemo, se re?e kruh iz sveže mletega zrnja in vse ostalo, kar pa? pojemo, je take vrste. To je tisto, za kar jaz porabim zelo dosti ?asa in energije in ljubezni, zato, ker se mi zdi, da je to pomembno, ?eprav je totalno brez veze, ?e imamo konferenco pa se pa? za druge stvari brigam.
Kakorkoli, sedaj bi pa lepo prosila gospoda Saša Galonja, da nas pozdravi v imenu Ministrstva za okolje in prostor in prav gotovo bo prinesel tudi pozdrave generalnega direktorja za prostor in generalne direktorice za okolje, ki se danes posveta ne moreta udeležiti. Hvala lepa.

SAŠO GALONJA: Dober dan. Prenašam pozdrave in opravi?ila obeh generalnih direktorjev. Sem celo videl, da je naš generalni direktor dva v tujini, tako da res danes ni mogel priti.
Ker prihajam iz Direktorata za prostor, iz sektorja za graditev, jaz ne bom veliko govoril. Mislim, da bo kasneje v programu ta debata še o okoljskih vidikih, ampak predvsem o prostorskem vidiku, pravzaprav o zelo ozek in samo enem in to je u?inkovita raba energije pa obnovljivi viri energije v stavbah. S tem se seveda na našem direktoratu, na našem sektorju ukvarjamo že zelo dolgo ?asa. Ko smo šli gledati, smo že konec 60-ih let imeli v Jugoslaviji standarde, predpise o tem, da je treba za?eti var?evati z energijo v stavbah, ki so seveda en velik porabnik energije. To se z leti samo ostri, postaja bolj kompleksno, bolj vseobsegajo?e, vse do predpisa, ki smo ga sprejeli sredi lanskega leta. To je druga iteracija t.i. popularnega PURESA, pravilnika o u?inkoviti rabi energije v stavbah.
Ta predpis ima tako zanimivo genezo, predvsem smo pa zelo ponosni na to, da smo bili prva država, ki je implementirala spremenjeno direktivo o energetskih lastnostih stavb. Prav zaradi tega, ker smo bili morda precej po?asni v tisti prvi implementaciji, smo rekli: sedaj bomo pa malo bolj pohiteli. Imeli smo zelo dobro ekipo kolegov iz ZRMK-ja, iz Fakultete za strojništvo, in seveda bilo je nekako lažje to narediti, zaradi tega, ker je javnost bila že prakti?no pred nami. Ni? ve? ni bilo treba razlagati, kaj pa je bilo to. Recimo, tista nemška pasivna hiša. Kaj je to u?inkovita raba energije? Ali se da narediti stavbo, ki je energijsko pozitivna celo, ne samo, da malo energije porabi? To smo lani naredili. Seveda so tukaj ljudje, ki proizvajajo obnovljivo energijo. Taki bodo morda iz nekega aspekta z našim predpisom nezadovoljni, ker mi pravzaprav re?emo: delajte take stavbe, da energije skoraj ne rabite. Globalno ali pa v širšem aspektu pa mislim, da je to, saj smo se evropsko zavezali in sami sprejeli tudi to zavezo, da bomo to naredili, tako da o tem seveda ne more biti nobene dileme.
Smo pa seveda, tako kot je že tisti pravilnik iz leta 2008 nastavil zelo ambiciozno in takrat skoraj revolucionarno in je bilo veliko vprašanj na naše ministrstvo, ker smo uvedli v ta pravilnik tudi obvezo, da vsaka stavba deloma sama poskrbi za energijo, ki jo rabi za obratovanje. In to je ta element obnovljivih virov. Ta številka je visoka. Zahtevamo 25 % in vidimo seveda, da je to tisti element, ki se sedaj najbolj razvija. ?e smo šli na ravni ovoja stavbe že prakti?no do maksimuma in smo ga zelo togo zapisali, tako da bo veljal vse do leta 2018-2020. Ker je naša stroka ocenila, da je tako gospodarstvo, gradbena tehnika, sposobna sedaj zagotoviti izjemno u?inkovit ovoj, smo pri napravah pa seveda bili maj?keno bolj mehki in rekli: tukaj so pa sedaj zadeve še zelo aktivne. Dajmo raven do 2004 pustiti sicer bistveno višje kot smo jo imeli prej, ampak v pravilniku so dolo?ene vrednosti, ki bodo do 2015 veljale in so še strožje. Mi si upamo re?i, da je tista meja po 2015, da bo prakti?no že ustrezala tudi zahtevi direktive, ki je postavila sicer na leto 2018 oz. 2020.
Na tej ravni seveda je naša naloga, kar se ti?e, meni je vedno tako zoprno, ko seveda vedno govorimo samo o predpisih, kar vedno razumem kot nekaj, s ?imer omejujemo, da ne bom rekel kaznujemo, naše državljane. Na sre?o je v tem primeru malo druga?e, ker že kar nekaj let imamo inštitute, katerim bi lahko rekli koren?ek in dajejo neke finan?ne ali pa strokovne spodbude za to, da se ljudje lažje in bolj pravilno odlo?ajo za energijsko prenovo oz. za energijsko var?ne objekte.
Tudi jaz želim tej konferenci uspešno delo. Upam, da bo veliko zanimivih idej, da jih bomo lahko prej ali slej implementirali na kakršni koli ravni ali kot neko podjetniško idejo ali pa morda bo treba kaj zakonodajnega narediti in kolegi iz ministrstva, ki smo tukaj in ki bomo danes cel dan tukaj, bomo pozorno spremljali. Najlepša hvala.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Najlepša hvala za spodbudne besede o napredku na podro?ju predpisov. Namre?, predpisi so tisti, ki nam pomagajo usmerjati in utirati pot. Dovolite, da sedaj med nami pozdravimo in da nas pozdravi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kav?i?. Njemu se moramo zahvaliti, da lahko s pospešenimi koraki, tudi v okviru naših rednih letnih konferenc, da se lahko tukaj zbiramo in da lahko s skupnimi mo?mi iš?emo pot k hitrejšemu razvoju.

            MAG. BLAŽ KAV?I?: Res sem vesel, da vas lahko pozdravim v dvorani Državnega sveta. Razumem, da se je današnji posvet za?el z neko rahlo primesjo ustvarjalnega nereda. Prepri?an sem, da se bo ta konotacija v nadaljevanju spremenila izrazito v smer ustvarjalni manj nered. Je pa ta posvet tradicionalni, saj ga že poznate, je nekoliko obarvan z neko kreativno neurejenostjo, ampak do sedaj je imel izredno bogate rezultate. Tudi udeleženci so vsega spoštovanja vredni, obi?ajno iz mednarodnih vrst. Ko re?em, da sem zelo vesel, da vas lahko ponovno pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, to iskreno tudi mislim.
V dobrih treh letih mojega predsedovanja Državnemu svetu Republike Slovenije smo se kar nekajkrat sre?ali. Vsi skupaj se lahko vprašamo, kaj smo ali smo kaj v tem ?asu tudi dosegli. Nedvomno smo prispevali k pove?evanju gostote zavesti o utemeljenosti trajnostnega razvoja. Ampak, bodimo iskreni, zaznavnega premika v delovanju glavnih odlo?evalcev v Sloveniji nismo dosegli. Še vedno je od glasu strokovnih argumentov in razuma mo?nejši vpliv odvetniško-finan?no-politi?nih elit, ki stojijo za vsemi pomembnejšimi projekti, tudi za celotnimi sektorji. Ti parcialni interesi elit so tudi zavora sklepanju in smiselnosti mednarodnih razvojnih zavezništev Slovenije na podro?ju prometa, energetike, bank. Že pred leti smo v dokumentu Državnega sveta o vzrokih družbene krize zapisali, da neravnovesja na osebni, nacionalnih in globalni ravni dosegajo eksplozivne ravni. Za?elo se je. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred izbruhom nezadovoljstva državljanov, ?e se ne bomo odzvali s celovito, inovativno, okoljsko in družbeno trajnostno naravnano politiko.
Pred nedavnim sem sodeloval na mednarodni Blejski konferenci o scenarijih razvoja, v lu?i ekstremnih podnebnih sprememb in vplivu le-teh na družbo. Eden od referentov je primerjal sedanje globalno stanje s situacijo igralca ruske rulete in postregel z izra?unom, da imamo že ob spoštovanju zmernega scenarija okoljskega in družbenega razvoja manj možnosti za preživetje kot civilizacija od igralca ruske rulete, ki v boben za naboje vstavi naboj.
Letošnji posvet poteka pod mo?nim vtisom jedrske krize neslutenih razsežnosti na Japonskem in velikih dilem o prihodnosti jedrske energije, ki se je še do nedavnega kazala kot nekakšen sprejemljivi tihi kompromis. Jedrska energija je namre? z vidika izpustov toplogrednih plinov relativno ?ista, ?e seveda zanemarimo problem jedrskih odpadkov. Še do prejšnjega tedna je veljala za nekakšen "most v nizkooglji?no družbo".
Zagotovo bodo aktualni dogodki bistveno bolj okrepili zavest o nujnosti ?imprejšnje prevlade obnovljivih virov energije v energetski preskrbi sodobnega sveta. Nimamo takojšnjih alternativ za uporabo jedrske energije, vsaj tam, kjer je to relativno varno. A bolj moramo upoštevati dejstvo, da je jedrska energija najbolj ekonomi?na, dokler vseh stroškov in rizikov ne vra?unamo v ceno, ampak jih na nek na?in nosi država, in preko nje vsi državljani. V najširšem kontekstu gre za najbolj subvencionirano energijo. Tematika obnovljivih virov je za Slovenijo že nekaj ?asa nadvse aktualna.
Po eni strani smo se zavezali, da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v kon?ni porabi energije, po drugi strani pa na tem podro?ju danes še zdale? ne dosegamo zastavljenih ciljev in smo celo ena najmanj uspešnih držav ?lanic EU, ?eprav so naši obnovljivi energetski potenciali veliki. V Sloveniji je najpomembnejši obnovljivi vir energije lesna biomasa, sledi vodna energija, dinami?en je razvoj son?ne energije in bioplina, veliki so potenciali energije vetra, nekaj razmisleka je tudi na podro?ju geotermalne energije.
Zaskrbljujo?e je, da je kon?na porabe energije, zlasti elektrike v Sloveniji, v zadnjih letih narasla in je poraba presegla vsa pri?akovanja. Najve?ja rast je bila v industriji, sledijo storitvene dejavnosti in gospodinjstva.
Na tej podlagi se zastavlja vprašanje o (ne)smotrni rabi energije pri nas, o zastarelosti naših proizvodnih obratov in tehnologij, pa tudi o nesmotrni potrošnji v gospodinjstvih, ter vsesplošni energetski potratnosti, saj vemo, da rasti porabe energije ni sledila primerljiva gospodarska rast. Da je možno v nacionalnem gospodarstvu veliko konkretnega napraviti na podro?ju energetike dokazuje npr. Danski primer. Od leta 1980 se je vrednost gospodarskih dejavnosti pove?ala za 80 % ob enaki ravni energetske potrošnje. Od popolnoma uvozno odvisne države na podro?ju energetike je Danska postala neto izvoznik elektri?ne energije in tehnologije. Danska sodi med vodilne države na podro?ju proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Kljub temu, da je Evropska unija danes v boju proti podnebnim spremembam in promociji nizkooglji?nega gospodarstva med vodilnimi, je novo poro?ilo Evropske komisije pokazalo, da je gospodarska kriza na številnih podro?jih okrnila vlaganja v trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj sicer v Evropski uniji (EU) ostaja splošni cilj, ?emur je namenjena tudi Strategija trajnostnega razvoja. A Evropska komisija je imela v svojem delovnem programu za leto 2010 med prioritetami še vedno zagotavljanje trajne rasti, namesto trajnega razvoja. Zato v prihodnosti bistveno ve? pri?akujemo od Evropske unije tudi na podro?ju sproš?anja že v veliki meri razvitih sonaravnih energetskih tehnologij, kot je npr. geotermalna energija gigavatnega razreda, za katero obstojijo resni indici, da je ena izmed sodobnih tehnologij, ki jih transnacionalke zapirajo v predale.
?e kje, potem na tem podro?ju od Evropske unije in našega komisarja pri?akujemo ve? – ali vsaj nekaj! Energetska u?inkovitost je pomembna za zmanjševanje emisije toplogrednih plinov, in je obenem tudi izziv in priložnost za oblikovanje nove trajnostno usmerjene razvojne gospodarske paradigme, je  spodbuda za razvoj novih tehnologij. Stroge omejitve glede izpustov toplogrednih plinov lahko koristijo gospodarstvu, ?e so te omejitve podprte s pravimi politikami v okviru trajnostnega razvoja, temelje?ega na znanju, odli?nosti, visoki tehnologiji in inovativnosti, pa tudi na ustrezni dav?ni politiki, ki bi še spodbudila takšne premike. Prehod v nizko-, ali še bolje, brez-oglji?no prihodnost bo nenazadnje pripomogel tudi k virom zdrave hrane, ?iste pitne vode in zraka. Samo na podlagi dekarbonizacije in zelene rasti bomo lahko gradili dolgoro?no stabilen, koli?insko skromen razvoj gospodarstva in družbe, ki bo omogo?ala kvalitetno življenje tudi našim zanamcem. Potreben je nov, inovativen in pravo?asen odgovor na vse bolj pere?e civilizacijske izzive.
Spoštovani, prihodnost preskrbe z energijo postaja vse bolj jasna: v naslednjih 15 do 25 letih se bomo morali korenito preusmeriti na var?no rabo energije, znatno boljše izolacije, predvsem pa na množi?no rabo obnovljivih virov, ter ?im ve?jo energetsko samooskrbo. Slovenija je še dale? od deklariranega deleža iz obnovljivih virov energije, zato je v tem trenutku v naši državi potrebno predvsem ozaveš?anje, znanje in razvoj. Naj tudi današnji posvet prispeva k pove?evanju gostote zavesti o nujnosti trajnostnega, odgovornega odnosa do okolja, do družbe in do sebe. Hvala.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Spoštovani gospod predsednik, prav zato smo se danes zbrali, da bomo temeljito analizirali stanje v Sloveniji in apeliram tudi na vse današnje udeležence, lepo prosim, ?im manj diskusij v okviru predstavitev zunaj v avli in ?im ve? poslušanja in zapisovanja, tako da bomo lahko oblikovali sklepe današnje konference, ker vedno re?emo: na koncu bomo podali sklepe. Potem pa nimamo sklepov nikjer. Torej, danes je naša prva naloga ta, da poskrbite, da bodo vaši predavatelji, združno z vami, oblikovali sklepe. Prej pa? ne boste šli oz. ne bomo šli domov. Kakorkoli, pozdravni nagovor gospoda predsednika je bil ustvarjalno kriti?en, torej kriti?en na nivoju nacionalnega razvoja in kriti?en na nivoju Evropske unije, kajti Evropska unija mora izredno veliko storiti na podro?ju predpisov in uvajanja pravil igre v smeri okolju prijaznega razvoja, kajti države so danes kar preve? svobodne in svobodno odlo?ajo v smeri fosilne in jedrske energije in potem se zgodi to, kar se je zgodilo na Japonskem pa se malo prebudimo in potem zopet pozabimo. Ampak, narava zbira naše napake in za te napake bodo pla?evali naši zanamci.
Dovolite, da sedaj povabimo, da nas pozdravi mag. Hinko Šolinc, naš vodja sektorja za aktivnosti u?inkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki je že nekaj ?asa zopet ustoli?en na Ministrstvu za gospodarstvo. Torej, možnost, da Ministrstvo za gospodarstvo res prevzame tisto vodilno kreativno vlogo v sodelovanju z ostalimi resornimi ministrstvi, kot smo že prej slišali.

            MAG. HINKO ŠOLINC: Hvala za besedo. Vsi skupaj lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za gospodarstvo, generalnega direktorja direktorata, ki se ni mogel udeležiti in je mene pooblastil, da povem tale dober dan, ker sem že tukaj, v naslednji sekciji, in pa tudi v mojem imenu.
Kar se ti?e sklepov, kot je Martina rekla, itak imam težavo, kaj naj še povem po tem, kar so že prej menoj povedali štirje govorniki. Kar se ti?e sklepov, ki jih je Martina omenila, najbolje, da te štiri govore, ki so bili pred menoj, skupaj da v en dokument, da se vsi podpišemo pa gremo lahko domov, da ne bomo do devetih zve?er tukaj sedeli.
Kljub vsemu bi nekaj še povedal vsebinskega. To, kar je že bilo omenjeno, pomembno je zavedanje vseh. Na na?elni ravni smo že povzeli to, da je u?inkovita raba energije pomembna. Nismo sicer še povzeli tega, da je u?inkovita raba energije najpomembnejši obnovljivi vir pa nenazadnje najcenejši, dale? najcenejši, ki ima celo pozitivne stroške v svoji življenjski dobi. Na izvedbeni ravni pa ?isto vsi tega še ne vemo. In sicer, tega ne vedo ali ne morejo vedeti mnogi prora?unski porabniki, žal pa tudi prora?unski oblikovalci. Velja za vse prora?une, ne samo za državnega. Je pa res, da so sedaj ?asi težki. To, da je treba prepri?evati nekoga, da se mu spla?a izolirati svoj objekt, da ne re?em šolo, to je malo hecna situacija, ampak pri nas je to še treba.
Za premostitev teh težav, ki niso samo pri nas, da ne bo narobe razumljeno, ki se pojavljajo v taki in druga?ni obliki in obsegu v vseh ?lanicah Evropske unije in tudi v Evropski uniji kot taki, je Evropska komisija sprejela formalno ta teden nov akcijski na?rt za energetsko u?inkovitost – Energy efficiency plan 2011. To je dokument, ki nakazuje, kaj se bo na podro?ju energetske u?inkovitosti dogajalo do leta 2020. Dokument je usklajen s podnebno strategijo. Poleg tega dokumenta pripravljajo energetsko strategijo do 2050. Ampak, ne glede na tisto je pa poseben dokument za energetsko u?inkovitost do 2011.
Kaj je notri zapisano? Predvsem je notri poudarjeno tisto, o ?emer te?e debata zadnji dve leti. Kakšni so cilji na podro?ju energetske u?inkovitosti? Spomladanski svet leta 2007 je namre? sprejel sklepe oz. na svetu so bili sprejeti tisti sklepi, 202020, iz katerih izhajajo obveznosti toplogrednih plinov, zmanjševanje emisij, obveznosti obnovljivih virov in pa tudi energetske u?inkovitosti, ki se pa do danes ni nikjer teh 20 % izrazilo v nobenem predpisu niti akcijskem na?rtu. Komisija prepri?uje države ?lanice, da je to 20 % primarne energije. Države ?lanice prepri?ujemo komisijo, da to je to kon?na energija, ne primarna. Komisija nas prepri?uje, da je cilj obvezen. Države ?lanice no?emo sprejeti obveznega cilja. Komisija je sedaj tukaj notri kon?no napisala, kakšna bo taktika naprej. In sicer, v teh hipu se pripravljajo novi nacionalni akcijski na?rti na podlagi direktive o spodbujanju energetskih storitev in u?inkovitosti kon?ne rabe. To je ta na?rt, ki smo ga že 2008 sprejeli. Sedaj ga bomo pa? za naslednja tri leta. To mora biti do 1. 7. letos poslano v Bruselj. Komisija je sedaj rekla: prav. Dajmo te na?rte, ki jih imate v priprave, pošljite nam jih. Mi jih bomo pregledali, bomo sešteli, kam pridejo vaši cilji in bomo dali še eno leto, da bomo videli, ali te cilje dosegamo na nivoju EU in prepri?an sem, da cilji ne bodo kazali na 20 %, ampak krepko manj. Prepri?an sem, da jih na nivoju EU tudi tistih zastavljenih ne bomo dosegli in to je tudi komisija prepri?ana. Že napoveduje, da 2013 bo pa dala pravno zavezujo?e cilje za države ?lanice, tako kot smo o obnovljivih virih, ker druga?e nekatere države ?lanice pa? teh ciljev ne bodo dosegle. Kakšne jih pa bodo tudi brez pravno zavezujo?ih ciljev.
Ko pa je ta diskusija o ciljih, je pa dodano eno zelo pomembno, ?isto na kratko napisano, ampak zelo pomembno, kako te cilje na podro?ju energetske u?inkovitosti izra?unati. Komisija obljublja neko enotno metodologijo oz. vrednotenje tega. Precej lažje je pri obnovljivih virih, najlažje pri elektriki. Tam imaš števec za elektriko, seštevaš tiste kilovatne ure in potem pa? primerjaš ali skupno porabo pa imaš delež, ali pa sešteješ, imaš koli?ino. Tam je izjemno enostavno. Pri energetski u?inkovitosti je pa stvar veliko težja. Tam je pa treba pokazati z nekimi mehanizmi, da si znižal porabo glede na tisto, kakršna bi bila, ?e ne bi izvedel ni?. Te metodologije se bodo še oblikovale, ampak kakorkoli že, cilji bodo visoki, cilji bodo bistveno višji, kot so v trenutnem akcijskem na?rtu, ki še velja pri nas. Trenutni akcijski na?rt pa, moramo priznati, po eni strani smo zadovoljni, ker smo v tretjem letu izvajanja, to je v 2010 kon?no ga za?eli izvajati tako, kot se spodobi, z vsemi ukrepi in z vsemi potrebnimi sredstvi. Po drugi strani pa seveda manjkata prvi dve leti izvajanja. Cilji do 2016, kot so postavljeni, nam še preostanejo, že tisti nižji cilji, kaj šele tisti, ki se bodo zgodili.
Kar se pa same vsebine ti?e, je pa tako. Poudarjeno je to, kot smo že rekli, politi?na volja. Posebej je izpostavljeno na ve? mestih, da je potrebno integrirati ukrepe oz. energetsko u?inkovitost kot tako v druge politike. Poudarjeno je spet to, kar je tudi bolj ali manj novost, se mora energetska u?inkovitost dotikati celotne verige, celotne energetske verige, od oskrbe do transporta in šele na koncu porabe. Poudarjeno je tisto, kar je komisija že ve?krat poudarila, da moramo izvajati predpise, ki jih imamo. Prej je že kolega iz MOP povedal, predpise imamo že mnogo let. ?e bi tisto vse dosledno izvajali, bi bila situacija precej druga?na, kot je. Napovedujejo spremembe direktiv o energetskih storitvah in pa o spodbujanju soproizvodnje (?). V kakšno smer, je jasno. Zelo zanimivo je to, da tudi komisija ugotavlja to, kar pri nas ugotavljamo, da sicer energetika, stavbe, široka raba, da to še nekako lahko zagrabimo s temi energetskimi politikami, seveda v sodelovanju s kmetijskimi, okoljskimi, da pa promet se pa kar od sebe dogaja. To je kon?no tudi Evropska komisija priznala in napoveduje nek poseben dokument za promet, ki ga bo tudi drug direktorat pripravil. Poleg tega, da je to izvzeto iz te energije, ima promet še eno specifiko. Promet se namre? dogaja zelo ?ezmejno. Toplota ?ez mejo sploh ne gre nikjer. Elektrike v povpre?ju gre ?ez mejo par procentov. Tudi daljnovodi dopuš?ajo manj kot 10 v Evropski  uniji. Medtem, ko prometa ?ez mejo je pa zelo veliko in vsako leto ve? in tako naprej. Pa tudi nenazadnje, vozila, pol držav ?lanic jih ne proizvaja. Za promet je napovedan posebej dokument. Od ukrepov samih pa neke spremembe, klju?na sprememba je ta, da napovedujejo zakonodajno-pravni akt, ki bo omogo?il nove na?ine financiranja. Se pravi, financiranje s strani tretje stranke, ESCO … (nerazlo?no), kakorkoli ho?emo že to imenovati. Skratka, jasno je vsem, da lastniki objektov nimajo ne denarja ne interesa, da bi jih sanirali, da državni prora?uni in evropski tudi nimajo tega denarja. Isto?asno je pa denarja na trgu dosti. Na trgu je pa pomanjkanje kvalificiranih investitorjev, tistih, ki znajo to narediti. Ne govorim v zidarskem smislu, ampak v smislu, da pridejo, investicije vodijo in izpeljejo in zaklju?ijo. To bo v bistvu najtežji dokument v pravnem smislu, ki je napovedan sedaj. Ali bo to svoja direktiva, ali bo to šlo v servisno direktivo? Verjetno bo v servisni direktivi.
Toliko bi jaz o tem na?rtu. Saj sem že itak presegel vse ?asovne okvirje. Kar se ti?e pa obnovljivih virov, imam pa potem nekaj v prezentaciji. Na koncu bi zaželel vsem uspešno delo. Hvala.  

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Najlepša hvala. Imam ob?utek, da bomo danes nekako dosti bolj optimisti?no razpoloženi šli domov, kajti vsakdo nam pove veliko novitet, ki kažejo v smeri odpiranja novih poti, ?eprav je še vedno ogromno zavor. Z veseljem pri?akujemo tvoj referat. ?e dovolite, bi dala besedo tudi gospodu Darku Frasu, kajti v?eraj sva se slišala, ko je bila debata na radiu in je bil gost. Zelo sem vesela, da je danes med nami. Zelo vztrajno pošiljam vabila vsem poslancem, vsem ob?inam. Imamo vedno predstavnike vseh podro?ij, ampak so kapljice. Upajmo, da bodo te kapljice vedno bolj zalegle. Lepo prosim, Darko. Kajti, na mladih svet stoji in se mi zdi prav, da nam Darko pove ?isto na kratko svoj pogled in upam, da bo do konca z nami.

            DARKO FRAS: Hvala lepa za to nepri?akovano povabilo. Tu sem kot predstavnik zelene politike v Sloveniji pa je prav, da re?em kakšno politi?no, ker je bilo tudi re?eno, da s strani mojih predgovornikov je politika tista, ki bo itak morala te stvari implementirati. V Sloveniji imamo velik deficit politike v tej hiši in jaz mislim, da se to pozna tudi na vsej zakonodaji pa potem smeri razvoja Slovenije. Smer trajnostna je bila omenjena. Kaj pa je trajnost? Trajnost pomeni, da bomo pustili tudi kaj virov za naše potomce, za bodo?e generacije. To pomeni, da je potrebno delati na obnovljivih virih energije, tiste vire, ki pa so omejeni, pa po potrebi, ampak v ?im ve?ji meri jih pustiti za prihodnje generacije. Seveda bo potrebna treznost tudi zelene politike pa enotnost zelene politike.
Velikokrat naletimo na take o?itke: zeleni ste pa itak proti vsemu, saj ste radikalni. Ni res. Tudi sam se soo?am s tem, da ko odprem debato, za?nem govoriti, da je potrebno se pogovarjati o možnih hidroelektrarnah, tudi na Muri, kjer sem jaz sam doma in imamo nove tipe preto?nih, tudi potopne ?rpalke in podobno. Takoj dobim kakšen kamen od koga: poglej, ti pa nisi zelen. Jaz lahko vprašam te ljudi, to je obnovljiv vir energije. Katere vire pa potem podpiramo? Osebno moram re?i pa tudi veliko se pogovarjam s strokovnjaki, žal ne podpiram v Sloveniji takih megalomanskih projektov, kot so fosilna z vložkom 1.200 milijonov evrov, jedrska z vložkom 3.500 milijonov evrov za vzpostavitev teh objektov. Seveda je potem energija poceni, zato ker je država tista, ki krije veliko kolateralnih stroškov. To, da se pri jedrski potapljajo barke s sodi radioaktivnih odpadkov, 140 bark potopljenih. To so resne stvari ?loveštva. To, da se te katastrofe dogajajo. Pa ne želim tega izkoriš?ati. Slovenija je po eni ruski študiji enega dr. Vlokova (?) iz 2005 ob 20-letnici ?ernobila, Slovenija je imela najve?ji madež takrat radioaktivnega sevanja. Zato po 20-letni latentni dobi imamo verjetno v Sloveniji toliko ve? rakastih obolenj, pa se ne sprašujemo, da je morda to bil problem.
?e grem na omejenost virov. Tako premog kot uran sta omejena vira. Potrebno bo uvajati nove tehnologije, ve?ati izkoristke, zmanjševati vplive na okolje in s tem poskrbeti za kvaliteto bivanja. V Sloveniji imamo svetle izjeme. Morda poznate primer podjetja Svetloba d.o.o. Izkoristek svetlobe 99 %. Višje od vseh var?nih sijalk, led diod in tako dalje, ki so celo na nek na?in škodljive. S tem dobimo tudi nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ne da vzdržujemo neko tudi slabo socialno sliko s tem, ko vzdržujemo te stare tehnologije in star na?in delovanja. Za izhod iz krize bomo rabili nekaj drznosti, inovativnosti in bo potrebno iti v novo smer. Bil sem na eni razpravi, pa kaže: v Nem?iji je šla brezposelnost od 2007 navzdol. 2007 sovpada v za?etkom te konference. V Nem?iji so leta 2007 na podro?ju gradbenega sektorja in s tem povezanih služb ustanovili 145.000 novih zaposlitev energetsko var?ne gradnje in obnove starih dotrajanih stavb. Prednostno so se teh zadev lotile javne institucije, države, šole, ob?ine.
Jaz sem vesel, da imamo tudi danes župane med nami in da imamo tudi v Sloveniji ob?ine, ki so se že po vzoru nekaterih ob?in v Evropski uniji deklarirale za energetsko var?ne ob?ine. Pa gredo tudi proti temu, da bodo same samozadostne. Imamo veliko pilotskih primerov tudi v naši bližini. Goesing v Avstriji, Cmurek (?). Te primere se da videti, na kakšen na?in so to samozadostni objekti v ve?jem rangu, ne samo enega objekta. Tudi na razpršenosti bo treba kaj narediti. Treba bo re?i »ne« gnilim kompromisom. Gnili kompromisi, bom povedal dva primera, za mene zelo sporna. Ja, bioplinarne. Bioplinarna, ki bo sežigala tako, pa ne bom delal spet razlike, ene, dve, imamo ve? tipov bioplinar, sem se kar izobrazil zadnje ?ase o tem, imamo veliko odpadkov v dolo?enih podjetjih (Perutnina Ptuj in podobno), kjer so te bioplinarne, pa seveda za vse farme, druge stvari, stvar prava, ki lahko te odpadke izkoristi v neko pozitivno energetsko bilanco. Vendar, tu se postavlja vprašanje hrane. Prehranska varnost in energetska varnost je bila postavljena. Kaj pomeni varnost? Varnost kot varnost, zdravo okolje, kvaliteta bivanja in varnost ?loveka plus varnost pomeni, da imaš dovolj tega, dovolj hrane in dovolj energije. Mi smo pri oskrbi s hrano na 35 %, zelenjava 5 %. Nesmiselno in nedopustno je uporabljati kmetijske površine za energetike. To pomeni, oljna repica, koruza – ne. Ja – bioplinarn, samo na drug na?in. Tu se pa tehnološki vidik pojavi. Energetska vrednost. Isto, kot se dogaja pri sežigalnicah. Ja, odpadkov ne moremo vseh pod zemljo dati. Sežig – da, vendar kaj. Potem ugotavljamo, da pa? ti, ki imajo sežigalnico, zaradi velike energetske var?nosti želijo kuriti plastiko, želijo kuriti druge odpadke, ki imajo visoko energetsko vrednost, vendar jih je možno reciklirati, možno ponovno uporabljati. To so paradoksi, ki jih je treba zamejiti in te stvari lahko zameji samo pametna politika z ljudmi, ki bodo imeli neko ekološko zavest, ?etudi niso zrasli kot ekološki aktivisti. Mislim, da je tudi tu treba zadeve lo?iti. Ne vsega posploševati.
Jaz sem vesel, da se taki posveti dogajajo v Sloveniji. Tudi ta vpliv, ki ga je gospod predsednik omenil, vpliv odvetniško-politi?no-finan?nih elit je pa tisti, nad katerim se bo Slovenija tako ali tako morala zamisliti. Jaz upam, da bomo uspeli vsaj ljudi prepri?ati, da bodo šli in odlo?ili, da bo ta Slovenija enkrat druga?na, da bo bolj zelena, da bo trajnostna država, v kateri bodo tudi mladi videli svoj potencial, v kateri bomo imeli alternative. Jaz pravim, da alternative, z drugo besedo obnovljivi viri, predvsem pa u?inkovita raba, so pa tisto, kar je prihodnost.
Pa še en paradoks, ki bo pa globalnega pomena. Ekonomski gabariti. BDP, gospodarska rast, inflacija. Jaz ?akam enega ekološko in socialno ozaveš?enega ekonomista, ki ne bo tipa neoliberalne ameriške šole, ki bo se za?el ukvarjati s temi gabariti. Mi bomo na globalni ravni potrebovali nov družbeni dogovor, ki bo te gabarite spravil v nek trajnostni okvir. Mi imamo namre? danes paradoks. Država ne želi var?evati z energijo. ?e še to komu ni jasno? Ne želi, zaradi tega, ker s porabo, potrošnjo raste BDP. To so vse za?arani krogi. Cene ne moreš dvigniti, ker ti raste inflacija. Verjamem, da so to napa?ne predispozicije teh ekonomskih gabaritov. Upam, da bomo tudi v to smer za?eli razmišljati. Jaz mislim, da je to prihodnost Slovenije in Slovenija sigurno lahko izide z nekimi miniaturnimi projekti, inovacijami, kot so tudi te potopne ?rpalke in podobne stvari, ki sem jih že omenjal. To je tisto, kar lahko mi ponudimo svetu. Vedno smo imeli znanje, imamo ga. Žal zadnje ?ase gre ve? tega znanja ven, kot pa ostane v Sloveniji. To moramo zadržati in poskušati za to prehodno obdobje pokoristiti tisto, kar imamo. Nisem ekstremist, da re?em, da je treba zaradi tega na Japonskem jedrsko elektrarno takoj zapreti. Ne. Zadeve prehodno obdobje potrebujejo. Je pa res, da je pa tudi neodgovorno od tistih, ki so to jedrsko postavili na zemeljski pregib. Imamo dva pregiba v Sloveniji. Eden gre ?ez Krško, drugi gre ?ez Štajersko.
Jaz verjamem, da je tudi pri obnovljivih virih problem umestitve v prostor velikokrat, že zaradi kapacitet in ostalega, vendar imamo obstoje?e prostorske akte in stavbe, na katerih je potrebno verjetno kaj narediti.
Vsem skupaj želim, da danes uspete ?im ve? dobrih zaklju?kov dore?i, da boste tudi kakšno od dobrih idej uspeli realizirati v bližnji prihodnosti, preko vseh tistih, ki ste danes tukaj. Ste odlo?evalci in ko boste te ideje prenesli naprej svojih šefom, da bo potem Slovenija res šla po neki drugi poti, kot je šla do sedaj, da ne bomo vedno capljali za ostalimi. 

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Darko, najlepša hvala. Izrekel si veliko izredno spodbudnih zamisli. Tam pri bioplinu pa moramo marsikaj dore?i. Namre?, ti si tudi iz vasi doma, mislim da, in v ?em je problem. Vse, kar je na deželi, vse, kar je v mestu, se v naravi potem razkraja. Nastaja metan ali karkoli. Vse to moramo upliniti. Kmetijstvo ima izredno pomembno vlogo v proizvodnji plina. Bavarska proizvede toliko bioplina, da ima vsako sedmo gospodinjstvo elektriko iz bioplina. Tisto, kar pa je pri nas tudi zelo pere? problem. Kam pa gre, ?e gledamo globalno? Hrano moramo imeti, normalno jo moramo imeti. Ampak, moramo tudi vedeti, kaj moramo jesti. Jemo ?isto narobe. Potem pa imamo premalo zemlje, da bi non-stop jedli meso. Poleg tega pa smo kar naprej bolni. Tukaj je bolj pametno, da se ve? plina proizvede pa manj mesa pa da ve? zelenja pojemo. Kakorkoli. To samo kot komentar, zelo resen komentar.
Malo smo premešali tale program, kajti najprej bi morali naši sodelavci iz ministrstev predstaviti konkretne ukrepe na podro?ju spodbujanja. Sedaj pa smo želeli nekaj dati naprej, zato ker se vedno zgodi, pride pavza potem pa marsikdo gre. Pa smo rekli, da bi radi te konkretne probleme, ampak lepo prosim, zelo na kratko, ker nimamo ?asa. Koliko je ura? Boste vse v petih, sedmih minutah povedali ali boste Hinka naprej spustili? Potem Hinka spustimo naprej. Drugega nam ne preostane.
Dragi gospod Gerkman. Lahko potem naredimo tako, da bodo naši gospodje povedali, kje nas ?evelj žuli in potem pa poslušamo vaš referat? Smemo tako narediti? Lepo prosim! Hinko, izvoli. Peter Kralj, prosim, usedi se in vodi debato, tako da naslednjega povabiš gospoda Kova?i?a, gospoda Kolarja, Franca Doberja in Marka Šešerka. Res v telegrafskem stilu. To bomo potem obravnavali na koncu. Mi imamo lesno biomaso in pogonska goriva in bioplin ?isto na koncu zaradi tega, ker se želimo skoncentirati na te konkretne probleme in analizirati stanje v Republiki Sloveniji in glede na dano stanje dati tudi konkretne predloge in voditi dialog tako dolgo, da bomo speljali optimalno varianto državne regulacije na tem nivoju tako, da bo volk sit in koza cela. Hvala.

PETER KRALJ: Hvala za besedo. S tem bi potem pri?eli s sekcijo spodbude za uvajanje OVE in URE v Sloveniji. Najprej bi uvodoma povedal neke stvari, uvodne besede, in sicer svetovnih energetskih scenarijev, … (nerazlo?no), lepo govori, da porabili bomo vedno ve? energije na svetu in da klasi?ni viri usihajo. To je pa možna števila 2050. In da bodo morali drugi oz. obnovljivi viri prevzeti pa? tisto vlogo, ki jo poznamo že do pred dobrih sto let, 150 let nazaj.
Mi imamo v bistvu dve energiji. Se pravi, gravitacijsko in pa energijo razpada. Gravitacijska je tista energija, ki se je uskladiš?ila v ?asu, ko so nastajali planeti, Sonce. Potem je še pa radioaktivni razpad, ki v bistvu dogreva po?asi zadevo, da se ne ohlaja prehitro. Zemlja, ker je majhen planet, relativno približno 20-krat manj energije seva, kot jo Zemlja pridobiva iz Sonca, ampak v tem je Sonce notri zajeto, vse ostalo, klima, sonce, veter, biomasa, hidroenergija in tako naprej.
Svetovni potenciali pravijo, da imamo 7.550 petajoulov (?) letno na razpolago. Da najve?ji delež od tega je v geotermalni energiji, Soncu in potem biomasa, hidro in pa veter. Proizvodnja CN1. Pravimo: obnovljivi viri so dragi. Ni res. Relativno so poceni. Mislim, da nuklearke tudi ne moremo ceneje graditi, kot so te številke. Vidimo pa, da je biomasa, geotermalna, da v bistvu sta ti dve energiji eni izmed najperspektivnejših in najcenejših. Veter jima sledi, do?im son?na, tako fotovoltaika kot termi?na proizvodnja, je pa bistveno dražja. O bibavici ne bi govoril, ker je pri nas verjetno ne bomo še naslednjih nekaj stoletij izrabljali, ker naš Jadran ima premajhno bibavico oz. nihanje.
Elektrika. Tu sem poskušal vzeti geotermijo, ker ne bo predstavljena posebej. Evropa popolnoma ni? ne zaostaja za drugimi kontinenti in prav tako lahko elektriko proizvajamo v Evropi kot na katerem koli drugem kontinentu. Evropa je ugotovila, da je to potrebna zadeva. Prispevek pri proizvodnji elektri?ne energije bi naj bila skupno instalirana mo? leta 2020 že približno 7-krat ve?ja, kot je danes oz. 6-krat ve?ja, kot je danes. Letna proizvodnja bi bila tudi približno 6-krat ve?ja.
Slovenija leži dejansko na tistem delu Evrope, ki je v geotermalnem smislu najperspektivnejše. Imamo bistveno boljše možnosti, kot marsikatera druga evropska država. Slovenija, ?e želi dose?i cilj 25 %, mora brez hidroenergije še vsaj 57 petajoulov primarne energije dobiti iz obnovljivih virov. Ne bo šlo ne brez  geotermalne, ne brez biomase niti ne brez Sonca pa verjetno tudi veter kot elektri?na žlahtna energija ni zanemarljiv vir. ?e želimo s proizvodnjo elektri?ne energije, si jaz kot mali Peter Kralj predstavljam, da teh 10, 11 %, kolikor pa? je delež elektrike v primarni energiji, lahko dobimo samo v nekem sozvo?ju vseh obnovljivih virov. Vemo, da geotermalna energija deluje v pasu, zato daje izredno veliko proizvodno mo?, s tem, da pa biomasa je pa tista energija, ki jo lahko kurimo takrat, kadar mi želimo, ki jo lahko uporabljamo kot koni?no. Žal, moj kolega na moji levi strani trenutno, še ni razumel, da bi bioplinarne lahko delovale kot koni?ne in jih pla?uje v pasu. Žal.
Kje smo danes? Leto 2009. Letos je malo boljše, ker nam je crknila industrija in en del države upa, da bo še bolj crknila, ker s tem bomo zmanjšali emisije. Ne vem, od ?esa bomo živeli, ampak za naslednjih pet let ra?unamo, da bomo morali približno 200 milijonov evrov dati Evropi ali drugih državam v Evropi. Kako to prepre?iti, nam bodo pa sedaj povedali kolegi, ki bodo predstavili cilj države Slovenije, kako pripeljati Slovenijo med u?inkovito in vodilno državo v Evropi in svetu.
Prvi predavatelj je gospod mag. Hinko Šolinc, sekretar in vodja sektorja Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, sektor za aktivnosti u?inkovite rabe in obnovljivih virov energije.

MAG. HINKO ŠOLINC: Hvala za besedo. Elektrika. Pa? nisem jaz tisti, ki oblikujem pa kolegi moji v drugem sektorju. Ne bomo sedaj o tem razpravljali.
Predstavil bom sistem spodbud za obnovljive vire energije pri izvajanju kohezijske politike. To, kar je v našem sektorju. Gre za denarja 188 mio v finan?ni perspektivi 2007-2013. Osnovni dokument, ki dolo?a, kam bomo ta denar dali, je operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Ta dokument dolo?a, da se za prednostno usmeritev trajnostna energija, kako se ta denar porazdeli med te štiri prioritete (energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb, med u?inkovito rabo elektri?ne energije, inovativne ukrepe za lokalno energetsko oskrbo in pa med demonstracijske projekte). Dolo?eni so tudi viri. Poleg 160 mio kohezijskega denarja je 28 mio prora?unskega, tako da je to skupaj 188.
Sam operativni program poleg tega seveda obravnava tudi ostalo okoljsko infrastrukturo. Tam gre kanalizacija, vodovod, ?istilne naprave, deponije odpadkov za približno dvakrat toliko denarja. Potem pa je še prometna infrastruktura za mnogo ve? denarja.
Prva prednostna usmeritev, energetska sanacija in trajnostna gradnja javnih stavb. Tukaj gre za upravi?ene namene za sanacijo stavb. Ne bom bral vseh alinej. Upravi?enci so državni javni zavodi. Višina subvencije je 90 % brez davka. Skupaj bo šla v to prednostno usmeritev polovica denarja v letih 2011, 2012 in 2013. Razpisi so pripravljeni v sodelovanju s sodelujo?imi ministrstvi, tako da razpise izvedejo ministrstva, ki so pristojna za tiste objekte. Primer je Ministrstvo za zdravje, ki je že izvedlo razpis za energetsko sanacijo bolnic za 52 milijonov. V kroženju in podpisovanju so pa še trije razpisi, ki jih bodo objavila Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za socialnovarstvene zavode, vendar poudarjam, samo za tiste, ki so državni, ne za ob?inske in ne za tiste, ki imajo koncesijo, Ministrstvo za visoko šolstvo in Ministrstvo za šolstvo. Te trije razpisi bodo v kratkem objavljeni. Seveda pa, ker so vsi zavezanci, ki se bodo prijavili na te razpise, zavezanci za javna naro?ila in ker gredo sama izpla?ila po kon?ani gradnji, bodo izpla?ila šele v letu 2012. Razpisi bodo pa objavljeni sedaj in bodo za?eli izvajati prej. Toliko o tem.
            Druga prednostna usmeritev, u?inkovita raba elektri?ne energije. V okviru tega je razpis za industrijo, ampak poudarjam, ni samo industrija, ?eprav narobe piše, za gospodarske družbe, ampak vklju?eni so tudi vsi ostali. Lahko se prijavi prakti?no širok nabor privatnih lastnikov, ki pa? uporabljajo elektri?no energijo v kakršnih koli objektih. Ni vezano na industrijske, lahko je poslovna stavba ali pa še kaj drugega. Nameni so u?inkovita raba elektri?ne energije, vse, kar si lahko izmislite, vklju?no s sistemi za spremljanje porabe in pa energetsko knjigovodstvo, ki tukaj na tem slajdu niso napisani. Ta razpis je objavljen. Eno odpiranje smo že imeli. Imeli smo tudi drug rok za prijavo. Na prvi rok je prišlo samo šest vlog, na drugi rok jih je prišlo enajst, ker so tudi minimalne omejitve – 200.000 evrov investicije. To je kar nekaj investicij v u?inkovito raba elektri?ne energije. Moram re?i, da z drugim rokom smo kar zadovoljni, kar je prišlo, ni pa še uradno. Sklepi še niso bili izdali. Subvencija znaša od 30 do 50 % glede na velikost podjetij, ki se prijavijo. Skupaj za te namene je namenjenih 30 mio evrov.
Sedaj pa drugi razpis. To je pa javna razsvetljava. Ta je pa namenjen izklju?no ob?inam, eni posamezni ali ve? ob?inam skupaj. Zakaj ve? ob?in skupaj? Zato, ker imamo iz zgodovine javna podjetja, ki pa? pokrivajo ve? ob?in in da se tam lahko prijavi s pooblastili samo nosilna ob?ina. Tudi tukaj subvencija je višja, ker pa? ne zapade pod državne pomo?i. Razpis je pa v pripravi in si ne upam re?i, kdaj bo  objavljen. Na vsak na?in pa letos. Sedaj kroži po ministrstvu.
Tretja prednostna usmeritev, to je pa to, kar naj bi danes predstavil. So pa inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo. Kaj to pomeni, si nobeden ne more predstavljati iz samega naziva. Gre za daljinske sisteme za ogrevanje na lesno biomaso, vklju?no s soproizvodnjo toplote, elektri?ne energije na biomaso ali pa brez. Kakorkoli je. Oboje se lahko prijavi. Samo kotel ali pa kogeneracija pa seveda daljinski sistem, ki je za tem. Potem sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote, elektri?ne energije, ki niso povezani z daljinskimi sistemi. Tretja, tudi daljinski sistemi na geotermalno energijo, v tem primeru tudi brez ali s soproizvodnjo. In pa ?etrto, son?ni kolektorji v daljinskih sistemih. Tudi te primere v Sloveniji že imamo. Nimajo jih samo Švedi, ampak sonce v daljinskih sistemih prihaja tudi na jug. Višina sredstev je 46,7 mio do 2013. Razpisa sta v osnovi že bila v letu 2009 objavljena dva. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in pa KNLB – kurilne naprave na lesno biomaso. Razpisa s številkama 1 sta bila objavljena že leta 2009, ko je bil naš sektor na Ministrstvu za okolje in prostor. Ko smo šli na Ministrstvo za gospodarstvo, smo tista dva razpisa zaklju?ili in odprli nova. Samo številka je 2, vse ostalo je pa bolj ali manj podobno. Tudi v tem hipu je en razpis še odprt. Na enem je v tem hipu sredstev zmanjkalo, ampak sredstev za ?rpati v 2011 se itak ne da ve? po?rpati. Predstavil bom dvojki, ?eprav bo kmalu objavljen ena trojka, potem naslednje leto pa tudi drugi trojka.
Skupno za oba razpisa, biomasna, je, da je denarja dovolj in do prijav precej prihaja. Pozneje bom predstavil, koliko. Oba sta tudi vedno odprta. Tudi, ?e se eden zaklju?i, smo mogo?e mesec ali dva brez, ampak nov razpis bo objavljen. Stvar bo na nivoju razpisov do 2013 predvidoma odprta.
Kaj razpis za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso vklju?uje? Upravi?eni nameni so izgradnja sistemov daljinskega ogrevanja do najve? 20 megavatov z ali brez soproizvodnje. Lahko se prijavi tudi razširitev obstoje?ega omrežja. Tudi take primere imamo. Gre lahko samo za omrežje, za dodaten kotel, za oboje. Vse sorte kombinacije so. In pa izgradnja mikrosistemov daljinskega ogrevanja pod 1 megavat, ki mora imeti vsaj pet priklju?enih porabnikov. Kdo je upravi?enec? Podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah, samostojni podjetniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Višina 30 do 50 %, odvisno od velikosti podjetja. Vrednost investicije je 400.000 evrov brez davka, v primerih mikrosistemov pa ostaja 150.000 evrov.
Pa še razpis za kurilne naprave, ?e na hitro pogledamo. Gre za kotle od 150 kilovatov do 5 megavatov. Pod dolo?enimi pogoji imajo tudi ti kotli lahko mali sistem do štirih uporabnikov, da toploto prodajajo še komu ?ez ograjo, kjer imajo pa? svoj obrat. tudi mala širitev je možna. V kolikor pa je porabnikov ve? kot 4, pa seveda projekt sodi v tisti prejšnji razpis – daljinsko ogrevanje. Pri prejšnjem ne vem, ?e sem imel napisano. Povsod so lahko tudi solarni sistemi, se pravi son?ni kolektorji za pripravo tople vode, ki so vklju?eni v sistem daljinskega ogrevanja. Upravi?enci. Vsi, razen gospodinjstev in verskih skupnosti. Razpis se izvaja po pravilih državnih pomo?i. Ker je denar iz kohezije, gospodinjstva pa? niso zraven. Za gospodinjstva je podoben razpis na Ekoskladu. Žal, niso vklju?ene verske skupnosti, ampak tako pa? je. Se morajo znajti in organizirati kot društvo ali kaj takega, potem pa lahko. Ko omenjam verske skupnosti, izgleda, kot bi se šalil, ampak v prejšnjih razpisih, kjer so bile verske skupnosti upravi?ene, smo imeli lepe primere, kjer so bodisi župnije ali pa škofijska gimnazija se prijavile in izvedle kvalitetne projekte, ker imajo porabo toplote in imajo nenazadnje tudi vire energije, gorivo, les, svoj. Ve?ina sofinanciranja je odvisno od velikosti podjetja. Vrednost operacije vsaj 45.000 evrov. Spodbuda je omejena navzgor, ker je razpis po pravilih državnih pomo?i. Razpis je narejen tako, da omogo?a tisto, kar sem prej v tistem  uvodu omenil. Razpis omogo?a možnost pogodbenega financiranja. V tem primeru je prijavitelj pogodbenik. To je lažje izvesti že po obstoje?ih predpisih v Republiki Sloveniji v primerov sistemov oskrbe z energijo. ?e daš kotel nekomu, da ti ga naredi v tvojem objektu, se to da. Ne da se pa trenutno narediti to s fasado.
Še ?isto kratek pregled, koliko je tega bilo. Mislim, da je zanimiva bolj tista skupna številka prejete in odobrene vloge. Ne se ustrašiti morebitni prijavitelji, da je številka odobrenih manj kot prejeta, zato, ker se dogaja, da se na posamezne odpiranje prijavi kdo z vlogo, ki niti približno še ni zrela za prijavo. Malo manj, kot pošlje: prijavljam kotel, kos eden. Potem se ga pozove, da to dopolni. Je pa lahko tudi tako nepopolna, da se zavrže pa se ga potem nekako pozove, da to v drugem roku naredi. Imamo tudi primer, ko je šele v tretjem bil odobren in je bil projekt uspešno izveden. Pa?, nezrele vloge se ne morejo prijavljati na razpis. Razumemo pa prijavitelja, da to naredi, zato, ker je v zgodovini bilo tako, da je denarja na raznih razpisih vedno zmanjkalo. In ko nekdo vidi razpis, se hitro prijavi pa potem šele za?ne razmišljati, kako bo projekt izvedel. Skratka, odobreno v obeh razpisih skupaj je bilo do sedaj 57 vlog. Skupna mo? teh kotlov na lesno biomaso presega 60 megavatov. Poleg podatkov, ki jih tukaj ni, je še naslednje odpiranje na razpisu bilo na kurilnih napravah, kjer smo prejeli 11 vlog. Skupna mo? okoli 5 megavatov. Tiste še niso ocenjene in sklepi še niso izdani, tako da jih nisem tukaj vklju?il. Še en podatek, ki je mogo?e zanimiv za investitorje. Prej sem imel, kakšna je maksimalno izpla?ana subvencija. Vendar, ker vsi stroški projekta niso upravi?eni, ta v zadnji vrsti je povpre?ni znesek sofinanciranja konkretnih projektov. Koliko je bilo sofinanciranja in ta procent je glede na številko, ki tukaj gor ni napisana, glede na celotno vrednost investicij, ki so jih investitorji izvedli. V primeru daljinskega ogrevanja je povpre?no sofinanciranje 37 %, v primeru kurilnih naprav na lesno biomaso pa maj?keno manj – 34 %.
Toliko na kratko o teh razpisih. ?e kogarkoli še kaj zanima, sta razpisa objavljena. Naj se obrne po mailu rajši na kolega Turka, lahko tudi name, ampak za detajle v razpisu jaz nisem pravi naslov. To bi bilo vse. Hvala za pozornost.

PETER KRALJ: Hvala gospodu mag. Šolincu. Je kakšno vprašanje? Vprašanj ni. Gospodu Šolincu se zahvaljujem.

MARKO ŠERCER: Marko Šercer, podjetje Tisa. Jaz bi imel samo eno vprašanje. Navedeno je bilo, da bodo financirane tudi kogeneracije, ?e sem prav videl. Zanima me, kako je v tem primeru potem za podporno shemo. Na kakšen na?in se to potem odšteva?

MAG. HINKO ŠOLINC: V tem primeru se odšteva tako, kot piše v uredbah o podpori kogeneraciji. To poznate. Ja, državne pomo?i se ne seštevajo. V primeru, da je kogeneracija prijavljena na te razpise, je odkupna cena elektrike manjša.

PETER KRALJ: Martina, kako gremo sedaj. Ali gremo z gospodom Gerkmanom po programu? Gospod Vili Kova?i?, izvolite.

VILI KOVA?I?: Lepo pozdravljeni. Da bom manj ?asa porabil, bom zadevo prebral, ker hitreje berem, kot lahko govorim. Zakaj sem se jaz danes tukaj pojavil? Pravzaprav sem si sam mislim, da nimam tukaj kaj po?eti, ampak potem me je Martina prepri?ala. Konec koncev vendarle govorimo o obnovljivih virih, jaz se pa ukvarjam s fosilnimi. Žal se moram. Premalo nas je takih, ki se, ampak to je glavna preokupacija. Zadeve so pa povezane. Ker so zadeve povezane, predvsem so preko financ povezane, je to tudi tema, ki sem spada. Naj za?nem.
Spoštovani navzo?i. Nikoli si nisem mislim, da bo kdaj imel priložnost in da bom naprošen, da nekaj povem o tem, s ?imer se ukvarjam. Žal je situacija v energetiki privedla do tega, da je delo civilnih iniciativ prešlo tudi na energetsko podro?je. Vesel sem, da imam priložnost, da poleg aktivnega pisanja o problemu TEŠ 6 lahko kaj povem tudi tukaj ljudem neposredno.
Danes ne bom govoril o argumentih proti ekonomsko in okoljsko zgrešeni politi?ni investiciji TEŠ 6. Ponavljam, da ne bo pomote – politi?ni investiciji, ki naj bi se odpla?evala sama, v narekovaju. Kot pravijo v Holdingu Slovenskih elektrarn in TEŠ. Izra?uni, ki jih bomo še objavili, pa kažejo predvsem na višje položnice za elektri?no energijo, manj pa na kakšno samodejno odpla?evanje. Vendar, da se razumemo. Zavedam se, da zadeve niso preproste in zahtevajo ve? aktivnih ljudi in razli?nih ljudi iz raznih strok. Zadnji? je znan energetik, ki je danes tudi tukaj, in doktor svojega podro?ja izjavil, da je energetika preve? usodna zadeva, da bi jo smeli prepustiti samo energetikom. Gre za izjavo, ki si jo velja zapomniti, je pa za Slovenijo silno redka. Zato bom danes nekaj povedal tudi o tistih, ki bi o tem morali spregovoriti, pa so raje udobno tiho. Ve?ina deluje po principu: tudi jaz sem proti, ampak bolje je biti za. Starosta slovenske ekonomije, t.i. staroekonomisti o investiciji mol?ijo in gledajo stran. ?astiti akademiki pravijo celo, da se na zadevo ne razumejo, ?eprav je evidentno, da se razumejo na vse, kadar jih kli?e na pomo? oblast ali kakšen drug interes. Podobno je s pravniki, le redke so izjeme. Najhuje pa je z energetiki, ki so, tisti, ki so še aktivni, globoko vpeti v premikanje voza z imenom TEŠ po vijugastem in mo?virnem terenu. Najve?ji segment predstavlja mol?e?a ali ustrahovana energetska stroka. Stroka, ki se boji povedati svoje avtonomno stališ?e zaradi izgube projektov ali naro?il. Tiste, ki to odkrito in jasno povedo, vsekakor lahko razumemo in spoštujemo, ?eprav jih to ne opravi?uje. Mnogo manj pa so upravi?eni seveda tisti, ki se delajo gluhoneme, ko bi morali spregovoriti. Kajti, ?e bi bilo ve? kriti?nih ljudi, bi se nam TEŠ 6 ne mogel zgoditi, sploh pa ne v takem obsegu in v taki obliki.
Na današnjem sre?anju naj bi govorili o tranziciji v nizkooglji?no družbo. Cilj je hvalevreden, vendar se ve?ina tistih, ki se zavzemajo za obnovljive vire in manj agresivno energetiko, ne potrudi in ne pove, kaj je potrebno ponuditi za u?inkovito zamenjavo TEŠ 6. Kaj je njegovo energetsko nadomestilo oz. nadomestilo za njegovo opustitev? Samo z OVE in URE to ni mogo?e. Treba je nekaj ve?. To je nujno in brez tega ne gre.
V civilno-družbeni iniciativi davkopla?evalci se ne damo. Po?enjamo stvari ravno v tej smeri. Dajemo predloge in rešitve. Zato smo poluradno ozna?eni kot samozvana stroka, samozvanci in amaterji za razliko od etablirane in koristolovske stroke in smo zato nekoliko bolj na udaru. Kajti, nevarni za TEŠ 6 niso tisti, ki pišejo in govorijo o URE in OVE. Nevarne za TEŠ 6 so predvsem neposredno uresni?ljive rešitve, ki predstavljajo alternativo. ?im bolj so te uresni?ljive, tem nevarnejše so.
Vendar tudi dogma o slovenski energetski stabilnosti in stabilni oskrbi, katere garant naj bi bil edinole politi?ni projekt TEŠ 6, se je postopno za?ela lomiti in stališ?a taliti. Nekdo bo oporekal, da neupravi?eno govorim o politi?ni investiciji, vendar, da ne bo pomote, izraz je pravzaprav mil in investicijski projekt nima dovolj podrobne ekonomsko-tehniške podlage, na osnovi katere bi ji morali slediti dinami?ni izra?uni vpliva glavnih dejavnikov na proizvodno ceno elektrike, ?e se omejimo samo na ta ekonomski del.
Skrivanje podatkov pred javnostjo je drugi del te politi?nosti. Tretji del pa je pomanjkljiv klju?ni dokument – investicijski program TEŠ 6. Sam sem ga videl in preu?il. Tega bi napisal vsak z nekoliko domišljije obdarjen bruc  ekonomske fakultete. Morda bolje, kot eminentne inštitucije in podjetja, ki so za tak denar opravile to delo. Medijsko se ideja nadomestitve TEŠ 6 s posodobljenimi bloki 4 in 5 le stežka prebija. To je naš predlog. Govori in piše se o 430 upravi?enih milijonih za tako nadomestitev.
Poglejmo še nekoliko medijsko. Veliki tristranski intervjuji, ki druga?no možnost apriorno zavra?ajo. Gospod Milan Medved na primer. So medijska samoumevnost. Prispevki iz drugega zornega, da ne re?em zoprnega, kota pa so vedno na nitki in v rokah novinarskih selektorjev. Na sre?o je Sobotna priloga Dela še nekoliko odprta za, kot se temu po medicinsko re?e, t.i. drugo mnenje. Ampak ne vemo, kako dolgo bo še to. Ko se bo vladajo?a politika odlo?ila in tako ali druga?e poenotila, se zna zgoditi, da bo zadeva postala vodotesna in dostop na javno sceno bo vse težji. Zato me zelo skrbi stališ?e novinarskega ceha, ki misli, da je njegova vloga le vstopanje in odmerjanje prostora, kot da so oni nekakšni ?asopisnih zemljiški posestniki in pooblaš?eni posredniki javne besede, ki drugim le odmerjajo prostor. Pri tem pa pozabljajo na novinarsko Hipokratovo prisego, da so dolžni biti na strani šibkejšega. Ta šibkejši smo vedno in povsod predvsem davkopla?evalci. Šibkejši so tudi obnovljivi viri in alternativne rešitve, ki jih le s težavo prestavljamo. Med šibkejšimi se je zaradi TEŠ 6 znašel in se bo še bolj znašel tudi razvojno naravnani del slovenskega gospodarstva in slovenske energetike. To se že dogaja. Razli?ne pobude so hitro blokirane.
Spoštovani, mislim, da bi ravnal narobe, ?e bi se na tem mestu trudil predvsem s podatki in z dejstvi predstavljati svoje stališ?e. To skušam po?eti vseskozi na drugih mestih. Manj to po?nejo strokovnjaki iz drugega brega, ki se predvsem trudijo v paraliziranju stališ? svojih nasprotnikov. Ampak, ukvarjanje z njimi bi bilo neproduktivno, zato smo odprli spletno stran dpsnd ali davkopla?evalci se ne damo, na kateri bodo tudi tovrstne polemike. Na njej pa so in bodo predvsem relevantni podatki, za katere gospodje iz TEŠ in Holdinga no?ejo ni? slišati. Še manj jih ho?ejo upoštevati. Z medijsko protežiranostjo in dobro pla?anim najetim piarom še vedno uspeva držati nasprotovanje TEŠ pod kriti?no mejo, vendar ?as ni na njihovi strani. Zato z investicijo tako hitijo. Hitijo pa tudi ob zavesti, da v državi ni politike ali inštitucije, ki bi si drznila potegniti zasilno zavoro. Tako izginevajo desetine in stotine milijonov v nepovrat za stvari, ki niti formalno nimajo pokritja. Logika je, ?im ve? bomo zapravili, bolj si bomo utrli pot k še ve?jemu zapravljanju. Namesto treznega razmisleka in moratorija z že zapravljenim denarjem opravi?ujejo in utirajo novo zapravljanje. Ampak vlada in njen strateški svet ne re?eta nobene. Slednji zato, ker ga predsednik vlade no?e sklicati. Zakaj le? Sedaj nekatera dejstva in alternativne predloge ignorirajo, kot da ne obstajajo. Nepriznavanje relevantnih dejstev in sklicevanje na študije, ki jih javnost ni videla, to je sedaj v zadnjem tednu, ter kot re?eno sklicevanje na poslovne tajne, je v zvezi s projektom TEŠ popolnoma nesprejemljivo, razen ?e priznamo iz zornega kota ugrabiteljev države, da je to normalno po?etje in da se taka praksa mora in sme tolerirati. Ampak, to ni pot, to ni pot niti v nizkooglji?no družbo niti v pravno državo.
Spri?o okoliš?in in nedelujo?ih nadzornih inštitucij in mlahave in brezciljne pozicijsko opozicijske politike, ki sta si o?ividno podali štafetno palico do cilja, ki se mu re?e TEŠ 6, jim sedaj to po?etje uspeva. Tudi s pomo?jo indiferentnosti Državnega sveta, Državnega zbora, predsednika Vlade in predsednika republike ter akademije SAZU, ki so jo vsi po vrsti, sicer veliki verbalni zagovorniki prehoda v nizkooglji?no družbo, v praksi pa niso na ravni naloge, ki jo tak cilj zahteva.
Na to smo opozorili tudi sedmerica prvopodpisnikov, ki smo 24. 2. v Državni zbor in v Državni svet ter na Vlado naslovili zakonodajno pobudo, katere namen je v dejanjih in finan?no, kajti pri denarju se namre? vse za?ne in neha, omogo?iti postopen prehod v nizkooglji?no družbo. Gre za predlog zakona o omejitvi financiranja visokoagresivnih fosilnih energentov z javnimi sredstvi, poroštvi ali hipotekami državnih podjetij ali njihovih h?erinskih družb in povezanih družb. Izjema so energetske ali ekološke posodobitve obstoje?ih fosilnih objektov. Zakonska dikcija predloga je že v pripravi in bo predlagana v obravnavo za mati?ni odbor, nato pa upamo, da pride na sejo celotnega Državnega zbora. ?e pa ta postopek ne bo uspešen, ostane le še referendum kot skrajni ukrep. Skrajni ukrep, ko oblast no?e poslušati predlogov, poslanci pa se gredo nojevsko politiko.
Spoštovani, v slovenski energetiki je marsikaj narobe. Mnogokaj je narobe v razmišljanjih profesionalcev z energetskega podro?ja. Tudi tistih na strani OVE, ki v Sloveniji nastopijo skupaj in ne za?rtajo operativne razvojne politike. Še usodnejše pa je razmišljanje odlo?evalcev. Po definiciji bi naj to bili politiki, ki pa razmišljajo bolj ali manj za razdobje enega mandata, potem bo pa že, kar bo.
Opozoril bi še na dva problema, o katerih smo že govorili v lanskem letu. Prvi je nespodbudna ter hkrati diskriminatorska subvencijska politika za OVE. Govorim predvsem iz izkušenj solarne energije. Drug problem pa je organizacijski in se ti?e organizacije Holdinga Slovenskih elektrarn v smislu stebrne ali brezstebrne ureditve. O tem sem že pisal ob lanskoletnem poskusu formiranja Holdinga Slovenskih elektrarn v smislu enega in enovitega stebra, v katerem bodo kohabitirale in se borile za pozicije v njem razli?ne veje energetike (termo energetika, jedrska energetika in obnovljivi viri). Predvsem pa naj bi bil ta holding, vsaj tedaj je kazalo na to, premoženjski hipotekarni garant za najeta posojila.
Sedaj v javnost plasirajo parolo, ki jo zvesto posnemajo mediji, da gre namre? v primeru TEŠ 6 za samoodpla?no investicijo in celo, da gre za vlaganje sredstev iz tujine. To preprosto ni res, saj bo samoodpla?nost, v narekovaju, skrbno vkalkulirana v celo elektrike. In drugi?, v projektu ni nobenega zasebnega vlagatelja. Posojila bank niso sovlaganje, pa? pa le posojila z obrestmi, zavarovana s hipoteko državnega premoženja, podjetja HSE. Gre za prvovrstno zavarovanje. Boljšega si ni mogo?e želeti. Zato taka hvala. Zato tudi tuji bankirji, ne tuji soinvestitorji. To je treba lo?iti. In tudi naši mediji vneto hvalijo projekt. V mislih tujih bankirjev je s posrednim državnim jamstvom odli?no zavarovano posojilo, brez tveganja. Razvoj OVE in URE v Sloveniji pa? ni njihova skrb.
Spoštovani, naj zaklju?im. Navedel sem samo nekaj izkušenj, dejstev in opažanj v zvezi s projektom TEŠ 6 in o njegovih posledicah na drugih podro?jih. Še mnogo bi bilo treba povedati, ampak, kot je bilo že re?eno, klju?na je namre? politi?na volja, da se energetska politika preusmeri. Naši predlogi, jih bom naštel, v organizacijski ureditvi Holdinga Slovenske elektrarne, o subvencijski politiki, o posodobitvi blokov 4 in 5 po realnih, to je evropskih, nemških cenah, ne bo balkanskih cenah, ter zakonska pobuda, ki je bila dana o omejitvi fosilnih investicij iz javnih sredstev, so bili poslani na vse ustrezne inštitucije, predvsem pa na poslance in državne svetnike. Formalno torej na tiste, ki odlo?ajo, vendar vse bolj kaže, da odlo?ajo drugi, ne pa tisti, ki jih vsakodnevno vidimo na ekranih. Odlo?ajo ugrabitelji države, ki jih ni nikjer. So pa prisotni povsod, kjer se deli velik denar. Sedaj je kon?no napo?il ?as, da ljudje izvemo tudi kaj o tem, kakšne energetske perspektive se nam obetajo in koliko elektrike bomo brez potrebe prepla?evali v prihodnjih desetletjih. Zato se trudimo v civilni iniciativi davkopla?evalci se ne damo.
Slovenija je v nekem smislu gluhonema dežela. Najmanj štejejo argumenti, številke in dejstva in v primerjavah se ne uporabljati enaki vatli za oceno razli?nih energetskih virov. ?e to seštejemo skupaj, smo še zelo dale? od za?etka poti v nizkooglji?no družbo s tremi temeljnimi nosilnimi stebri, kot so URE in OVE ter pametnimi omrežji. Stanje duha jim je izrazito nenaklonjeno, politika pa je v tem mnogo premalo aktivna.
Spoštovani, tukaj želimo govoriti o preporodu. Tak je naslov tega poglavja. Vendar, dokler bodo investicije usmerjene tako, kot so danes, preporoda zagotovo ne bo.  Bo le tarnanje o visoko lete?ih ciljih in prihodnosti, ki se nam odmika. Zato je TEŠ 6 tudi razvojni problem, vendar to je že posebna tema.
Za danes je to z moje strani dovolj in hvala za pozornost.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Viliju Kova?i?u. Mislim, da je naslednji gospod Marjan Kolar, predsednik GEZ bioplin Maribor.

MARJAN KOLAR: Spoštovani, bom bolj kratek pa bomo ujeli tempo. V Sloveniji imamo 26.000 hektarjev zaraš?enih kmetijskih površin. V lanskem letu je zaprlo 4000 praši?erejskih kmetij vrata, 1300 govedorejskih kmetij je propadlo. 8500 hektarjev manj žit smo imeli posejanih v lanskem letu. Imamo pa 14,7 inštaliranih bioplinskih naprav in te naprave so krivec za pove?anje cene. Te naprave so krivec za ogrožanje samooskrbe. Kot najve?ji slovenski kmet vam lahko iz prve roke re?em, da je to grobo zavajanje javnosti in vseh nas. ?e imamo 8 % površin v zaraš?anju in ?e bi izpolnili vse zaveze, ki jih je država Slovenija dala do Evropske unije in ki so v akcijskem na?rtu, bi morali imeti bioplina 61 megavatov. To pomeni, da bi morali za to nameniti okoli 4 % kmetijskih površin.
Kmetijska stroka je izdelala potencial na podro?ju biopllina v Sloveniji in po izra?unih najbolj konzervativnem, kjer bi namenili 5,9 % površin in bi ta scenarij omogo?il sožitje kmetijstva z energetiko, bi imeli 86 megavatov. Ne govorim o drugih scenarijih do 150 megavatov. Govorim o tem blagem. To pomeni, da ?e to prera?unamo na zaveze, ki so pa? 61 megavatov, imamo 4 % površin. Trenutno teh 14,7 inštaliranih bioplinskih naprav porabi pod 1 % slovenske obdelovalne zemlje. Sedaj vas pa vprašam in vso slovensko javnost, kako lahko 1 % površin vpliva na porast hrane, kjer pa vemo, o kakšnih procentih se govori. Dejstvo je, da se je samo lanska letina pridelka žit obrnila v rokah prekup?evalcev 16-krat. To je realnost. Sedaj je ustanovljena skupina v okviru Ministrstva za kmetijstvo, ki bi naj naredila strategijo na podro?ju bioplina. Sestali smo se trikrat, trikrat smo politizirali. Jaz upam, da bomo ?etrti? prišli lahko s pravimi pristopi, s strateškimi usmeritvami in našli tisto mejo, ki je potrebna, da omogo?imo kmetijstvu nek prehod in pa, da izpolnimo te zaveze na podro?ju bioplina.
Kot gospodarsko interesno združenje GEZ Bioplin smo podali tudi pisno izjavo na Ministrstvo za kmetijstvo, da smo proti temu, da se uporabljajo krušna žita v pšenici. Smo pa tudi izredno proti temu, da se ?ez no? ho?e omejevati tiste naprave, ki so zgrajene in tiste, ki so v izgradnji. Naši ?lani imajo investicije v 63 mio evrov in so sedaj v medijih in pa vsepovsod ozna?eni kot najve?ji krivci, ?eprav delajo samo tisto, izpolnjujejo zaveze v okviru pravne države Slovenije.
Kot interesno združenje smo naro?ili tudi pravno mnenje na Pravni fakulteti. Prof. Pirnat jo je izdelal in hvala bogu je rezultat tak, da se je retrogradnjo v Sloveniji ne da za nazaj ogrožati investicij, ki so v teku in zgrajene. Ve? bom povedal pozneje. Zaenkrat se vam pa zahvaljujem. Hvala.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Kolarju. Kli?em pa gospoda Franca Dovera, da pristopi h govornici. Je direktor Biogoriva d.o.o. iz Ra?.

FRANC DOVER: Dober dan. Lep pozdrav v mojem imenu. Hvala lepa organizatorju za povabilo na to konferenco. Mi je v ?ast in veselje, da sem lahko danes tukaj. Po ve? kot 16-letnem delu v plinskem sektorju sem v lanskem letu prešel na en segment, s katerim je tudi z mojim življenjskim ciljev povezav. To so biogoriva. Seveda so mnenja razli?na, se krešejo. Biodiesel, ki se danes proizvaja, v ve?ini primerov v vsej Sloveniji iz oljne repice in pa iz soje. V Evropi je poudarjen oljna repica, ki zaseda pa? površine. Vsi smo slišali, da danes je prvo hrana in drugo je energetika. Se strinjam v celoti.
Veliko govorimo o prehodu v nizkooglji?no družbo. Ali se zavedamo, kaj to pomeni? Veste, da Slovenec proizvede 8 ton ogljikovega dioksida pa ga bo moral do 2020-2050 samo 2 toni. Tisti, ki danes prevozimo 20.000 km na leto, povzro?imo 3 tone ogljikovega dioksida. To so zelo ostri cilji, ki bodo narekovali spremembo našega ravnanja in seveda veliko spremembo pri našem življenju.
Danes sem tukaj zato, da vam bom potem predstavil tudi samo podjetje. Mi imamo produkt – to je biodiesel, kateri ta trenutek od lanskega decembra proizvodnja stoji zaradi nastalih gospodarskih razmer. Tudi zakonodaja, katera nam je bila pri postavitvi tovarne v izhodiš?u, sedaj nas je pa že postavila v neke limite, kjer je rentabilnost poslovanja padla tako nizko, da je pa? zadeva trenutno v stanju. Lahko re?emo, da v lanskem letu, tisti, ki se vozite na diesel gorivo, ste se vozili z nekje do 3 do 5 % primešanega biodiesela. V letošnjem letu je tega bistveno manj in vprašanje, ?e bomo izpolnili vse te zahteve, ki so v akcijskem na?rtu in pa v skladu z uredbo o primešavanju, ki je tudi dolo?ena v Sloveniji za leto 2011. Jaz sem zelo skepti?en in to, kar so že moji predhodniki povedali, mislim, da ravno predsedujo?i, kazen, penali bodo prišli. Penale bodo pla?ala vsa slovenska gospodinjstva in podjetja, kar pomeni dodatno višanje stroškov, v kolikor ne bomo spremenili ni?esar. Hvala zaenkrat. Ve? v popoldanski sekciji.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Franciju Dovru. Kli?em zadnjega tega sklopa, gospoda Marka Šercerja, direktorja Tisa d.o.o iz  Ljubljane. Prosim.

MARKO ŠERCER: Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bom zelo jedrnat, glede na to, da sem že s prvimi besedami kakšni dve uri prekora?il ?as, ki mi je bil dan na voljo.
Danes bi govoril o štirih zadevah, ki se mi zdijo za naložbe v obnovljive vire energije klju?ne. In sicer, eno je varnost naložb, drugo je dobi?konosnost, tretja stvar je zakonodaja in ?etrta so hitri postopki.
Gospod Hinko Šolinc je med svojim nastopom izrazil neko skrb, da se boji, da ni dovolj kvalificiranih, sposobnih investitorjev. Jaz trdim ravno nasprotno. ?e država ustvari ustrezne pogoje, se bo investitorjev trlo. Stepli se bomo za investicije.
Za?el bi z varnostjo naložb in tukaj bi povedal par zadev. Danes smo slišali pravzaprav ravno pred menoj, dva nastopa sta govorila o tem problemu. In sicer, re?eno je bilo, recimo sedaj je aktualna ta polemika, skratka, ali je smotrno, da kmetijske površine namenjamo za energetsko izrabo. Jaz se na to problematiko ne spoznam, si tudi ne bi dovolil soditi o tem. Bi pa nekaj drugega povedal v zvezi s tem. Investicijam na podro?ju biomase se je nedolgo tega zgodilo nekaj, kar se po mojem ne bi smelo zgoditi. Skratka, da je za obstoje?e investicije država spreminjala pravila za nazaj. Skratka, zahteva neke dodatne pogoje, ki jih ve?ina obstoje?ih investicij enostavno ne more izpolniti. Pred podobno grožnjo so sedaj bioplinarne. Jaz se absolutno strinjam s tem, da je varnost prehranske oskrbe pred varnostjo energetske oskrbe, ampak ni pa korektno ob države, da za obstoje?e investicije spreminja pravila in ogroža obstoje?e investicije. Republika Slovenije je že ve?krat pokazala, tako v primeru biomase oz. proizvodnje elektrike iz biomase, kot sedaj v primeru proizvodnje elektrike iz bioplinarn, da je muhast in nepredvidljiv poslovni partner. Pri teh naložbah v obnovljive vire energije se je potrebno zavedati, da je varnost eden klju?nih dejavnikov, ki privabi investitorje. To niso izrazito donosne naložbe. To so naložbe, ki so manj donosne, kot marsikatera druga naložba, ampak njihov glavni adut je varnost. To je ena najpomembnejših kategorij, za katero mora država poskrbeti, da bo privabila tako doma?e kot tuje investitorje. Tukaj jaz mislim, da bodo morali odgovorni resno razmisliti o tem. Pravila je možno spreminjati, ampak se jih spreminja tako, kot jih spreminjajo uspešne države na tem podro?ju za bodo?e investicije. Lepo vas prosim, ne spreminjati pravil iger za obstoje?e investicije, ker boste sesuli obstoje?e investicije.
Druga stvar. Investicije morajo biti dobi?konosne. Tako, kot sem rekel, pri?akovanja investitorjev tukaj so pri?akovanja po zmernem dobi?ku, ravno zaradi tega, ker naj bi šlo za varne investicije.
Povedal vam bom en primer. Mi imamo v lasti eno kogeneracijo na lesno biomaso in pred leti sem se pogovarjal z enim od funkcionarjev o možnosti, da bi pridobili sredstva za širitev mreže. Takrat tega programa pravzaprav nisem poznal, o katerem je Hinko govoril pa tudi mislim, da takrat še ni bil v veljavi. Takrat sem od tega gospoda dobil slede?e mnenje. Vas ne bomo podprli zato, ker ste rentabilni. To je mentaliteta, ki prežema tako slovensko zakonodajo, podzakonske akte, kot tudi odnos ve?ine državnih funkcionarjev na splošno do gospodarstva in tudi do gospodarstva, ki je zainteresirano za investicije v obnovljive vire energije. In tukaj gre za eno, po moji oceni, grobo zmoto. Investicije so lahko samo rentabilne. Vse ostale so nasedle. Ni? drugega ni mogo?e. In ta strah pred tem, da bo nekdo, ki investira, nekaj zaslužil, paralizira pravzaprav tako sprejemanje ustrezne zakonodaje kot tudi zaustavlja investiranje. Skratka, samo varne in dobi?konosne naložbe so tiste, ki so prave naložbe in ki bodo spodbudile investiranje naprej.
Naslednja zadeva je zakonodaja. Tukaj bi navedel citat gospoda Deea Hocka. To je ustanovitelj podjetja Visa. Marsikdo ima verjetno v denarnici njihovo pla?ilno kartico. In sicer, on je izjavil, da enostavni in jasni cilji in enostavna in jasna na?ela vodijo v kompleksno in inteligentno odlo?anje. Medtem, ko kompleksna pravila vodijo v enostavno in butasto odlo?anje oz. ravnanje. Jaz mislim, da je velik del slovenske zakonodaje in podzakonskih aktov dober primer ravno slede?ega. ?e si pogledate stran Ministrstva za gospodarstvo oz. Direktorata za energijo in poiš?ete oddelek zakonodaja, kjer je navedena v bistvu zakonodaja in podzakonski akti, ki urejajo podro?je podporne sheme obnovljivih virov energije, boste videli, da že samo naslovi zapolnijo cel ekran. Samo naslovi! Potem, ko se spustite v tekste, boste pa videli, kakšne štrene so to. jaz lahko re?em, da takšna zakonodaja po mojem mnenju vodi tudi v krizo odlo?anja. Jaz razumem, da je nasprotje tega, skratka enostavna zakonodaja vodi tudi v dolo?ene probleme, skratka, diskrecijska pravica vedno s seboj prinese tudi možnosti zlorabe, ampak trdim, da je sedanje stanje slabo in tudi nevzdržno.
Povedal bom samo en primer, kjer se ponovno ne želimo opredeliti do investicije, do njene smotrnosti, do njene okoljske sprejemljivosti. Gre za primer, kjer je podjetje TGA (?) želelo zgraditi kopenski terminal v Kopru. Ponovno, jaz se do tega projekta ne morem opredeliti, ker nisem strokovnjak na tem podro?ju. Bi pa povedal en primer, ki je po mojem simptomati?en za okoljsko ministrstvo. In sicer, bila je neka okrogla miza na RTV Slovenija, kjer je bilo cel kup nasprotnikov takšnega terminala in tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, ki je te nasprotnike pomirila s slede?o izjavo in jaz se opravi?ujem, ?e ne bom do besede natan?no citiral: »Zakaj se pa razburjate? Saj ta zadeva bo v presoji še ene par let! Kaj se bo pa potem zgodilo, bomo pa videli.« To je na?in dela mnogih slovenskih institucij. Ko so soo?eni s problemom, kjer se bojijo sprejeti odlo?itev, je enostavno ne sprejmejo. V gospodarstvu ne potrebujemo samo pozitivnih odgovorov, ?eprav smo jih bolj veseli kot negativnih. Potrebujemo jasne in hitre odgovore, za katerimi država stoji. Tudi »ne« je legitimen odgovor in potem se dajmo pogovoriti o alternativi. Pri nas se pa mnogokrat zgodi, da se že izdana okoljevarstvena soglasja razveljavilo, da se že izdana gradbena dovoljenja razveljavijo. Nih?e za to nikdar ne odgovarja in na naših sodiš?ih je popolnoma nemogo?e kakršno odškodnino za takšno škodo iztožiti.
Sedaj bi zaklju?il. Prepri?an sem, da ?e država ustvari ustrezne pogoje, da bodo naložbe varne, da bodo zmerno dobi?konosne in da bodo upravni postopki hitri, kar je ogromen problem, da bomo doživeli eksplozijo investicij. Takšno eksplozijo investicij je doživela Avstrija po letu 2000 in brez skrbi investitorjev, tako slovenskih kot mednarodnih, se bo trlo, ?e ustvarimo prave pogoje. Hvala lepa.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Šercerju. Sedaj bi mi nadaljevali z našo sekcijo. Vabim gospoda mag. Matjaža Grkmana, sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, sektor za kmetijske trge. Prosim, beseda je vaša.

MAG. MATJAŽ GRKMAN: Dober dan. Jaz bom predstavil spodbude, ki so v okviru obstoje?ih politik programa razvoja podeželja. Kar se ti?e GIZ Bioplina, bomo kasneje potem na sekciji, kjer bomo govorili o bioplinarnah. Sedaj bom moral iti na ministrstvo, ker imamo nek sestanek ravno v zvezi s tem. Kasneje se bom vrnil, okoli štirih.
Kar se ti?e spodbud v okviru programa razvoja podeželja v letu 2007-2013, je bilo iz naslova diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti in pa podpore ustanavljanju in pa razvoju mikropodjetij in pa posodabljanju kmetijskih gospodarstev in pa dodajanja vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom v okviru teh programov izpla?ano 16 mio evrov.
Ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev, številka 121 v okviru našega programa razvoja podeželja. Tukaj se financirajo naložbe v u?inkovito rabo energije in pa obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva. Se pravi, tukaj ne gre za prodajo, ampak samo za potrebe kmetijskega gospodarstva. Stopnja financiranja je 50 % investicije. Možno je pridobiti 1,5 mio na projekt in pa 3 mio evrov v celotnem obdobju. Iz tega naslova je bilo izpla?ano, se pravi za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 380.000 evrov. Tukaj gre pa? za manjše kotle in pa za ogrevanje kmetij.
Naslednji ukrep je dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskih proizvodom. Tukaj se lahko prijavljajo mikro, majhna in pa srednje velika podjetja in pa tudi kmetije. Iz tega naslova je bilo izpla?anih od 2007 do danes 8,45 mio evrov. Tukaj je šlo v glavnem za sofinanciranje strojev za izdelavo sekancev. Trenutno je ta razpis tudi odprt in mislim, da je za primarno obdelavo lesa 4 mio evrov razpisanih.
Naslednji ukrep, ki vsebuje tudi podpore za bio, za pridobivanje obnovljivih virov energije, je diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Tukaj lahko kandidirajo pa? pravne in pa fizi?ne osebe in pa tudi kmetije. Stopnja sofinanciranja v primeru obnovljivih virov energije je do 70 %. Iz tega naslova je bilo izpla?ano v dosedanjem programskem obdobju 4,37 mio evrov. V glavnem gre pa tukaj za investicije v fotovoltaiko in pa v son?ne elektrarne.
Potem je ukrep podpora ustanavljanju in pa razvoju mikro podjetij. Tukaj se pa sofinancira ustanavljanje podjetij in pa dodatne dejavnosti na kmetijah. Tukaj je spet stopnja sofinanciranja do 70 %. Uporabljenih sredstev je bilo v okviru tega ukrepa 3,21 mio. V glavnem gre za fotovoltaiko, vendar pa so investicije omejene do 200.000 evrov. V bistvu je tako, da se ve?ina projektov, povezanih z bioenergijo, kot so tudi bioplinarne, mi nismo dobili še nobene vloge za to, ker pa? se bioplinarne bolj odlo?ajo za to, da pa? najamejo kredite in se vklju?ijo v podporno shemo, kjer se v glavnem odlo?ajo za odkup po zagotovljeni ceni. ?e bi pa? dobil neka sredstva za izgradnjo, potem se ti podpora za odkup ustrezno zniža. Poraba sredstev tukaj, kar se tega ti?e na kmetijskem delu, ni tako velika, razen, kar se ti?e sofinanciranja za izdelavo sekancev in pa te male elektrarne. Kar se pa ti?e kotlov in teh kogeneracij in vsega tega, je pa zadeva bolj ugodna v okviru Ministrstva za gospodarstvo in ve?ina investitorjev koristi sheme Ministrstva za gospodarstvo.
S tem bi zaklju?il. ?e ima kdo na hitro kakšno vprašanje, ker potem grem in se vrnem nazaj na sekcijo lesna biomasa in pa potem bioplinarne in bom od štirih naprej tukaj.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Grkmanu. ?e je kakšno vprašanje, prosim. V kolikor ni vprašanj, bi nadaljevali z našim delom. Kli?em gospo Darjo Kunovar, svetovalko direktorja Ekosklada – Slovenski okoljski sklad. Prosim.

DARJA KUNOVAR: Hvala lepa za besedo. Lep dober dan še v mojem imenu. So me že predstavili. Sem Darja Kunovar in prihajam iz Ekosklada. Jaz bom poskušala biti ?im bolj kratka, glede na to, da zamujamo. Mislim, da Ekosklad kot tak ni treba posebej predstavljati. Smo inštitucija, ki se ukvarjamo z ugodnimi krediti, ki jih dajemo za pravne osebe in samostojne podjetnike. Gre za kredite z ugodno obrestno mero. Ti so namenjeni tako za ob?ane kot za pravne osebe. Potem pa so tukaj še subvencije za ob?ane, ki so bile predvsem aktualne v zadnjem letu 2010. Te so se dajale za OVE in URE projekte, tako za stanovanjske kot za ve?stanovanjske objekte.
Jaz bi najprej na hitro povedala, kakšne u?inke so imele pretekle spodbude. Glede na to, da se s krediti ukvarjamo že od leta 1995, je seveda tega že kar veliko. Skoraj 15.000 kreditov je bilo že danih v skupni vrednosti 375 mio evrov. ?e gledamo pa leto 2010, sta bila dana dva razpisa za skupno vrednost 32 mio evrov. 12 mio evrov za ob?ane in 20 mio za pravne osebe. Ni bilo vse po?rpano zaenkrat. Skupaj 21,2 mio evrov je bilo danih kreditov. Vrednost naložb pa je znašala 35 mio evrov, kar pomeni, da je delež kredita ponavadi obsegal v povpre?ju 60 %.
?e primerjamo leto 2010 z letom 2009, vidimo, da je bil znesek odobrenih kreditov nekoliko nižji za 22 %. Vzrok je naprej recesija. ?e se je ustavila splošna investicijska dejavnost v gospodarstvu, seveda podjetja niso bila v taki meri zainteresirana tudi za projekte OVE in URE. Po drugi strani pa je tukaj še u?inek na strani ob?anov. Namre?, za iste namene so bili ponujene tudi subvencije, se pravi nepovratna sredstva. Veliko se jih je odlo?ilo namesto za kredit za nepovratna sredstva. Oba ta u?inka zneseta teh 22 %. Kljub temu pa lahko re?emo, da pravne osebe so še vedno mo?no zainteresirane za te kredite. Bilo je prodane razpisne dokumentacije za 118 okoljskih naložb s predvidenim zneskom kreditov za skoraj 80 mio evrov. Spodnji graf v bistvu prikazuje po letih, kako se postopoma interes ob?anov tudi ve?a za kredite. Ta rumeni del je narasel skoraj na 50 %, tako da dejansko se je potem znižal v letu 2010. Posledica tega je pa? bila, da so bile danes subvencije. Tukaj pravzaprav isti graf, samo da imamo po strukturi namenov. Zmanjšanje onesnaževanja zraka je ves ?as zelo pomemben namen. Tukaj so pa? notri vsi ukrepi, kar se ti?e u?inkovitih naprav, OVE, URE ukrepi. Ti so v bistvu zelo zastopani. Potem je še ravnanje z odpadki in pa varstvo voda. Tako, da si lahko malo predstavljate. Zanimiva je tudi ta razporeditev, potem v primerjavi še s subvencijami imam kasneje. ?e pogledamo Slovenijo kot 12 statisti?nih regij, vidimo, kam je šla glavnina kreditov, v katere te statisti?ne regije. To so bile savinjska, osrednje slovenska in pomurska. Mo?no prednja?ijo pred ostalimi, medtem ko na drugi strani lahko vidimo zasavsko in jugovzhodno Slovenijo, kjer pa je tega bilo precej manj. Pri subvencijah boste videli kasneje, je druga?na slika.
?e že govorimo o subvencijah. Trije javni pozivi so bili dani v letu 2010 – tri, štiri in pet SUB. Tukaj nas je odziv ob?anov mo?no presenetil. Nekako smo predvidevali, da bi bilo 12.000 vlog. Prišlo jih je 20.500 do konca leta, tako da dejansko še danes obdelujemo te vloge in jih bomo po mojem še kar do poletja. Pravzaprav vam prikazujem stanje na 28. 1. 2011. To se pravi, da nekje na polovici smo. 8 mio evrov sredstev je bilo že nakazanih, polovica od tega za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. To je ta svetlo siv del na grafikoni. Tukaj imamo še izolacijo fasade, je tudi kar mo?no zastopan namen in pa son?ni kolektorji. To je seveda vmesno stanje. Kaj bo na koncu, bomo pa lahko povedali proti koncu tega leta.
To sem prej obljubila. Se pravi, kaj pa 12 statisti?nih regij, kam so šle subvencije. Vidimo, da je malo druga?na slika, da so v ospredju podravska, osrednje slovenska in gorenjska regija. Se pravi, smo potem nekako pokrili kar  ve?ji del Slovenije s podporami.
Za leto 2011 sicer zadeva že te?e, razpisi so bili že razpisani takoj v za?etku leta. To so 6 in 7 SUB, kar se ti?e subvencij. V okviru tega moram pravzaprav omeniti Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri kon?nih odjemalcih. Ta uredba je bila sprejeta decembra 2009 in je uvedla sistemski vir financiranja za subvencije. Verjetno ste tudi sami opazili, na vaših ra?unih sta se pojavila prispevek in dodatek za OVE in URE in Ekosklad dejansko že od februarja 2010 zbira ta sredstva. Namenjena so pa tem subvencijam, o katerih sem govorila prej. Za 2011 predvidevamo, da bomo zbrali 12 mio evrov. Za to je bil sestavljen tudi program. Dan je bil Vladi v potrditev in ga je tudi potrdila 9. 12.
Poleg tega pa je Ekosklad dobil še eno nalogo, s katero v bistvu imamo kar veliko problemov, in sicer dejansko uredba omogo?a tudi velikim zavezancem, to so veliki dobavitelji energije, se pravi elektropodjetja in tako naprej, da sami pripravijo programe in jih potem tudi sami izvajajo. Uredba seveda samo zarisuje na?ine, kako to izvesti, tako da se lovimo in veliki zavezanci in mi, kajti Ekosklad pa je dolžan po uredbi te programe preverjati, pregledati in odobriti v kon?ni fazi. Na?rtujemo, da bi v tem letu nekako deset programov prejeli, glede na to, kakšen je bil sedaj interes teh velikih zavezancev. Je pa stvar že v teku.
Omenila sem že, dva razpisa sta torej že izšla v za?etku tega leta za ukrepe OVE in URE, in sicer za ob?ane seveda govorimo. Deset ukrepov za stanovanjske stavbe in pet ukrepov za ve?stanovanjske stavbe in skupna vrednost 12 mio, toliko, kolikor je pa? celoten program. Jaz o namenih ne bi razpredala na dolgo in široko. Glede na to, da se ponavljajo iz prejšnjih razpisov, jih lahko sami greste prebrat na internet natan?no. Stvar je identi?na, razen ta e-namen, sem ga tudi obarvala z modro.
Do sedaj smo subvencionirali tudi PVC stavbno pohištvo. Se pravi okna, vrata, fiksne zasteklitve iz PVC materialov. Sedaj ?isto iz razloga, da smo ugotovili, da se je ogromno ob?anov odlo?alo za PVC stavbno pohištvo kot za lesene, kljub temu, da je za leseno pohištvo še enkrat ve?ja spodbuda in da dejansko cene tem oknom že tako padle, da je bil v bistvu u?inek subvencije dosežen. Skoraj vsa okna ustrezajo tehni?no pogojem, ki jih pa? zahtevamo. Naložba se hitro povrne, tako da je nekako padla odlo?itev, da sedaj pa poskušamo spodbuditi še vgradnjo lesenega stavbnega pohištva. Gre le za naraven material, ki je ?isto druga?en z vidika proizvodnje, tudi iz vidika razgradnje, tako da je to edina sprememba v celotnem razpisu.
Tukaj so še ostali ukrepi: prezra?evanje fasade, izolacija fasade in strehe in tako naprej. To so pa še nameni za ve?stanovanjske stavbe. Tudi ti ostajajo identi?ni. Od izolacije fasade, strehe, potem imamo termostatske ventile in pa sisteme delitve stroškov za toploto. To bo sedaj malo bolj aktualno, ker bo kmalu za?elo veljati, da morajo obra?unavati stroške po dejanski porabi, ne po pavšalih in bo ta zadeva malo bolj aktualna.
Krediti. Kredita sta bila razpisana v 2010. Jih imam še gor. Podaljšana sta do 31. 3. 2011. Aprila predvidevamo, da bosta šla dva nova javna poziva ven, zopet za kreditiranje tako pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in ob?anov. Pogoji bodo verjetno bolj ali manj identi?ni, nekaj pa bo spremembe na obrestnih merah. ?e gledamo za ob?ane, verjetno so vam ti  pogoji že znani, saj niso novi, so obrestne mere fiksne, nominalno dolo?ene. Glede na dobo odpla?ila je to ali 3,2 % ali 3,9 %. Doba odpla?ila je do 10 let. Kredit se pa dobi v višini 100 % priznanih stroškov naložbe. Najnižji kredit 2.000 evrov. Zavarovani so z zavarovalno premijo. To bo približno ostalo enako tudi v letu 2011. Zaradi tega pa? govorim o tem.
Že prej sem omenila, da so ob?ani imeli možnost, da se ali dolo?en ukrep, npr. sprejemnike son?ne energije, kreditira, ali pa pridobi nepovratna sredstva. To dvoje se izklju?uje pri ve?ini ukrepov. So pa dolo?eni ukrepi, za katere lahko pridobijo le kredite. To so sodobne naprave za pridobivanje elektri?ne energije, nakup velikih gospodinjskih aparatov, še vedno zelo aktualna zamenjava strešnih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna, nakup osebnih avtomobilov in motornih koles na elektri?ni ali hibridnih pogon. Potem pa so tukaj še razni projekti, ki predvsem so namenjeni varstvu okolja, odvajanju in ?iš?enju odpadnih voda, u?inkovita raba vodnih virov, oskrba s pitno vodo. To so ukrepi, za katere subvencije ni možno dobiti, tudi kredita ne. Zato jih tudi navajam tukaj.
Pravne osebe. Tukaj je bila seveda višina razpisanih sredstev višja – 20 mio evrov. Obrestna mera: trimese?ni euribor plus najmanj 1,5 %. Tukaj seveda, tako kot smo že ve?krat danes slišali, tr?imo ob državne pomo?i, tako da moramo biti zelo pazljivi. Uporabljamo princip de minimis in vedno mora biti obrestna mera Ekosklada nižja od obrestne mere, ki jo predpiše komisija, to je referen?na obrestna mera. Mislim, da je sedaj okoli 2,49 %. Vedno moramo imeti pod. ?e je ve?, se to sklepa kot državna pomo?, kar pomeni, da moramo še na Ministrstvo za  finance vse preverjati.
Višina kredita je do 90 % priznanih stroškov naložbe. Odpla?ilna doba 15 let. seveda se malo razlikuje glede na ukrep.
Še zadnja stvar. Nameni kreditiranja za pravne osebe. Ta prva alineja je tu zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To so tisti rumeni deli stolpcev. Tukaj so pravzaprav ?isto vsi URE in OVE ukrepi skoraj dani. Najve?ji delež kredita je tukaj do 90 % priznanih stroškov naložbe. Vsi ti ostali, zmanjšanje onesnaževanje zraka, raznih emisij toplogrednih plinov, gospodarjenje z  odpadki, varstvo voda, odvajanje odpadnih vod in oskrba s pitno vodo pa do 80 % priznanih stroškov naložbe. Te zadeve so bolj ali manj že znane.
Vse so lepo dosegljive na naši internetni strani. Definitivno nas lahko pokli?ete. Sedaj smo kadrovsko recimo podprti, da bomo lahko dvigovali telefone in sproti odgovarjali na vaša vprašanja. Vabim vas po informacije. Hvala lepa. 

            PETER KRALJ: Hvala za predstavitev. Glede na to, da je predvidena sedaj diskusija. Mislim, da je samo en predavatelj tu. Prosil bi za vprašanja oz. za diskusijo. Gospod Meh, prosim.

            BORUT MEH: Lep pozdrav vsem skupaj. Prvo ?estitka gospe Martini, da je uspela že spet ta posvet organizirati, tudi spraviti relativno eminenten sestav v to dvorano Državnega sveta. Odzval bi se pa malo na tisto temo preporod slovenske energetike. Jaz sem danes tukaj med vami v dvojni vlogi. Enkrat kot državni svetnik in pa drugi? kot zaposlen v HSE. ?e govorim v vlogi državnega svetnika, moram re?i, da smo v Državnem svetu vedno zelo ob?utljivi bili doslej tudi na to, kaj misli civilna družba. ?e je civilna družba kje v Sloveniji imela svoj dom, potem je to prav gotovo v Državnem svetu. Zato moram re?i, da tisti o?itki, ki padajo nekako, da se Državni svet ne odziva, zelo težko vzdržijo. Poleg tega sem pa tukaj tudi kot predstavnik HSE in moram re?i, da je gospod Kova?i? bil zelo ali pa izjemno kriti?en do te gospodarske družbe. Mislim, da v?asih malo tudi krivico.
Treba se je zavedati namre?, da Holding Slovenske elektrarne proizvede 80 % elektri?ne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. To je resnica. Res je tudi, da v sestavu Holdinga Slovenske elektrarne je proizvodnja iz fosilnih goriv. Zaradi tega pravim, da se mi zdi pomembno, da govorimo o preporodu slovenske energetike. Vendar, nekaj sem spoznal. Jaz nisem energetik. Ampak nekaj sem pa spoznal v tem ?asu, kar delam v Holdingu pa kar se ukvarjam z energetiko, da v energetiki se nobene spremembe ne dogajajo na hitro. Za vse je potrebno si vzeti ?as. Tukaj mislim, da je malo ali pa veliko spora med mano in gospodom Kova?i?em, da je on nervozen, nestrpen. Jaz pa pravim, da se bo vse uredilo, vendar postopno. Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker blok 6 Termoelektrarne Šoštanj se je za?el koncipirati leta 2004. Danes smo pa leta 2011 pa debatiramo o tem, da nekdo hiti in da ho?e nekoga postaviti pred dejstvo. Ni korektno. ?as za to je bil leta 2007, leta 2008. Takrat, izgleda, smo vsi živeli v tisti konjunkturi pa na krilih konjunkture nekako kar pozabili, kaj se dogaja okoli nas in kako bomo super živeli. Pa še ena stvar je. Resnica, ki ji ni mo? oporekati. Danes je v Šoštanju inštaliranih preko 700 megavatov mo?i za proizvodnjo elektri?ne energije. Nov blok bo 600 megavatov. Ta nadomeš?a obstoje?e. Se pravi, gre za bistveno zmanjšanje energije ob bistveno boljši tehnologiji. Tudi ni res, da se nikjer ne gradijo premogovne elektrarne. Gradijo je tudi v Nem?iji. Vendar vse v tem smislu, kot v Šoštanju, kot nadomestni objekt za stare elektrarne, za elektrarne, ki dejansko ne zagotavljajo ustreznih parametrov, to pa je izkoristka in pa izpustov.
Še nekaj je treba tukaj re?i. Saj ne delamo tega bloka 6 pa termoelektrarne zato, da bi ga imeli. Elektrike ne moremo skladiš?iti, ampak termoelektrarno, blok 6 nadomestni se dela zato, da se bo ta elektrika prodajala in nekdo jo bo kupoval. Brez dvoma. Zato pravim, da ne podcenjevati tiste, ki izvajajo ta projekt, da ga izvajajo zato, da bodo imeli nek energetski objekt, ki ne bo obratoval in ki ne bo prodajal elektri?ne energije, seveda pa ob tem tudi izpolnjeval druge funkcije, ki jih ima v elektroenergetskem sistemu.
Na koncu naj pa še re?em nekaj na temo samoodpla?evanja. Saj se ne bo, se bo preko cene odpla?evalo. Kdo pa mislite, da odpla?uje vse te velike trgovske centre, ki jih imamo po Sloveniji? Menda mi preko cene, preko cene vsega, kar kupimo v teh centrih. Normalno je. Ni? ni podarjeno. Vse, kar se naredi, kar se investira, je treba pla?ati. In preko ?esa? Preko izdelka, preko cene za ta izdelek.
Ob koncu naj re?em samo še to, ker midva se kar zastopiva, da ne boste mislili, da sva z gospodom Kova?i?em skregana, samo pravim, da bi bilo fino, ko bi se to društvo kdaj pa pozabavalo tudi s tem denarjem, ki smo ga pa resni?no vrgli v banke, ki ga nikoli ve? ne bomo dobili in ga je ve?, kakor bo pa ta projekt v Šoštanju, ki še enkrat, trdim, se bo preko proizvodnje v naslednjih letih tudi povrnil.
Za konec. Narobe bi bilo, ?e bi današnji posvet izzvenel kot posvet o tem, ali smo za blok 6 ali nismo za blok 6. Iz naslova posveta se vidi, da se moramo pogovarjati ?isto nekaj drugega. Seveda, tudi v lu?i tega, da bomo morali znižati proizvodnjo iz fosilnih goriv. Vendar, naj posvet izzveni v tem. Tisti, ki vas pa zanima blok 6, ki bi radi ve? vedeli o njem, vas pa res vabim. V Državnem svetu bomo imeli prihodnji petek posvet na to temo in pridite in tudi v ?etrtek v Monsu bo okrogla miza na to temo. Na obeh zadevah bo gospod Kova?i? pa boste tam lahko tudi slišali argumente za in proti. Danes pa res želim, da se pogovarjamo o obnovljivih virih, o u?inkoviti rabi energije pa verjetno, kar je predsednik Državnega sveta nakazal, potrebno se bo pogovarjati tudi o spremembi vrednot, o spremembi na?ina življenja. Še enkrat pravim, nih?e ne proizvaja elektri?ne energije zato, da bi jo imel, temve? zato, ker jo nekdo rabi, ker jo nekdo troši. Ravno zato je prava pot v tem, o ?emer se danes pogovarjate in vam želim resni?no veliko uspeha. Hvala.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Mehu. Tudi hvala, da si je vzel toliko ?asa, da je prišel sem, ker vem, da je zelo obremenjen. Res je, zadnji njegov stavek, potrebno se je pogovarjati o spremembah, ampak ne samo o na?inu življenja, ampak tudi o na?inu pridobivanja virov energije. Prosim, gospod Kova?i?, imate replike. Prosim, na kratko.
VILI KOVA?I?: Hvala lepa. Gospodu predhodniku bi na kratko odgovoril. Jaz nisem danes zato prišel, ker bi se sam hotel promovirati ali pa kampanjo voditi proti TEŠ, ampak zato, ker je bila tema o ovirah na prehodu v nizkooglji?no družbo. Ovire so pa marsikje. Tudi TEŠ je ena izmed njih. Ne TEŠ kot firma, termoenergetski objekt, podjetje in tako naprej, ampak TEŠ 6 kot investicija. Jaz se verjetno sploh ne bi s tem ukvarjal, ?e bi bila investicija, kot je bilo zapisano leta 2007. 602 milijona evrov. Jaz imam v aktovki, pravzaprav ne tukaj, ampak doma, projekt, kjer je to ?rno na belem napisano. Po tem sprašujem. Kam gre denar? Mi ne želimo ukiniti TEŠ, sploh ne. TEŠ je dragocena energetska to?ka. Mi jo želimo ohraniti, samo za pametne namene. Predlagamo druga?ne rešitve, ampak je vse gluhonemo. Na osnovi izra?unov, nasprotna stran izra?unov ne objavi oz. ne poda javnosti dostopne informacije o teh študijah, ki so sedaj narejene. To bomo mi zahtevali.
Samoodpla?evanje. Seveda je samoodpla?evanje. Vedno se odpla?uje, ampak po kakšni ceni. Cena je važna. V soboto bomo objavili nekaj analiz o tem. O bankah ne bom razpravljal. Ampak, še enkrat. Ta tema je tukaj zato, ker je ena izmed ovir pri prehodu v nizkooglji?no družbo. Hvala lepa.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Kova?i?u. Res je, da slovenske investicije od za?etne ponavadi, od cestnega križa naprej, karkoli delamo, tudi v energetiki, je kon?na cena vsaj 6 do 8-krat ve?ja od tiste za?etne. Hvala gospod Kova?i?.

JOŽE BERNIK: Jaz bi se oglasil okoli teh razpisov za subvencije, kredite in tako dalje. To je bila tudi tema. Neko? smo ustanovili oz. imeli AURE – Agencijo za u?inkovito rabo energije, ki se je ukvarjala z energetskimi projekti, financiranjem, kreditiranjem in tako dalje. Mene osebno moti ali pa nimam mogo?e prav, danes bi vsak nastavil piskr?ek pri tem in zdaj imamo: vsako ministrstvo, od okolja pa gospodarsko pa kmetijsko, vsako ima svoje energetike. O tem, kakšni so zaposleni, ne bi ocenjeval. Ampak, vsak ima neke svoje razpise s svojimi pogoji, s svojo dokumentacijo. Ali ne bi bilo smiselno združiti to v neko strokovno usposobljeno inštitucijo, ki bi energetiko obravnavala kot energetiko.
Drugo, kar manjka. Neko? so bili razpisi za energetske preglede in študije izvedljivosti. Pa sedaj to ni potrebno, sem dobil komentar. Ampak, jaz mislim, danes energetiko v podjetjih in v javnih ustanovah vodijo kurja?i, kurirji, mimogrede pa tudi še energetiko. V kakšni firmi, dosti firm je dobrih, ki imajo svoje oddelke, ali pa kakšen vzdrževalec, ki se boji, da bo kdo prišel pa bi mu kakšen predlog dal. Mislim, da neupravi?eno so bili ti zelo mali zneski za subvencioniranje energetskih pregledov, ampak zelo velike koristi. Ko vodstvo dobi pregled ukrepov, ki se iz pla?ajo, se lažje odlo?a, kot pa iz ?asopisnih vesti pa raznih revij in tega.

PETER KRALJ: Prosil bi vas, ne glede na to, da se midva že desetletja poznava, ampak na traku ne vedo, kdo govori, ?e se predstaviš.

JOŽE BERNIK: Jože Bernik.

PETER KRALJ: Še en komentar? ?e ne bi po?asi prišel do zaklju?ka. Nadaljeval bi s par besedami, kjer smo prej kon?ali. Kje smo danes? Danes pomeni to, da bomo pla?evali kazni. Mi smatramo, da je to zaklju?ek te sekcije. ?e želimo katerikoli projekt speljati, morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji in to velja tudi za energetske projekte, ali mikro ali makro ali karkoli vmes. To je profesionalni. Moramo imeti strokovnjake, politi?ne in seveda ekonomske, kar je bilo prej v razpravi povedano. Nobeden ne bo vlagal denarja, ?e bo dobil manj ven, kot je vložil. Se pravi, mora biti tudi ekonomski u?inek. Vidimo pa, da najve?ji problem tu ni ekonomika, ni profesionalni pristop, znanja imamo dovolj. Najve?ji problem o?itno je v naši državi politi?en. Tukaj je lepa zgodba gibanja dosedanjih in bodo?ih ciljnih skupin emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. To je iz študije, ki se pripravlja, 2020-2050, ki jo pripravlja Svet RS za podnebne spremembe. Tu vidimo to zgodbo. To je naša kriza, zato so nam izpusti padli. Prej so nam ves ?as naraš?ali. In sedaj do leta 2020 ne mislimo kaj dosti narediti. Se pravi, po letu 2020 se nam bo pa naenkrat prikazala Marija in bomo izpuste zmanjšali prakti?no blizu ni?le, vsaj za petkrat. Mislim, da to tako ne gre, da Marija se ne bo prikazala. Mislim, da ni problem v tej krivulji, ampak v tej krivulji tukaj. Zato sem prej tudi že enkrat omenil, da del Vlade sigurno ne želi, da bi se Slovenija gospodarsko opomogla, zato, ker bo imela probleme z emisijami. Tukaj je akcijski na?rt AMOVE (?), kot se mu kratko re?e, za obdobje 2010-2020, ki ga je Slovenija oddala julija. Morala bi ga konec junija. Tukaj vidimo, kar je najbolj zanimivo na tej zgodbi, so naložbe. Najve? naložb bo  Slovenija dala za son?no energijo. Zanimivo. Slovenija, ki nima ravno ne vem kako ugodnih son?nih pogojev, proti biomasi, ki je v Sloveniji ena izmed vodilnih evropskih držav po gozdu, ?e govorimo o lesni biomasi, da ne bomo se spuš?ali v kmetijstvo, da je bistveno manj denarja. Za geotermijo, za katero smo rekli, da je v bistvu ena perspektivnih obmo?jih Slovenije, vsaj severovzhodni, vzhodni del, ne dajemo, ni predvideno ni?. Kakšen bo pa izplen iz tega? Recimo, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pri soncu ali biomasi je razlika faktor 3 do 4. Se pravi, z manj denarja bomo bistveno ve? dosegli, kot pa z ve? denarja. Ne bi se spuš?al v geotermalno zato, ker sem pa? jaz tisti zagovornik, da ne bi rekli, da forsiram nekaj, ampak tudi v male HE se ne misli kaj dosti vlagati. Se pravi, tisto, kar je nasprotje, tistemu, ki diši. Enkrat se bomo morali, tudi je samo en primer nekega sistema, ki sicer je bil dokazan, da delujem, morali bomo ugotoviti, da tudi pri obnovljivih virih je treba delovati po sistemu miksa, kot se temu re?e, tako kot pri klasi?nih virih. Mi ne moremo nuklearke ali Šoštanja voziti kot koni?ne energije in plinske elektrarne, nismo toliko neumni, da bi jo vodili v pasu. Se pravi, razen ?e bi bila ekstremna situacija. Se pravi, tudi pri obnovljivih virih bo morala država, kar še ni ugotovila, za?eti misliti tako, da bomo mi pokrivali zadeve biomase. Pri bioplinarnah je treba samo malo ve?ji generator vstaviti pa lahko vre?i na koni?no proizvodnjo elektrike. Ampak, ne. Tega ne bomo delali. Mi bomo rajši delali pre?rpalne hidroelektrarne, ki so bistveno dražje.
Tukaj mi je prišlo pod roke iz Sobotne priloge 26. 6. Nekdo je enostavno rekel, da recimo geotermalne za proizvodnjo elektrike nimamo. Preverjeno. Pika. Amen. V?eraj je bil Studio ob 17-ih, ko se je nekdo, po mojem mišljenju, ne morem re?i, da je lahko tudi kdo drug tako razumel stvar, so se delali norca, kaj bi z obnovljivimi viri delali, ?e pa že 30 let nismo postavili ene vetrnice, ker se je šlo za vetrne elektrarne. Ja, seveda, kdo pa je želel tisto vetrno elektrarno. Kdo pa je bil tisti, ki je celo na koncu, ko so nam drugi rekli, da se to izpla?a? Ko so Avstrijci prišli vlagati, smo jih nagnali z raznimi problemi. Sedaj pa iš?emo nekoga, ki bo prišel spet v Slovenijo vlagati.
Druga stvar. Lahko povem iz mojega vidika. ?e mi je dovoljeno, da mi da država koncesijo in samo ban?no garancijo za 10 % tistega, kar je TEŠ 6 že stal, se pravi za 30 mio evrov samo ban?ne garancije, ker jaz kot Peter Kralj, jaz kredita ne morem dobiti druga?e. Ne rabim za geotermalno elektrarno nobene subvencije, ?isto ni?. Jaz si upam iti delati. Garantiram pa s svojim imenom in z vsem svojim premoženjem za tisto garancijo.
Mislim, da se bomo morali osvestiti. Morali bomo, tako kot je gospod Meh rekel, morali se bomo pogovarjali o spremembi na?ina življenja, ampak tudi o tem, da nekdo, ki sedi na plinu, ki ga 60 let ne odpre in potem vehementno pridejo eni Angleži, ki odkrijejo plinsko polje pri nas. Ljudje božji, saj vam je cela stroka to govorila, vsem tistim, ki ste na tem podro?ju delali. Sedaj bodo prišli  Angleži, ki bodo pobrali smetano, svinjarija bo pa nam ostala, tako kot v Mehiškem zalivu.
?e lahko re?em kot zaklju?ek tega, da v bistvu bomo morali tudi na podro?ju energetike za?eti razmišljati konstruktivno in sodelovati. Hvala.
S tem bi zaklju?il tole sekcijo. Prosim še za naslednjega, ker v bistvu ni predsedujo?ega, gospod Vekoslava Korošca, da predstavi svoj ?lanek, se pravi svoje predavanje Pomen pametnega omrežja za Slovenijo, ki, mislim, da bo izredno pomembno, ?e želimo preiti res na elektri?ne avtomobile in na ta na?in v prometu zmanjševati emisije. To bi tudi rad rekel, da velik rak rana je Slovenska železnica, ki bi  morala prevzeti tranzit, vendar v takšnem stanju, kot danes je, ni sposobna tranzita v Sloveniji prevzeti, ker samo med Koprom in Mariborom je tranzit takšen, da bi morala vsakih deset minut iti ena vlakovna kompozicija. Naše omrežje sigurno tega ne prenese.
Druga stvar, kar je zanimivo. Prej je nekdo v diskusiji še rekel okoli bank, v katere vlagamo. Govorimo, ali je Ljubljanska banka državna ali je privatna. Avstrijci so vzeli privatno banko, o Hypo banki govorim, in so jo sanirali brez vlaganja denarja vanjo. Samo zamenjali so pa? tiste, ki niso bili sposobni peljati. Gospod Vekoslav Korošec, mag., je direktor Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije. Prosim.

MAG. VEKOSLAV KOROŠEC: Lepo pozdravljeni. Prihajam iz dveh združenj za inženiring, za svetovalni in izvedbeni inženiring. Naši ?lani so podjetja, ki se ukvarjajo tudi z izdelavo investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, z vodenjem izgradnje, nadzorom nad izgradnjo, vstavljanjem v pogon in tudi s šolanjem kadrov za obnovljive vire, za elektrarne, ki uporabljajo obnovljive vire.
Zakaj je moj naslov Novi koncepti omrežij za vklju?evanje razpršene proizvodnje? Namre?, ?e ho?emo dose?i te visoke cilje, ki smo si jih postavili, pove?anje deleža obnovljivih virov, potem rabimo za to tudi ustrezna omrežja, ki bodo seveda omogo?ila, da te razpršene vire vklju?imo tudi v mreže in da seveda u?inkovito in kakovostno opravljajo svojo nalogo.
?e bi se ozrl sploh generalno na slovenski elektroenergetski sistem, mi smo del velike evropske interkonekcije. Danes se ji re?e ENCO E (?). V?asih se je imenoval UCTE – unija za koordinacijo prenosa elektri?ne energije. Ustanovljena je bila že leta 1951. Mi smo seveda polnopravni ?lan te interkonekcije in seveda moramo izpolnjevati tudi vse pogoje te interkonekcije. Se pravi, moramo imeti za to ustrezen sistem, z ustreznimi elektrarnami, ki  zagotavljajo tudi sistemske storitve in seveda tudi z ustreznim sistemom vodenja. Mi smo v tem sistemu evropske interkonekcije že od leta 1974, ampak najprej v okviru skupne države. Leta 1991 smo pa seveda v Sloveniji reorganizirali naš energetski sektor, postavili svoj sistem vodenja in samostojno vlagamo in smo polnopravni ?lan te evropske interkonekcije. Seveda, tudi danes naš elektroenergetski sistem temelji na velikih elektrarnah, vklju?enih na visokonapetnostno omrežje. Mi smo z evropsko interkonekcijo povezani na 400 in 220 kilovoltov. Seveda je danes, ?e pogledamo delež proizvodnje iz obnovljivih virov, ki se predvsem vklju?ujejo na distribucijsko omrežje, zelo skromen. Distribucijska omrežja tudi niso bila na?rtovana niti grajena niti nimajo ustrezne zaš?ite niti upravljanja za vklju?itev znatne proizvodnje elektri?ne energije iz OVE. Se pravi, ?e želimo pove?ati delež iz obnovljivih virov, kot smo si zastavili, potem moramo iti tudi v ta t.i. nova omrežja. Mi jim re?emo pametna omrežja, smart grids, ki bodo seveda vklju?evanje te razpršene proizvodnje tudi omogo?ala. S tem pa ne mislim re?i, da je obstoje?e visokonapetostno omrežje pa neumno. Gre za zelo sufisticirane sisteme, ki povezujejo prakti?no celotno Evropo in omogo?ajo, da se proizvodnja elektri?ne energije v vsakem momentu prilagodi porabi, kar je seveda tudi izjemno pomembno. Seveda, to bo treba upoštevati tudi na nižjih nivojih, na problematiki obnovljivih virov.
?e pogledamo ta naš slovenski elektroenergetski sistem, vidimo, da je mo?no vpet v sosednje države, da imamo povezave z  Avstrijo na 400 kilovoltov, povezave z Italijo, povezave s Hrvaško.  Na?rtujemo povezavo z Madžarsko. To seveda bo v bodo?e tudi ostalo in to je pogoj za stabilno delovanje, ki bo pa omogo?ilo, da se delež obnovljivih virov pove?uje in da sistem deluje tudi stabilno.
Kakšni so naši cilji? Delež iz obnovljivih virov 25 %. Moram re?i, da eden pomembnih elementov je izgradnja tudi na?rtovanih obstoje?ih hidroelektrarn. O tem ni govora. Mi imamo še velik del hidropotenciala izkoriš?enega, vendar seveda trajno je pa cilj možno dose?i tudi z novimi koncepti pametnih omrežij. Seveda, pod novimi koncepti pa razmišljamo o razvoju novega koncepta obratovanja elektroenergetskega sistema, kjer seveda moraš upoštevati, da je velik delež proizvodnje iz sonca, vetrne, geotermalne, biomase, ki ima seveda druga?ne karakteristike obratovanja kot obstoje?i bloki. Drugi?, da je treba vlagati v distribucijska omrežja, da je distribucijska omrežja treba prilagoditi za vklju?evanje tega. Seveda je treba tudi delovati v smeri upravljanja s porabo za potrebe omrežja in trga z elektri?no energijo. Seveda se pojavljajo tudi nove tehnologije, hranilnikov elektri?ne energije. Današnje tehnologije so predvsem v smislu ?rpalnih elektrarn, kjer energijo hranimo v bazenih. Imamo Au?e. Na?rtujemo Kozjak, tudi druge. Po drugi strani pa moderne tehnologije omogo?ajo tudi hranilnike elekttri?ne energije iz obnovljivih virov. To so nove tehnologije.
Drugo, moramo razdelati in delovati na konceptih vklju?evanja razpršenih virov proizvodnje. Klju?no, moramo zagotoviti sredstva za razvoj in izgradnjo tudi pametnih omrežij, ne samo obnovljivih virov, ampak tudi omrežja, ki bi omogo?alo njihovo vklju?itev.
Tako bo izgledala ena bodo?a slika. To je vzeto iz tehnološke platforme pametna omrežja. Na eni strani bomo še vedno imeli konvencionalne elektrarne in seveda konvencionalno prenosno omrežje, po drugi strani pa celo vrsto obnovljivih virov razli?nih, ki bodo seveda medsebojno povezana v distribucijska pametna omrežja, ki se bodo seveda prilagajala razpoložljivi energiji iz razli?nih virov (sonca, vetra, geotermalne energije, biomase). Tukaj so tudi bibavica, of shore (vetrnice na odprtem morju). To pri nas ne pride v poštev. Ampak, skratka, to je sistem. Seveda ta sistem bo pa omogo?al tudi elektri?no vleko, tudi polnilnice za elektri?ne avtomobile, vse v smislu zmanjševanja obremenitev s toplogrednimi plini. Ampak, to tega cilja je še dale?. To je postopen prehod, ki pa mora iti na vseh podro?jih, tako energetskih virov, proizvodnje energetike, kot tudi ustreznih omrežij.
Kaj pomeni ta koncept smart grid? Pomeni nadgradnjo sistema, nove koncepte na?rtovanja, povezovanja klasi?nih, velikih enot v sistem z razpršeno proizvodnjo iz malih elektrarn. Predstavlja napredne sisteme merjenja, meritve, tako predaje kot odjema elektri?ne energije. Tukaj Slovenci imamo tudi veliko izkušenj in referenc že. Potem gre seveda za nove koncepte informacijskih tehnologij, ki podpirajo sisteme razpršenih virov. Gre za hranilnike in gre za virtualne elektrarne, kjer se množica teh malih proizvajalcev iz obnovljivih virov poveže v virtualno elektrarno.
Odlo?itev za smart grid – to je strateškega pomena za Slovenijo. Je pa seveda poleg prednosti in ciljev, ki jih dosegamo, tudi izziv za raziskovalce, za inženiringe, za industrijo, za distribucijo in za prenos. Za vse. In za proizvajalce. Za to realizacijo so potrebna velika finan?na sredstva. Cilji izhajajo iz zavez do Evropske unije. Pomembno je, da zaklju?imo študijsko fazo in da za?nemo ?im prej s pilotskimi projekti. Tu si bomo nabirali izkušnje. Uspešna realizacija projekta odpira pa tudi možnosti za izvoz znanja, opreme, izkušenj iz obratovanja, predvsem na trge JV Evrope, kjer smo že tradicionalno bili prisotni. Hvala lepa za pozornost.

PETER KRALJ: Hvala gospodu Korošcu. Prosil bi, ?e je kakšno vprašanje, ker se bo gospod Korošec kmalu poslovil. ?e kdo želi kaj vprašati? Prosim.

VILI KOVA?I?: Samo vprašal bi, ko ste govorili o hranilnikih. Katere so pa druge variante? Ali je že kaj otipljivega?

MAG. VEKOSLAV KOROŠEC: Kar se ti?e hranilnikov, je bilo izdelanih že kar nekaj pilotskih projektov do 10 megavatov omogo?ajo … /ni vklju?en/ …….  Vendar je to šele v razvoju. To so pilotski projekti … /ni vklju?en/. ………… To so pa drugi viri …. /ni vklju?en/. Govorimo pa o drugih medijih. To je sigurno …. (nerazlo?no). En medij, ki je pa izjemen, je pa voda. Je pa hranilnik vode, akumulacije. Mi v Sloveniji, hvala bogu, imamo ?udovite naravne danosti za te akumulacije in tudi velike interese za tuja vlaganja. Vsi se tepejo za naše akumulacije. Mi nimamo samo Au? pa U?e pa Kozjaka, mi imamo še na Savi Požarje. Tam so Nemci že leta 1972 ponujali vlaganja v ?rpalno elektrarno 200 megavatov. Tudi to so priložnosti. Vsekakor so pa tukaj številne možnosti. Seveda, najbolj komercialne so še vedno akumulacijske elektrarne. Osnove tehnologije, inkomprimiran zrak, ste ga omenili, in seveda te novi akumulatorji, nove tehnologije, to so v razvoju in seveda ?e niso v komercialni uporabi. Hvala.

PETER KRALJ: Hvala. Tukaj bi zaklju?il to sekcijo. Ker Martine ni, prosim gospoda Miroslava, imamo še direktorja Litostroj Group Ljubljana, da prevzame predsedovanje naslednji sekciji.

MIROSLAV GNAMUŠ: Dober dan vsem skupaj. Jaz sem Miroslav Gnamuš, direktor Litostroj Jeklo in tudi ve?inski lastnik v skupini Litostroj, ki je del neko? Titovih zavodov Litostroj, ki se ukvarja pretežno z izdelavo energetske opreme. Drug del nekdanjega Litostroja je pa današnji Litostroj Power, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelavo malih in srednjih turbin. Sedaj bi izkoristil to priložnost, da vsaj nekaj besed povem o tem, kaj mi delamo in pa seveda vsaj en kratek pogled v svet turbin oz. v dogajanje na svetovnem trgu, ki ga mi poznamo dobesedno iz prve roke.
V naši skupini je približno 10 podjetij, ki se ukvarjajo s tremi razli?nimi sektorji. To, kar je rde?e, je sektor energetike. Pomeni izdelavo energetskih sklopov in komponent za energetiko, za globalni trg. To, kar je zeleno, je proizvodnja preoblikovalne opreme. Tu gre za preoblikovano opremo pretežno za avtomobilsko industrijo. Kompletne linije, ki izdelujejo razne avtomobilske dele. To, kar je sivo, je del programa, ki je namenjen izdelavi obdelovalnih strojev, se pravi strojev za obdelovanje kovin. Nekaj fotografij oz. slik o tem. Energetski del izvira iz leta 1947. Takrat so bili ustanovljeni Titovi zavodi. To je odprl Josip Broz in je takrat že bilo dano soglasje k poimenovanju v Titove zavode in je to trajalo vse do leta 1990, ko je prišlo do preoblikovanja podjetja. Leta 1990 je bilo tudi ustanovljeno podjetje Litostroj – tovarna ulitkov, ki je pravni predhodnik oz. pravni naslednik bivšega Litostroja in pa pravni predhodnik današnjega Litostroj Jeklo. To je nekaj slik, se pravi izdelava turbinskih komponent, orodnih strojev, razne procesne opreme, preoblikovalne opreme, strojna obdelava in obdelava kovin. To je preoblikovalna oprema. Sedaj smo pa že nekoliko bližje energetiki. To je recimo lopata za hidroturbino. To je ohišje ?rpalke za nuklearno elektrarno, danes popularno. Primarni hladilni krog. Razna ostala oprema. Izdelujemo tudi žarilne pe?i, zadrževalnike in tako naprej. Obdelovalni stroji. Ta tovarna je v Srbiji. Imenuje se Potisje.
Ne bi vas moril s tehnologijo. Podjetje, ki se ukvarja z energetskim trgom, izdeluje jeklene komponente za turbin, tako za fosilna goriva kot za nuklearke, kot za hidro in tudi v zadnjem ?asu nekaj za vetrnice. Ni potrebno posebej  poudarjati, da tehnologija je na svetovnem nivoju, ker sicer pa? ne bi mogli igrati vloge.
Glavni program, ki ga imamo, je program hidrokomponent, kjer pokrivamo približno 15 % svetovnega trga. Fokusirali smo se izklju?no na izdelavo komponent gonilnikov, se pravi srce turbine. Zato tudi ta fraza tukaj, ki jo je pomagal gospod Potokar neko? delati, ki tamle sedi. S temi komponentami gonilnikov, se pravi lopatice, … (nerazlo?no), vodilni segmenti, se pravi regulacija vode, pokrivamo približno 15 do 20 % svetovnega trga. V Aziji nekoliko manj, na zahodu pa nekoliko ve?.
To so pretežno komponente, ki so ve?je, kot so v katerikoli elektrarni v Sloveniji. Potem je termosegment, kjer izdelujemo pa? ohišja turbin in regulatorjev vro?e pare, ventilska ohišja. Potem je tudi program ?rpalk in ladjedelništva, ki je manj zanimiv. Seveda, za to je na voljo vsa potrebna oprema, sodobna … (nerazlo?no) proizvodnja. Za?ne se s 3D modeli. Tukaj se lahko za par sekund zadržim. Tu so imena naših kupcev, kjer redko kdo manjka iz pravega sveta energetike. Tako, da bo ?isto jasno, ker ta energetika ima zelo razli?ne dimenzije in v eni državi, kot ZDA ali pa Kitajska, je postavitev ene elektrarne 1,5 gigavata, kar Slovenija trenutno zmore producirati z vsemi kapacitetami, en majhen del, dvomese?ni program celoletne energetike. Tu so veliki igralci, Aston poznamo, Andric (?), en Kitajec …. (nerazlo?no), japonske tri firme Mitchubishi, Hitachi, Toshiba. Na ta slajd se bomo še vrnili. To so recimo komponente gonilnikov, na primer gonilnik, mi re?emo gonilnik koles turbine in ta kolesa turbine so lahko razli?ni tipi Pelton, Francis, Kaplan (?). V Sloveniji prevladujejo na srednjih turbinah Kaplanove turbine zaradi pretežno manjših padcev. Na višjih padcih pa prevladujejo Francisi. To je Francis gonilnik. Približno 4,2 metra premera. Takega v Sloveniji žal nimamo.
Sedaj bi še nekaj besed o hidroenergetiki v svetu. Vemo, da je vodna energija eden najstarejših gonil razvoja, še mnogo prej, preden je ?lovek ugotovil, kako pretvarjati mehansko delo v elektri?no energijo. Še mnogo prej so ljudje postavljali razne naprave ob teko?e reke in z njimi poskušali ta energetski potencial izkoriš?ati. Tudi v Sloveniji, vemo, da so podro?ja, ki so v preteklosti v zadnjih 500 letih doživljala velik razvoj, gospodarski razcvet ob takih rekah. Npr. danes že pozabljeni Žužemberk je ob reki Krki pa? pred mogo?e par stoletji imel izredno živahno kovinsko industrijo. Potem seveda Idrija je tako znano podro?je, kjer je bilo rudarstvo in predelava kovin, ravno tako je bilo podprto z rekami. Jesenice. Nekatera ta podro?ja so še danes industrijska središ?a, ampak v ve?ji meri se je velika industrija danes pa? preselila na neke lokacije, ki so logisti?no bolj dostopne, medtem ko energijo do tja transportiramo po daljnovodih.
Pomen hidroenergije. Hidroenergija se izkoriš?a približno 150 let. Mogo?e tudi kakšno leto ve? ali manj, nisem za to specialist, in je v svetu bila pa? ena prvih rešitev, kako pretvarjati mehansko delo v elektri?no. Danes je v podro?jih, kjer se danes hidroenergija da pridobivati oz. da izkoriš?ati takšne vire, je ekonomski razvoj neprimerno lažji in neprimerno hitrejši. Danes je v svetu situacija naslednja. Kitajska je, kot  vemo, ena najve?jih gonil svetovnega razvoja. Kitajska ima izredno velike vodne vire, ki so pretežno na kaskadi iz Tibeta v nižino. Približno na srednjem zahodu Kitajske. Tam so oni tudi pred približno 15 leti za?eli en velik program postavljanja oz. izkoriš?anja te energije, ki se je nekako smiselno zaklju?il pred okoli olimpijade pred dvemi leti. Po tistem je projektov manj, ampak sedaj pripravljajo nek nov paket, kjer gre za nekaj stotin gigavatov novoinštalirane mo?i. Vemo, da ima Kitajska danes še vedno velike okoljske probleme, zaradi tega, ker prevladujejo fosilna goriva. Fosilna goriva pretežno v termoelektrarnah, ki so zastarele in onesnažujejo okolje. Nimajo ?istilnih naprav in ?e je kdo že bil na Kitajskem, ste lahko prepoznali poleg prahu, ki prihaja mogo?e iz Mongolije, ?e je veter pravi, ste lahko prepoznali tudi mnogo prave polucije, se pravi saje, dim in tako naprej, v teh kotlinah, kjer ni prezra?evanja naravnega. To je vse posledica intenzivne rabe fosilnih goriv kakor tudi seveda jeklarske dejavnosti, ostale dejavnosti pridobivanja kovin in industrije.
Oni želijo seveda pove?ati delež hidroenergije tako, da pri?akujemo v prihodnosti en nov bum in pa želijo zavreti inštalacijo dodatnih manjših termocentral. Želijo graditi samo velike termocentrale. Podpora je dana 600.000 in 1.500 megavatnim termoelektrarnam, ki morajo delovati tako približno, kot bo deloval Šoštanj, se pravi na povišanih temperaturah, s povišanimi izkoristki.
Najve?ji projekt na hidro je na tej fotografiji. To je … Georgies … (?). Pri hidroenergiji je skoraj neizogiben poseg v prostor, se pravi poseg v neko naravno okolje in seveda s tem sprememba pogojev v tem naravnem okolju in to je najve?krat huda ovira in tudi predmet diskusij, ki trajajo v?asih tudi desetletja, preden se vsi faktorji, vsi igralci poenotijo, ali bo projekt ali ne bo projekt. Tudi ta projekt je bil v pripravi vsaj 20 let. Zamislil si ga je že Mao Ze Dong, ko je preplaval pri … (nerazlo?no) to reko. To je bilo v sedemdesetih letih in je rekel: »Tukaj bo stala elektrarna.« Se pravi, oni so rabili približno 30 let, da je ta elektrarna zares bila postavljena. Ta elektrarna ima mo? približno 18 gigavatov, se pravi 18.000 megavatov. To je približno osem krat sedem do osemkrat celotna elektri?na mo?, inštalirana v Sloveniji. Kaj bo to za seboj potegnilo, je še vprašanje. Oni v štartu niso imeli možnosti transportirati vse te energije, sedaj pa dograjujejo daljnovode. Ampak, nedvomno je, da bo ta bazen okoli te elektrarne ekonomsko doživel nesluten razvoj na bazi te energije, ki je v štartu sicer izredno draga investicija, ampak na dolgi rok je to energija, ki ne presega cene približno 2 centov na kilovatno uro.
Drugi primeri v svetu, kjer so hidroenergetski objekti bili umeš?eni ali pa se umeš?ajo v prostor in bodo pomenili bistveno spremembo za prebivalstvo tam. Poznamo Djerdap iz Srbije. Djerdap – ena najve?jih elektrarn v Evropi. Srbija ima z Djerdapom, z Bajino Bašto pa še s parimi projekti prakti?no ve? kot 50 % energije iz obnovljivih virov in s tem zelo dobro pozicijo na tem podro?ju.
V svetu so projekti, ki se danes delajo, tudi Sajano na reki Jenisej v Rusiji, potem Iguljevskeja (?). Sajano je bila nesre?a in so pa? zaradi tega morali v prenovo. Lep primer recimo razvoja je Ajtapu (?) na Paranija reki v Južni Ameriki in ta Ajtapu je bil zgrajen pred tridesetimi leti. … (nerazlo?no) Paragvaj in Brazilija, pri ?emer je od potenciala te elektrarne prakti?no 90 % izkoriš?a Brazilija. Se pravi, Paragvaj prodaja svoj del elektrike Braziliji in Brazilija prakti?no po zagonu te elektrarne približno 20 do 30 let skoraj niso gradili dodatnih mo?i. Sedaj so pa v zagonu in ker je seveda ta ekonomija rasla in tudi danes raste 20, 30 oz. 6, 7 % na leto, je treba vedeti, da približno poraba elektrike praviloma nekoliko sledi ekonomski rasti z dolo?enim faktorjem. ?e je rast 6, 7 %, je potem poraba energije ponavadi na žalost 3, 4, 5 % v porasti. Danes imajo dva velika projekta, in sicer Madeira, Rio Madeira. To je v centralni Amazoniji, kjer gradijo kaskado treh elektrarn, skupaj 88 turbin po 150 megavatov, ki bo zgrajena približno do leta 2015. Drug projekt, ki je trenutno tik pred tem, da je launge kompleten, je San Antonio, kjer gre pa za nekoliko manjšo mo? in je na jugu.
Zanimivo je tudi dogajanje v ZDA. ZDA, vemo, da so eden najve?jih onesnaževalcev oz. porabnikov energije, pretežno iz fosilnih goriv in pa iz nukleark. Tam delež hidroenergije ne presega 5 % in prakti?no oni v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih niso zgradili nobene nove elektrarne na rekah. So se pa sedaj odlo?ili, da prakti?no prenovijo vse obstoje?e elektrarne in da štartajo tudi nekaj novih, predvsem .. (nerazlo?no), pomeni ?rpalka turbina za izravnavo teh .. (nerazlo?no). Tam te?e cela vrsta projektov. Te projekte, ki jih omenjam, smo tudi mi udeleženi, zato jih omenjam. Prakti?no vsepovsod, razen Ajtapu, ki je bil zgrajen že prej.
?e se prestavimo nazaj v Evropo. V Evropi ali pa v njeni neposredni okolici lahko omenim na primer Sudan, ki je sicer nekoliko bolj dale? pa ga mogo?e marsikdo niti ne registrira. Ampak, Sudan je zgradil na belem Nilu jez Merove, ki ima 10 turbin po 220 megavatov, se pravi 2,2 gigavata inštalirane mo?i in dovolj vode, da lahko te?e na polno. Tam okoli ni skoraj ni?esar še do sedaj bilo, ampak nameravajo pripeljati elektriko do Kartuma in pa seveda razviti tisto podro?je okoli teh rek. To pomeni, en BDP Slovenije se bo tam razvil v naslednjih petnajstih, dvajsetih letih, ?e bo vse ostalo v redu, na bazi seveda poceni energije.
V Evropi so na hidro podro?ju projekti relativno majhni oz. v ve?ini držav, ki ta potencial imajo, je do dolo?ene mere potencial izkoriš?en. Pred desetimi leti je tekel en projekt v Tur?iji oz. cela vrsta projektov, najmanj 100 elektrarn so zgradili v Tur?iji in pretežno v Kurdistanu, se pravi v JV delu Tur?ije. V goratem delu Tur?ije so zgradili približno najmanj 100 ali do 200 jezov, ki so višji od 60 metrov. To pomeni mo? elektrarne najmanj 500 megavatov in ve?. Vemo, da si bili tam v Kurdistanu tudi nemiri in so bili deloma povezani tudi s to dejavnostjo. Tam je šlo dosti na silo in se niso trudili s tem, da bi soglasje dosegli z okoli?ani, ampak so šli z nekimi državnimi dekreti v izgradnjo. Ampak, Tur?ija ima seveda na osnovi dokon?anja teh projektov danes eno najhitrejših gospodarskih rasti v Evropi.
Drug primer je Portugalska. Portugalska izvaja celo vrsto hidro projektov. Ima nekaj rek, ki se pa? stekajo v Atlantik. Oni so se lotili vsega še neizkoriš?enega potenciala in seveda tudi prenove obstoje?ih elektrarn.
V Sloveniji bodo govorci za menoj mnogo bolj kvalificirano orisali situacijo. Jaz bi za izhodiš?e samo to povedal, da seveda je investicija v hidroelektrarno relativno komplicirana, še posebej, ?e se skuša spoštovati vsa mišljenja in dose?i neko splošno soglasje okoli umeš?anja v prostor. Ponavadi zahteva to tudi dolo?eno regulacijo pretoka reke in tako naprej. Ni fokusirano samo na pogon turbine in generatorja, ampak tudi na urejanje okolice, kar podraži investicijo za dva do trikrat. Vendar je treba povedati, da so hidroelektrarne, ?e so pravilno zgrajene, 50, 80, 100 let in da potem to na dolgi rok pomeni ekonomsko izredno ugodno eksploatacijo. V Sloveniji je vodni potencial izkoriš?en približno 50 %. Za velike projekte pravzaprav nimamo prostih pretokov, imamo pretežno za srednje in manjše projekte. Povedati je treba, da od alpskih držav, ?e pogledamo države okoli Alp, Francijo, Švico, Avstrijo, Nem?ijo in na jugu Italijo, potem smo mi eni tistih, ki imamo najslabše izkoriš?en vodni potencial. Avstrija na primer, severna soseda, ki zelo pogosto izraža negativno stališ?e do naših projektov, ki so recimo na fosilni bazi, ima ve? kot 90 % energije iz vodnih virov in prakti?no še veliko potenciala in niti ne rabi niti nukleark niti elektrarn na fosilna goriva, razen za izravnavo omrežja, kjer pa imajo nekaj plinskih elektrarn. Treba je vedeti, da so v Avstriji z na?rtovanim razvojem povsem samozadostni in so tudi v zadnjih dvajsetih do trideset letih izgradili celo vrsto velikih elektrarn dodatno k obstoje?im.
V Sloveniji je gotovo potencial v pametnem umeš?anju objektov v prostor, se pravi z usklajenim na?rtovanjem in z nekim progresivnim pristopom. Se pravi, ne zbujati strahov, kjer jih dejansko ni. Jasno je, da se s pregrado na reki poseže v življenjski prostor v habitatih, vendar se da s pametnim na?rtovanjem tudi to kakršno koli ve?jo posledico na dolgi rok prepre?iti. Pri našem potencialu v Sloveniji imamo dva segmenta. Eno je, da karkoli bi že storili na teh rekah, ne bi kaj bistveno vplivalo na okoljsko sliko, se pravi recimo na ozra?je. Vpliva lahko na življenje v vodi. Drugo pa je, da je z izkoristkom tega potenciala seveda lahko dana konkuren?na prednost slovenskemu gospodarstvu in možnost za nadaljnji razvoj, brez tega, da pretirano vzpostavljamo emisijam ali kakšni drugi nevarnosti, na primer iz kakšnih drugih proizvodnih virov.
Še kakšna beseda o vetru. Veter, ki nikakor ne more v Sloveniji se prijeti, je tudi eden od potencialov, ki ga v današnji razpravi kaj dosti ni vklju?enega. Je pa to za Slovenijo dokaj sramotno, kaj se dogaja, kakorkoli že, to je moje osebno mišljenje, da so se investitorji angažirali, tako Elektro Primorska kot še neka druga naveza, in želeli vložiti ta sredstva, pa smo mi vedno našli neke razloge, zakaj to ne bi bilo dobro. Zaenkrat iz Nem?ije, kjer deluje nekaj 1000 ali 10000 vetrnic in iz ostalih držav po celi Evropi, še nobena ptica ni pobegnila pa tudi iz Slovenije ne bi, ?e bi imeli te elektrarne na Volovji Rebri. Je pa druga stvar seveda, ali jih želimo tam gledati ali ne iz vizualnih razlogov. 
Toliko o tem. Hvala za pozornost. Prosil bi prvega govorca, gospoda Danila Šefa, iz Dravskih elektrarn Maribor, da predstavi razvojne projekte Dravskih elektrarn. Dravske elektrarne so najve?ji proizvajalec elektri?ne energije iz hidrovirov v Sloveniji.

MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Medtem bi vas samo še nekaj prosila. Sicer so imena in priimki zapisani, ampak bi prosila, da tisti, ki niste poslali prijavnice po elektronski pošti, na te liste zapišite vse vaše podatke. Po vrstnem redu. Hvala.
Še to. Ko bo odmor, prosim, priponke so na mizi. Za tiste, ki niso prišli, so pa še na spodnji mizi pri vhodu. Recepcija naproša, da oddate priponke Državnega zbora.

DANILO ŠEF: Spoštovani, prosim vas, ?e se po?asi posedete in organizirate, da nadaljujemo prezentacijo. Lep pozdrav še iz moje strani. Pavza je bila že potrebna, tako da ra?unalnik je to ugotovil. Jaz sem iz Dravskih elektrarn. Želel bi predstaviti nekaj iz razvojnega na?rta podjetja Dravskih elektrarn. Dravske elektrarne smo najve?ji proizvajalec obnovljive elektri?ne energije v Slovenijo. Približno 80 % vse energije iz obnovljivih virov se proizvede na reki Dravi. Smo ?lani skupine Holdinga Slovenske elektrarne in smo v prakti?no 100 % lasti Holdinga.
Dravske elektrarne smo poleg teh dveh projektov, ?rpalne elektrarne in pa izrabe reke Mure, bi rad omenil še velik projekt, ki smo ga za?eli v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To je obnova dravske verige elektrarn. Prva elektrarna na Dravskih elektrarnah bo kmalu praznovala 100-letnico. Dravske elektrarne pa ravno v tem letu 60 let obstoja podjetja. Glede na to starost seveda smo v 90-ih letih pri?eli velik program obnove Dravskih elektrarn. Ta program še poteka. Šest gornjedravskih elektrarn je kompletno obnovljenih in po 50-ih, 60-ih pa tudi 90-ih letih obratovanja danes sposobna obratovati spet naslednjih 40 do 50 let. Ta projekt obnove, kolikor jaz poznam, je eden najve?jih projektov na svetu sploh primerljiv obnove take verige elektrarn. Nismo pa samo obnovili, nismo samo kapacitet obnovili, ampak smo s prenovo pove?ali tudi, doinštalirali elektrarne in smo tako dosegli približno 10 % ve?jo proizvodnjo in 25 % ve?jo mo? objektov.
V letu 2002 smo pri?eli s tema dvema ponovno s projektoma reke Mure in pa ?rpalne elektrarne na Dravi. Energetske izrabe reke Mure ni od v?eraj, ampak o energetski izrabi reke Mure se je razpravljalo že zelo dolgo. To je že pred nekaj desetletji, je bilo govora o izgradnji elektrarn na Muri. Vendar takrat je bil projekt zavrnjen, predvsem zaradi tega, ker bi pa? seveda objekti zavzeli preve? površine, preve? vplivali na okolico. Je pa bil takrat, pred 30, 40 leti, projekt velikonastavljen, nastavljen zelo energetsko naravnano z ogromnimi investicijami. Mi smo v letu 2002 ponovno ta program na reki Muri obudili. Zakaj? Potreba po zagotavljanju obnovljivih virov je vse ve?ja. Vodni potencial Mure na našem obmo?ju in na obmejnem obmo?ju od Šentilja navzdol je prakti?no neizkoriš?en in pa Mura je izredno dobra hidrološka reka. Naj povem, da Avstrijci imajo na Muri preko 30 hidroelektrarn. Eno sedaj gradijo in še imajo eno v projektu na obmo?ju mesta Gradca. Seveda smo si zastavili cilj, seveda u?inkovito izrabo obnovljivih virov in pa  pripravo te nove investicije na popolnoma drugih osnovah, kot je bila napravljena pred tremi, štirimi desetletji, ki bi temeljila seveda na trajnostnem razvoju celotnega obmo?ja, na katerem bi zgradili te elektrarne in pa seveda graditi elektrarne tam, kjer bo okoljsko sprejemljivo. Naj povem, da prakti?no je na celi potezi reke, kjer ta program pripravljamo, je obmo?je Nature 2000. Obmo?je Nature ne pomeni prepoved vseh aktivnosti na tem podro?ju, ampak je seveda treba upoštevati zahteve, ki jih ta prostor nudi.
Mi smo prakti?no že lastniki ene elektrarne na reki Muri. To je mala hidroelektrarna Ceršak. To smo v letu 2005 kupili od tovarne Sladkogorske. To nam je bila tudi vstopnica, da nam je država lahko podelila koncesijo za izrabo reke Mure. Obmo?je, kjer bi pa izkoriš?ali, je pa od male elektrarne Ceršak pa do približno Veržeja, to je do avtocestnega mostu. Naprej bi Muro pustili nedotaknjeno. Kot sem rekel, pristopili interdisciplinarno glede na družbeni razvoj, na probleme okolja in pa na gospodarstvo v regiji. Konceptualno smo napravili objekte ve?namenske. Ko so Avstrijci zgradili elektrarne, Mura ve? ne prinaša produ v Slovenijo. Od takrat se Mura prakti?no stalno poglablja in po naših podatkih se je v tridesetih letih poglobila za ve? kot dva metra. To pomeni znižanje podtalnice in vsi problemi, sušenje rokavov, mrtvic, o katerih naravovarstveniki tako radi govorijo. Tiste, … (nerazlo?no). V letu 2002, ko smo za?eli seveda, prvo smo za?eli in je kon?ana inventarizacija celotnega živega sveta. To je prvo, da smo ugotovili nulto stanje in potem po teh korakih prišli do dolo?itve možnega obsega izrabe. Prvotno smo imeli v planu šest elektrarn na obmejnem obmo?ju reke Mure in pa dve do tri elektrarne na notranjem delu. Tako imenujemo tisti del Mure, ki je prakti?no samo na našem obmo?ju.
To je program iz leta 2006. Ta trenutek smo na to?ki, ko bi lahko prvo elektrarno pri?eli umeš?ati v prostor. Potek projekta je bil, kot sem rekel, 2005, 2002 za?etek investicije, za?etek programa, 2005 je bil nakup male elektrarne Ceršak in koncesijsko uredbo in tako dalje. Do marca 2010 smo prakti?no izpeljali celovito obravnavo trajnostnega razvoja celotnega obmo?ja. Aprila 2010 pri?enjamo prakti?no pobudo za umeš?anje elektrarne v prostor.
To je rezultat študije trajnostnega razvoja in pomeni, katera obmo?ja so primerna za ve? možnosti razvoja in vidimo, da kar na neki potezi je Mura možnost za kmetijstvo, turizem, vodno gospodarstvo. Na nekaterih obmo?jih je pa Mura samo primerna za izrabo oz. za gradnjo elektrarn.
Kot je že kolega pred menoj povedal, vsak poseg v reki, posebej izgradnja elektrarne, pomeni spremembo zna?aja reke, pomeni spremembo pretoka. Ampak, kakorkoli, izkoriš?anje vodne energije je ta trenutek še vedno ekološko eden od najbolj sprejemljivih na?inov. Mi smo, kot sem rekel, v razvojnem programu je bilo prvotno šest, šest pa tri. Sedaj pri vseh teh debatah o okolju v Pomurju smo dolo?ili za naše cilje v naslednjih desetih letih dve elektrarni na mejnem odseku reke Mure, kjer se že ukvarjamo tudi z avstrijsko državo, ker seveda brez Avstrijcev na mejnem obmo?ju ne moremo graditi ni?. In pa dve elektrarni na notranji reki Muri. To je pretok. Tudi te elektrarne so bistveno druga?ne od tistih, ki so bile na?rtovane pred 30 leti. Te elektrarne so prakti?no brez akumulacij, ki delajo na preto?nem principu, 8 metrov visoki nasipi in to je prakti?no minimalizirano vse zaradi vpliva na okolje in prostor.
To je pa pri?etek umeš?anja v prostor za Hrastje - Mota. To pobudo, ki bo šla aprila naprej, in jaz verjamem, da bomo v nekaj letih, seveda postopek traja nekaj let, to imamo izkušnje že tudi pri ?rpalni elektrarni Kozjak, da bo postopek kon?an. Okolje se strinja, gospodarska srenja se strinja, seveda pa imamo še vedno velike probleme z okoljevarstveniki. Z okoljevarstveniki se sre?ujemo na Muri, z okoljevarstveniki pa s civilnimi iniciativami se borimo na ?rpalni elektrarni Kozjak. Mislim, da problem ni samo tukaj, ampak povsod, od vetra naprej. Kakorkoli, ?esarkoli se lotimo, se iz nekega aspekta najde škodljivo. To je, kar se ti?e hidroelektrarn na Muri. Prvotno vseh tistih osem elektrarn, takrat je bila proizvodnja približno 800 megavatnih ur letno. To je bilo približno 6, 7 % proizvodnje cele Slovenije. S tem spremenjenim programom so te štiri elektrarne. To pomeni seveda toliko manj ta trenutek proizvodnje, ampak mi smo imeli, ko smo imeli za okolje v Pomurju dosti debat že od leta 2002 naprej, sem jim po mojem osebnem prepri?anju rekel: »Jaz sem 100 % prepri?an, da bomo hidroelektrarne gradili tudi na Muri pa na vseh rekah. Samo vprašanje je, kdaj.« Jaz vam priporo?am, da jih gradimo zdaj, ko imamo te predpise, ki morajo upoštevati vse aspekte, ker ?ez 30, 40, 50 let, ko bo energetska kriza, takrat verjetno se bo pol manj ozirala na vsa ta vprašanja, s katerimi se ubadamo mi, ampak se bodo elektrarne zgradile. Jaz sem globoko prepri?an.
Drugi velik projekt je pa ?rpalna elektrarna Kozjak. Tudi tega smo obudili od mrtvih leta 2002. Tudi to je bil 30, 40 let star projekt, ki pa je takrat v takratni Jugoslaviji, zaradi tega, ker smo v Jugoslaviji v drugih republikah gradili ve?je ?rpalne elektrarne, takrat propadel. Takrat je sicer bila varianta tudi ?rpalne elektrarne ali na Pohorju ali na Kozjaku. Po letu 2002 smo ugotovili, da je najprimernejša lokacija ?rpalne elektrarne na Kozjaku. To je masiv na avstrijsko-slovenski meji. Te razloge, zakaj, ve? ali manj poznamo. Kakorkoli, ?rpalna elektrarna omogo?a prerazporeditev potreb po elektri?ni energiji. Je tudi zbiralnik elektri?ne energije, kot smo rekli. Cilji investicije so seveda proizvodnja vršne energije, nudenje sistemskih storitev in pa sinergija z velikimi bloki, ki so tudi sedaj v projektiranju ali pa v izvajanju.
Osnovni tehni?ni podatki Kozjaka so: 2,9 mio vode v akumulaciji. .. (nerazlo?no) izkoristil volumen v bazenu Fala, od koder elektrarna ?rpa vodo. Potem na Kozjaku je še 50.000 m3 in to nam daje potem možnost tedenskega nihanja z bazenom. Mo?i je 2-krat 220 megavatov. To je ogromna mo? in to je na višini prakti?no 700 m. To bo objekt, ki bo v svetu eden od referen?nih oz. z najve?jim padcem in zato tudi toliko zahteven. Povezavo bo imel objekt s 400 kilovoltnim daljnovodom, ki bo po Kozjaku potem se priklju?il 400 kilovoltnemu daljnovodu Maribor, Kainachtal in naprej Dunaj. Moram re?i, da s strojnico so vsi problemi umeš?anja rešeni, tudi z bazenom, tudi s tla?nim cevovodom. Ampak, najve? težav imamo, tako kot cela Slovenija, pri povezavi 400 kilovoltov. Tu imamo civilno iniciativo. Enake probleme, kot se pojavljajo pri 400 kilovoltni povezavi Cirkovce - Pince in problem tudi, ker smo imeli pri 400 kilovoltni hrbtenici po Sloveniji. Vsaj ta je sedaj zaenkrat presežen. To je lokacija ?rpalne elektrarne. To je ?rpalna elektrarna tik ob meji. Prakti?no par 100 metrov od meje je akumulacijski bazen in elektrarna ?rpa potem iz falskega bazena vodo in seveda nazaj v falski bazen tudi spuš?a. To je topografski bazen, cevovod do Drave. Tu pa je še vizualizacija na terenu. To je podro?je akumulacijskega bazena na Kozjaku in podro?je strojnice. Tla?ni cevovod, dolg 2,5 kilometra. Lahko z zadovoljstvom re?em, da je bil potrjen državni prostorski na?rt v drugem mesecu tega leta. Sedaj potekajo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja in ostale aktivnosti za izgradnjo te elektrarne. Investicija, kot vidite, skupaj je približno 340 mio evrov. Od tega je polovica gradbenih objektov, polovica je pa opreme, s tem, da gradbena dela lahko izvajajo tudi naše slovenske firme. Za opremo pa je verjetno tudi treba dosti stvari uvoziti.
To je pa še prikazan daljnovod. To je daljnovod teh 25 km. ?rpalna elektrarna. RTP 400 kilovoltov do Golše (?). Vijoli?no je prikazana prvotna trasa iz idejnega na?rta. Rde?e je prikazana sedaj ta trasa, ki smo jo po vseh teh pripetijah, dve leti, tri leta, usklajevali  s civilnimi iniciativami, s prebivalstvom na tistem obmo?ju. Mislim, da nismo nikogar prepri?ali od teh civilnih iniciativ. Oni no?ejo daljnovoda in gotovo. Vztrajajo na kablovodu. Kablovod 400 kilovoltov prakti?no ni sprejemljiv pa tudi tehnološko ne obvladuje svet te proizvodnje. 110 kabli so izvedljivi, ampak teh velikih agregatov 2-krat 220 megavatov ni možno priklju?iti na 110-kilovoltno omrežje.
Sam se ukvarjam s tem že celo življenje, z izgradnjo, z obratovanjem elektrarn in moram re?i, da ko smo za?eli ponovno Muro pa Kozjak, sem se v?asih sam vprašal, pa kaj mi je to sploh treba. Dravske elektrarne ne potrebujejo nobene elektrarne. Dravske elektrarne uspešno lahko poslujemo s temi kapacitetami, ki jih imamo. Elektrarne potrebujemo vsi mi, cela Slovenija. V?asih, ko smo šli v Pomurje, Prekmurje, sem imel tudi slab ob?utek. V?asih je malo manjkalo, da bi kdo fizi?no z nami obra?unal. Tako dale? je to prišlo. Verjetno bo država pri tem, da se mora vsako podjetje za sebe potem boriti za objekte, ki so skupnega pomena. Verjetno bi v državi kazalo nekaj spremeniti tudi na tem podro?ju. V tej gospodarski situaciji, v kateri smo sedaj, pa mislim, da bo izgradnja kakršnih koli hidroelektrarn spodbudila tudi gospodarsko rast, spodbudila dogajanje v gospodarstvu. Hidroelektrarne so ene redkih izdelkov, ki ga, razen generatorjev te tovarne v Sloveniji, nimamo, prakti?no obvladujemo vso proizvodnjo, vso tehnologijo, vso proizvodnjo sami. Lahko bi postala tudi izvozni artikel. Upam, da se bo tudi na tem podro?ju to malo spremenilo.  

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala gospodu Danilu Šefu za prezentacijo. K besedi vami Silvestra Jerši?a, vodjo tehni?nega sektorja HE na Spodnji Savi d.o.o.

SILVESTER JERŠI?: Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu družbe HES. Kot re?eno, sem Silvester Jerši?, vodja tehni?nega sektorja v družbi HES, isto?asno pa tudi direktor projekta izgradnje verige hidroelektrarn na Spodnji Savi.
Nekaj osnovnih podatkov o verigi hidroelektrarn na Spodnji  Savi. Gre za verigo petih hidroelektrarn (Koštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice). Inštalirana kapacitete cele verige je 180 megavatov, kar predstavlja 22 % hidrokapacitet v Sloveniji. Letna proizvodnja je nekaj manj kot 700 gigavatnih ur ali približno 21 % letne hidroproizvodnje. S to proizvodnjo se pokrije približno 5 % potreb po elektri?ni energiji na obmo?ju Slovenije. Same elektrarne so preto?no-akumulacijskega tipa in omogo?ajo izravnavo pretokov, kar je tudi ena od zahtev v koncesijski pogodbi in ena izmed zahtev oz. dolo?il v sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Sam projekt je projekt državnega pomena iz ve? vidikov. Ena od zadev je ta, da se izpolnjujejo obveze Republike Slovenije do podnebno-energetskega paketa. Nadalje gre za  nove kapacitete iz obnovljivih virov energije in pa nenazadnje gre tudi za zaš?ito pred poplavami na obmo?ju Posavja, kar je že ve? desetletna zgodba, ki se ni odvila.
Okoli terminskega plana koncesije. Bila je podeljena leta 2002. Istega leta se je pri?elo tudi z izgradnjo prve elektrarne v verigi. To je hidroelektrarna Boštanj. Sam zaklju?ek po koncesijski pogodbi je bil predviden v letu 2018, vendar je Vlada leta 2006 sprejela sklep, s katerim se je rok skrajšal na leto 2015. Glede na današnje stanje na projektu pa ugotavljamo, da bo rok 2015 težko ulovljiv, predvsem zaradi dolgih in zapletenih postopkov umeš?anja hidroelektrarn v prostor. Konkretno, postopek državnega prostorskega na?rta za hidroelektrarno Brežice in pa hidroelektrarno Mokrice.
S koncesijsko pogodbo je tudi predvideno, da se sama posamezna elektrarna zaklju?i v 42-ih mesecih. Kar se projekta ti?e, gre za projekt, kjer so združeni interesi koncedenta, to je Republika Slovenija, katerega zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, nadalje koncesionarja, to je družba HES – HE na Spodnji Savi ter lokalnih skupnosti. Vsak izmed deležnikov seveda ima svoj cilj v projektu. Kar se ti?e koncesionarja HES je to proizvodnja elektri?ne energije iz obnovljivih virov. Republika Slovenija sledi ciljem na podro?ju vodnega režima rabe vode, rabe prostora, varstva dobrin, socialnega vidika in nenazadnje seveda tudi izkoriš?anje vodnega energetskega potenciala na obmo?ju Spodnje Save. Za Spodnjo Savo je bil sprejet tudi zakon, kjer je dolo?il pogoje za energetsko izkoriš?anje Spodnje Save.
Nadalje so tu navedeni bistveni cilji, s katerimi koncedent oz. koncesionar zasledujeta pove?anja deleža hidroenergije oz. obnovljivih virov energije. Seveda, z izgradnjo hidroelektrarn se minimizirajo vplivi na okolje v primerjavi z izgradnjo drugih energetskih objektov. Z novimi viri se seveda zmanjšuje energetska odvisnost Republike Slovenije. Nadalje, pomembna zadeva je ureditev vodotoka reke Save na obmo?ju Posavja ter zaš?ita pred poplavami. S samim projektom se pospeši tako lokalni, regionalni kot tudi državni razvoj. Tu izpostavljamo zaposlovanje, poplavno varnost. Za proizvedeno elektri?no energijo se pla?uje koncesija. Del te koncesije gre lokalnim skupnostim, ki lahko ta denar namenijo v svoje lokalne razvojne programe, nenazadnje za lokalno skupnost se ustvarijo tudi nove možnosti za razvoj turizma. Iz vidika države se izkoriš?a vodni vir, ki je cenovno ugodni vir elektri?ne energije, kar na nek na?in pove?a konkuren?nost tako slovenskega elektrogospodarstva kot nadalje tudi gospodarstva kot celote. Pove?uje se samostojnost, samozadostnost. Na nek na?in se tudi pripravljamo na pove?ano porabo elektri?ne energije in nenazadnje se tudi pove?a kakovost življenja.
Same hidroelektrarne so okolju neškodljivi oz. manj škodljivi objekti. Odlikuje jih njihova dolga življenjska doba. Kot že re?eno, gre za ve? deset let. Koncesija je podeljena za obdobje 50 let. Seveda pa po dolo?enem obdobju z obnovami lahko dosežemo tudi 100 let obratovanja. Nenazadnje, gre tudi za bogatenje državnega kapitala. HES je v ve?inski lasti družbe HSE, HSE je pa v lasti države Republike Slovenije. Torej, gre za proizvodnjo elektri?ne energije iz obnovljivih virov energije. Gre za zmanjševanje okolja. Nenazadnje so pa vse zadeve usklajene z usmeritvami, uredbami Evropske unije in pa tudi s politiko Republike Slovenije.
Še nekaj drugih dejavnikov oz. pomembnosti projekta. Izpolnjevanje zahtev iz Kjotskega protokola oz. pomo? pri izpolnjevanju teh zahtev v smislu zmanjševanja emisij CO2. Ravno tako izpolnjevanje zahtev iz aktov pristopov, vezan na procent deleža proizvedene elektri?ne energije. Nadalje je zadeva povezana s cenami emisijskih kuponov in pa drugimi energenti. Dejansko je hidroelektrarna oz. voda najcenejši vir elektri?ne energije. Je tudi najmanj tvegan vir, saj ni izpostavljen nihanjem cen ostalih energentov in pa emisijskih kuponov.
Z elektri?no energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah, se tudi trguje v okviru sistema REC. Na nek na?in je kupcem dana možnost izbire, katero energijo kupujejo oz. kupujemo in kakšne tehnologije podpiramo oz. ali podpiramo okolju prijazne tehnologije. Glede na to, da je bilo nekaj slajdov, kjer so bile zadeve bolj zgoš?eno navedene, je tukaj ena enostavnejša preglednica, kjer se kažejo u?inki projekta tako na okoljskem, energetskem, kmetijskem, lokalnem in pa tudi gospodarskem vidiku. Organizacija na projektu je taka, da za energetski del projekta skrbi družba HES – Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Za infrastrukturni del objekta, ki obsega izgradnjo objektov državne, lokalne in vodne infrastrukture pa skrbi oz. je odgovorna Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor. Investitor teh ureditev pa je ustanovil javno podjetje Infra d.o.o. s sedežem v Leskovcu pri Krškem.
Trenutno stanje na projektu je tako, da je hidroelektrarna Boštanj zgrajena, v obratovanju. Ravno tako hidroelektrarna Blanca. Gradnja hidroelektrarne Krške je v teku na energetskem delu. V prejšnjem mesecu je bila podpisana pogodba za izgradnjo akumulacijskega bazena. Je prišlo do letnega zamika pri podpisu. Za hidroelektrarno Brežice in pa hidroelektrarno Mokrice pa poteka postopek umeš?anja v prostor.
Na kratko o hidroelektrarni Boštanj. Proizvodnja poteka v treh agregatih, mo?i nekaj preko 30 megavatov, letna proizvodnja skoraj okoli 115 gigavatnih ur energije. Izkoriš?ajo se pretoki do 500 m3, nad 500 m3 se pa voda prevaja preko prelivnih polj. Prelivna polja so pomembna varnostna komponenta, tudi ob previsokih vodah. V nekem trenutku so zapornice popolnoma izvle?ene iz vode in pravzaprav reka Sava prosto se pretaka skozi profil hidroelektrarne, tako da ni vpliva na val visoke vode in pa na poplave.
Kar se ti?e hidroelektrarne Blance, je zadeva podobna. Malenkost mo?nejša elektrarna zaradi ve?jega padca. Razlika je pa le ta, da je agregat vertikalen za razliko od Boštanja, kjer je horizontalen.
Kar se ti?e hidroelektrarne Krško, je specifika ta, da se gradi v dveh gradbenih jamah, najprej na levi strani, kjer so bila zgrajena štiri prelivna polja, danes pa poteka gradnja v drugi gradbeni jami na desni strani, kjer je strojnica. Mogo?e je še za izpostaviti most, ki ga vidite na sliki, ki bo potem predan v promet in namenjen za obvoznico pri Krškem.
Kar se ti?e hidroelektrarne Brežice, umeš?anje v prostor. V prejšnjem mesecu je bil zaklju?en postopek javne razgrnitve in javne obravnave, tako da se lahko nadaljuje s postopkom državnega prostorskega na?rta. Ravno tako se izdeluje idejni projekt.
Kar se ti?e hidroelektrarne Mokrice, na nek na?in z nekajmese?nim zamikom sledijo hidroelektrarni Brežice. Pri sami hidroelektrarni Mokrice pa bo pomemben dogovor z Republiko Hrvaško, saj gre za mejni odsek reke Save in bo potrebno te stvari tudi ustrezno urediti.
Kar se ti?e investicijskih vrednosti, je skupna vrednost investicije nekaj nad 700 mio evrov. To so podatki iz predinvesticijske zasnove verige z datumom december 2008, s tem, da energetskega dela investicije je nekje 460 mio pa nekje 250 mio infrastrukturnega dela. Žal se tukaj verjetno vse številke dobro ne vidijo, ampak osnovni namen je pokazati, da smo danes približno 50 % ocenjene predvidene vrednosti investicije realizirali. Ostaja približno še druga polovica, kar pa ni nepomembno v tem trenutku iz vidika gospodarske krize.
Nekaj zaklju?nih misli. Ve? kot 90 % investicij lahko izvede slovensko gospodarstvo in to je eden izmed projektov, ki omogo?a našemu gospodarstvu izhod oz.  lažje premagovanje krize. Zato je tisti podatek pomemben, da smo pravzaprav nekje, finan?no gledano, na polovici poti. Torej, ostaja še približno 300 mio za zrealizirati.
Da poudarimo še enkrat – pove?uje se delež energije iz obnovljivih virov. Za lokalno skupnost izjemno pomembna zagotovitev poplavne varnosti iz državnega nivoja, izpolnjevanje obvez iz podnebno-energetskega paketa, da ne ponavljamo še enkrat gospodarstva. Seveda pa pri celi zgodbi so najve?ja ovira dolgotrajni, na nek na?in tudi po?asni postopki umeš?anja v prostor v smislu usklajevanja razli?nih interesov. Je bilo pa tudi že povedano, eno je interes energetikov, drugo je interes kmetijstva, nadalje interes narave in tako naprej.
Toliko z moje strani. Najlepša hvala. Želim lep dan in uspešno delo na konferenci. Hvala.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala gospodu Jerši?u. K besedi vabim Blaža Piška, vodja službe za razvoj Savske elektrarne Ljubljana, ki bo govoril o pomenu izgradnje hidroelektrarn na Savi. Izvolite.

BLAŽ PIŠEK: Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Danes sem z namenom tukaj, gospa Šumenjak nas je povabila, da bi predstavil pomen izgradnje hidroelektrarn na reki Savi. Moj predhodnik je precej povedal o segmentu Spodnje Save.
Uvodoma morda, kje je hidroenergetika trenutno v Republiki Sloveniji. Tradicionalno so deleži proizvodnje elektri?ne energije razdeljeni na tretjine, dobre tretjine, slabe tretjine hidroenergetike je trenutno 30 % od približno 3 gigavatov inštaliranih. Tudi pri proizvodnji ti deleži nekako sledijo tej inštalaciji, tako da 2009, 2010 niso posebne razlike. Hidroenergija je tam nekje pri dobri tretjini – 34, 35 % od skupne proizvodnje v Republiki Sloveniji.
Kaj bi lahko rekli o pomenu hidroenergije v sklopu vseh virov proizvodnje elektri?ne energije? Ne sedaj samo, kot je danes poudarek, obnovljivih, na splošno. Vsekakor je to zanesljivost proizvodnje, ki se jo lahko dosega. Tukaj so ve?letni podatki po koledarskih letih. To je ta pogodbeni faktor razpoložljivosti, ki ga moramo zagotavljati ob podpisu pogodbe, ki jo sklepamo letno ob podpisu pogodbe, ki jo sklepamo letos za proizvodnjo elektri?ne energije. Vidimo, da je v 2008 bil, to je v procentih, 100 %. Se pravi, re?emo 1. Pa tudi sicer se giblje zelo blizu te številke. Tukaj, moram poudariti, je vpliv vzdrževanja. S kakovostnim vzdrževanjem se lahko pri hidroelektrarnah, poleg tiste dolgotrajne možnosti izrabe, kot so predhodniki poudarjali, 50, 100 let, doseže tudi velika zanesljivost obratovanja.
Pri proizvodnji seveda moramo pošteno povedati, da nastopa, seveda z vzdrževanjem ti zagotoviš sicer neko zanesljivost, ne moreš pa odpraviti vpliva hidrologije. Kot ve?ina obnovljivih virov tudi velike hidroelektrarne, odvisno seveda od tipa, pri preto?nih je to kar pravilo, seveda podležejo tej muhavosti narave s spremenljivo hidrologijo, ampak vendarle, kljub temu vidimo iz tega petletnega niza proizvodnje skupne v družbi Savske elektrarne Ljubljana v gigavatnih urah, da nekako je bila, vsaj zadnje tri leta, precej na podobnem nivoju. Bilo je neko nihanje v 2007 pa potem spet nekaj boljše 2006, ampak vidimo, da vendarle, ?e bi dolgoro?ne nize gledali, je vsekakor vsaj okoli 300 gigavat ur. Tale lanski niz, moramo pa priznati, da je bil od vseh, ki jih spremljamo, rekorden. Sedaj je spet vprašanje, pri podnebnih spremembah so izrazite oscilacije.
Tole je, kot sem že prej pokazal, delež hidroenergije, ki je nekje okoli tretjine. Tukaj bolj gre za to, da pokažem recimo leta 1966 je bil pa blizu 70 %. To se je potem z izgradnjo nuklearke in pa nuklearne elektrarne Krško in elektrarn na fosilna goriva ta delež zmanjševal. Smatramo, kot bom v nadaljevanju poudaril, da bi se ta delež nekje vendarle moral ponovno dvigniti. Zakaj bi se moral dvigniti, smo danes že velikokrat slišali. Eno je ta direktiva o teh 25 % kon?ne energije iz obnovljivih virov do 2020. Potem je tudi na podlagi te direktive ta akcijski na?rt, ki ga je izdelala Energetska zbornica Slovenije, ki je nekje ocenila, da je za dodatno proizvodnjo potrebno ?ez 3.000 gigavat ur elektri?ne energije iz ekološko sprejemljivih virov. Seveda, ta številka se pa lahko, kot ta zadnja alineja kaže, tudi bistveno zmanjša na 2.500 gigavat ur, ob ukrepih za racionalno rabo energije, o katerih smo danes že precej slišali. Sigurno, da je najcenejša tista energija, ki jo prihraniš. To se marsikje tudi sliši.
Ta akcijski na?rt, ki sem ga omenil, je možno dose?i z razli?nimi vrstami proizvodnje elektri?ne energije iz razli?nih virov. Danes smo že veliko o tem poslušali pa še ve? bo v popoldanskem delu. Ti deleži so bili takrat ocenjeni po nekih potencialih, ki jih je izdelovalec te študije, to je ta akcijski na?rt Energetske zbornice Slovenije, lahko zbral. Ti viri se potem lahko razporejajo, to je tudi ta akcijski na?rt izvedel, po razli?nih scenarijih a), b), c), d), s tem, da se scenariji razlikujejo, iz katerih virov se zagotavlja ta  3.146, skupna številka potrebne elektri?ne proizvodnje. Ta spodnji graf je pa ilustracija teh scenarijev. Nekako je narisan zato, da pokaže, seveda je možno dosegati kon?ni cilj na razli?ne na?ine, ampak seveda ti razli?ni na?ini tudi pomenijo razli?en vpliv, kakor je bilo tudi na dopoldanskem delu že povedano, na znesek potrebnih spodbud za proizvodnjo elektri?ne energije oz. te podporne sheme. Zna?ilno je pa?, da te scenarije od spodaj navzgor. Ta spodnji je ?isti hidro. Potem so pa nekako mešani. Nekako se vidi, da ta delež iz velikih hidroelektrarn dejansko je velika utež za ta graf. Ve?ji, ko je ta delež, manj je seveda spodbud, ?eprav se proizvajalci v velikih HE zavedamo, da bo narodno gospodarsko  potrebno izbrati nek srednji scenarij in ne tak, ki bi samo a) – te izklju?no velike HE. Dejansko iz razli?nih razlogov ni družbeno gospodarsko optimalno.
Stanje izkoriš?enosti hidroenergetskega potenciala slovenskih rek, je bilo tudi danes že marsikaj povedanega. Tudi gospod predsedujo?i tej sekciji je nekje okoli polovice izkoriš?enega. Druga zanimivost je, da na reki Savi je pa zelo majhen del izkoriš?en, ekonomsko izkoristljivega hidropotenciala. Ne vem, zakaj je tako. ?e želimo dosegati cilje, o katerih se tudi danes pogovarjamo, bo to potrebno spremeniti.
O tej sliki je bilo danes tudi že nekaj povedanega. Tukaj gre za celoten prikaz proizvodnih objektov na reki Savi do leta 2020. Tako družba Savske elektrarne in HSE oz. HES, odvisno, kako naštevamo, objekti na Spodnji Savi so bili predstavljeni. Znotraj družbe Savske elektrarne je ta doinštalacija HE Most. Potem je pa ta klju?ni del, veriga HE na srednji Savi, ki se sploh še ne gradi. Za omeniti je tudi, mislim, da je danes že gospod Korošec to omenjal, da se že od leta 1972, da so bila celo nemška povpraševanja, interesi, da bi se pa? investiralo v to ?rpalno elektrarno, ki je na reki Savi trenutno še nimamo. Sta pa dve lokaciji možni, raziskani: Požar in Matica. Vse v tem zasavskem delu, se pravi Trbovlje in tam okoli.
Na zemljevidu te lokacije, katere sem prej omenjal. Nekje se nesklenjena veriga za?ne v gradnji HE Moste, ki je na Gorenjskem. Potem pa je nekaj obstoje?ih objektov. Med Kranjem in Ljubljano sta Medvode, Mav?i?e. Potem se pa za?ne na Spodnji Savi z elektrarno Vrhovo in tudi elektrarnami, ki jih je moj predhodnik gospod Jerši? omenil Boštanj, Blanca oz. HE Krško v Gradnji. Tukaj je pa prikazan celoten niz. Pa?, so razli?ne opcije števila elektrarn in mo?i, ampak na?eloma se tukaj vidi, da gre za prakti?no sklenjeno verigo na razli?nih odsekih zgornje, srednje in spodnje Save.
O ovirah pri doseganju ciljev je bilo danes tudi že veliko povedanega. Ne vem, ?e je primerno ponavljati. Pa?, umeš?anje energetskih objektov v prostor je gotovo problem, tudi nerodno komuniciranje z lokalnimi pobudami. Z naše strani, recimo konkretno na Savi, ta delitev koncesij na ve? koncesionarjev na enem vodotoku, kar se nam zdi neoptimalno. Potem so pa seveda tudi ekonomske ovire, ker energetika, kot smo danes ve?krat slišali, nekako ne zahteva, ne predvideva velikih donosov, s katerimi pa? marsikateri investitorji danes vstopajo, pristopajo k projektom. To je tukaj recimo nedosegljivo. Da pa lahko energetika, kot smo danes tudi že slišali, veliko zanesljivost investicij.
Tehni?ne ovire so, tudi to smo danes že slišali, priklju?itev na elektri?no omrežje, zapleteni postopki. Teh ovir je vedno dovolj. Tukaj je pa primerjava med razli?nimi viri pridobivanja elektri?ne energije (premog, plin, son?na energija, vodna energija, jedrska, vetrna). Nekako eksterni stroški. Dejansko imamo danes v realnem finan?nem smislu tako sliko, da so hidroelektrarne nekako, to je sicer že 2008 za Republiko Slovenijo, bolj obremenjene s temi eksternimi stroški kot termoelektrarne, ker nekje pri tem podatku, ki je za tujino oz. nekako bolj splošno primerljivem, bi moralo biti ravno obratno. Tukaj je 0,5 proti 8 evrov, pa je pri nas skoraj obratno.
Ti okoljski stroški so v zadnjih letih, zlasti ta tukaj, ta rumena, so se, od leta 2006 je bilo to komaj opazno, potem pa ta vodna poro?ila zrastejo na 800.000 evrov letno. To je sedaj za Savske elektrarne, za te 118 megavatov v obratovanju. Izjemno se dvigujejo okoljski stroški, kar recimo potem vpliva na poslovne na?rte, na investicijski ciklus. Na tak na?in so poslovna tveganja in planiranja otežena.
O prednostih izrabe hidroenergetskega potenciala smo tudi že poslušali. Pa?, to je vir, ki lahko v akumulacijah zagotavlja ve?namensko izrabo. Tu je našteta recimo tudi energetska neodvisnost in zanesljivost oskrbe. To sem že prej omenjal. Dolgo obratujejo, smo slišali. Sistemske storitve so nujne v sistemu in brez ?rpalnih elektrarn, velikih hidroelektrarn je to nemogo?e optimalno zagotavljati za vse potrošnike elektri?ne energije.
Narodnogospodarska vprašanja, ki se jih da vzporedno reševati. Protipoplavna zaš?ita, oskrba s pitno vodo, namakanje, rekreacija, turizem. Pa tudi danes smo že slišali v okviru Litostroja. Tukaj je izjemna prilika pri tem razvoju nekako vklju?iti konkuren?ne sposobnosti doma?ih izvajalcev, od proizvodnih, razvojno-projektantskih timov, gradbenih, storitvenih družb. Vzporedno pa se lahko seveda dosega nek optimum med vplivom na okolje in temi dobrobitmi.
Prej sem omenjal srednjo Savo, ki je prakti?no še na za?etku, planiranje, koncesija se podeljujem. Makroekonomski u?inki. Možno je dose?i znižanje cene elektri?ne energije, skupne, z izgradnjo tega dela verige. Možno je dosegati donosnost. Ob interni stopnji donosnosti, diskontni stopnji 6,44 %. V ?asu izgradnje verige je možno zaposliti preko 13.000 ljudi, ve?inoma seveda v gradbeništvu in veliko dejavnosti izdelave opreme. Izgradnja HE vpliva tudi na ve?jo neposredno produkcijo slovenskega gospodarstva ter posredno seveda s temi investicijami pride tudi do pove?anja DDV.
Še nekaj bolj okoljsko obarvanih u?inkov. Prihranek na premogu. 1000 kilometrov dolgo vlakovno kompozicijo, prihranek na emisijah CO2, SO2, NO.. Ekonomsko ovrednoteni prihranki so tudi 24 mio evrov. Tisti, ki so zgoraj, koli?insko. Ve?ja energetska neodvisnost osrednje slovenske in zasavske regije in zmanjšala bi se recimo tudi uvozna odvisnost od uvoženih virov energije.
Danes smo tudi nekaj o teh podnebnih spremembah slišali, ki so sicer v?asih malo konfliktne, ali so ali niso. Nekako, mi smo tudi se s tem v službi za obratovanje pozabavali, spremljali. Primer HMO (?) ste v lu?i podnebnih sprememb za zadnjih dvajset let, od obdobja 1961 do 1990, dejansko pokaže nižji povpre?ni dotok, nižji pomladanski maksimum, relativno višji jesenski. Povpre?ni dotok v sušnih mesecih dosega polovico povpre?nega v skupnem obdobju. Zanimivo pa, v mokrih jesenskih mesecih so pa ti ekstremi, so se pokazale tudi v zadnjih letih te poplavne nevarnosti, poplave, september, oktober, tudi november, december. Povpre?ni dotok tudi do štirikrat višji od letnega povpre?ja. To je recimo v grafi?nem smislu. Dejansko se vidi, da ta hidrološki režim, ki ga je imela reka Sava, ta stara modra linija od leta 1961 do 1990, je imela ta tradicionalni snežni režim, ko pride do topljenja snega, april, maj, ko je bil ta pretok velik. Dejansko vidimo, da ta izostane in potem ?ez celo poletje je bistveno nižji, kot je bil v?asih. Dejansko se pa jeseni pa dvigne. Podobno je tudi, smo ugotavljali, na elektrarni Medvode, je pa to malo specifi?no v?asih, odvisno od dotokov.
Ob zaklju?ku, tudi o tem smo veliko slišali, ?e se ne bomo ukvarjali z gradnjo obnovljivih virov z nekim primernim tempom, kot ga narekuje akcijski na?rt oz. tista evropska direktiva, seveda sledijo odvisnosti od uresni?itve cilja stroški. To številko smo že slišali, proti 100 mio evrov. ?im bolj se bližamo cilju, manjši so ti stroški, ampak dejansko so lahko tudi 100 mio evrov.
S tem bi se vam zahvalil za pozornost in želim uspešno delo.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala gospodu Blažu Pišku za predstavitev. K besedi vabim mag. Alido  Rejec, vodjo službe za razvoj Sorške elektrarne Nova Gorica na temo vklju?evanja malih hidroelektrarn v prostor. Izvolite.

MAG. ALIDA REJEC: Hvala lepa tudi v mojem imenu. Lep pozdrav tudi v imenu družbe Sorških elektrarn. Sorške elektrarne so ravno tako skupine Holdinga Slovenske elektrarne in tudi v njegovi 100 % lasti.
Jaz bi danes predvsem se na tri stvari osredoto?ila. In sicer, od Drave, Save smo sedaj prišli na So?o, na povodje So?e. Govora bo o vodnem potencialu na samem povodju So?e, o okoljevarstvenem pomenu hidroelektrarn in pa malih elektrarn in pa stanje malih hidroelektrarn pri nas.
Sam vodni potencial celotnega povodja So?e znaša oz. je ocenjen nekako na 2.500 gigavat ur. Od tega je ocenjeno, da je tehni?no izrabljiv potencial, to pomeni tam, kjer se lahko tehni?no postavi hidroelektrarne, 1.500 gigavat ur. Dejansko pa imamo na povodju So?e izkoriš?enega nekaj ve? kot tretjino potenciala. In sicer, tu je skica oz. zemljevid podro?ja, kjer so Sorške elektrarne na severnem Primorskem prisotne. Skupna inštalirana mo? Sorških elektrarn je 160 megavatov. Dodatnih je pa še 185 megavatov, ki smo jih pridobili z izgradnjo ?rpalne elektrarne Au?e, ki je v letu 2010 pri?ela z komercialnim obratovanjem. Skupna proizvedena elektri?na energija v naši družbi je 520 gigavat ur in dodatnih 426 gigavat ur iz ?rpalne elektrarne. Kako to dosežemo? Imamo pet velikih hidroelektrarn v skupno proizvodnjo 450 gigavat ur, 21 malih hidroelektrarn (skupna proizvodnja 70 gigavat ur), ?rpalno hidroelektrarno Au?e.
Seveda imamo v bodo?e tudi polno na?rtov, in sicer v pripravi so razli?ne študije o možnosti izrabe še razpoložljivega vodnega potenciala na tem povodju. Tako, kot sem že povedala, sistem Dobler, stara elektrarna, ki je bila zgrajena že v letu 1939 in pa doinštalacija z novo elektrarno Dober 2 v letu 2002. Potem je sistem Plave na So?i, ravno tako stara elektrarna iz leta 1940 in pa doinštalacija v letu 2002 ter elektrarna Solkan, male elektrarne (21 jih je) s skupno mo?jo 19 megavatov in pa proizvodnjo 70 gigavat ur ter zadnja ?rpalna elektrarna Au?e iz leta 2010. Tu zgoraj vidimo zgodnji akumulacijski bazen, v bistvu že poln, del dovodnega sistema. To je nadzemni del cevovoda, strojnica in pa seveda strojni?ni jašek, kjer je v bistvu generator postavljen na 60-metrski globini.
Kakšne so možnosti tehni?no izkoristljivega vodnega potenciala za vnaprej? Kakšni so naši na?rti za prihodnje? Prva taka elektrarna je možnost hidroenergetske izrabe na sami Au?i. To je ozna?en koncesijski odsek od državne meje z Italijo do soto?ja do izliva v So?o. Možnosti so z verigo hidroelektrarn na Idrijci, se pravi prosto  koncesijsko obmo?je je še od spodnje Idrije do Mosta na So?i oz. do jezera v Mostu na So?i. Potem imamo še ve? malih vodotokov na tem podro?ju, kot so Kneža, Možnica, druga stopnja Zadlaš?ice in pa podobno.
Kaj pomeni sama hidroelektrarna v okolju? Najprej pa? lahko ugotavljamo, da prostor pripada vsem in tudi energetiki proizvajamo energijo za vse. Zato vsako umeš?anje v prostor zahteva usklajevanje številnih razli?nih interesov, kjer se moramo pa? vsi med seboj poslušati, slišati vse in le s strokovnim pristopom bomo prišli do nekega konstruktivnega zaklju?ka. Same okoljevarstvene zahteve hidroelektrarn lahko delimo na podro?je oz. sama hidroelektrarna lahko vpliva na naravne bioti?ne sestavine okolja. To so zrak, voda in pa tla. Bioti?ne sestavine: vodni in pa obvodni ekosistem. Na same naravne vire, kot so gozd, kmetijstvo, vodni viri, hrup in podobno. In seveda vpliva na samo ?lovekovo okolje. Spremeni se lahko tako kulturna kot družbena kakovost. Pojavijo se lahko konflikti z obstoje?imi rabami v prostoru.
Zaradi tega je potrebno ob na?rtovanju tako pomembnih objektov interese v prostoru združevati. Predvsem združitev vidimo v možnosti ve?namenske funkcije objekta. Ta ve?namenska funkcija je potem lahko v povezavi z vodnim gospodarstvom, z vodooskrbo, za zagotovitev tudi pitne vode oz. rezervoarja pitne vode, za vzrejo rib, ribolovom. V nadaljevanju bom potem tudi pokazala par primerov te ve?namenske funkcije malih elektrarn.
Kako skrbimo hidraši za okolje? Celotna skrb za okolje je v glavnini napisana oz. navedena v koncesijski pogodbi. Tam so navedene vse aktivnosti, ki jih izvajamo, da kontroliramo oz. zmanjšujemo vpliv na okolje in se nanašajo tako na vodni režim in naravo vode, na varstvo dobrin in dobrote in navajajo tudi pogoje, kako lahko izkoriš?amo, se pravi, kako mi lahko obratujemo s hidroelektrarnami. Najpomembnejši poudarki iz koncesijske pogodbe je predvsem skrb za poplavno varnost. Se pravi, vsaka akumulacija oz. neko umetno jezero v prostoru povzro?a tudi spremembo vodnega režima in spremembo transporta samih plavin vzdolž reke. Pride do procesa zaprojevanja in seveda tudi do nastanka ve?je poplavne ogroženosti. Zaradi tega je ena izmed prioritet skrb za tem in v bistvu pravo?asna oz. sprotna skrb za odvzem naplavin iz tega akumulacijskega prostora.
Druga zelo pomembna stvar je spoštovanje ekološko sprejemljivega pretoka, in sicer na odsekih derivacije. Se pravi, med pregrado in pa med strojnico v tistem delu struge, kjer je vodotok v bistvu oslabljen oz. ima manjši pretok. Ta ekološko sprejemljiv pretok je to?no dolo?en na podlagi uredbe, ki je bila tudi prejšnje leto dokon?no sprejeta na Ministrstvu za okolje in prostor. Dolo?en je pa na podlagi interdisciplinarne študije, kjer so upoštevani vsi vidiki, od hidrologije, hidravlike, morfologije in pa kvalitete vode.
Naslednja obveznost je spremljanje samega okolja. Se pravi, okoljski in pa tehni?ni monitoring, ki pa? obsega razli?ne analize vodnega in obvodnega okolja in pa po tehni?ni plati monitoring geološko biotehni?nega in pa seizmološkega opazovanja ter samih emisij v okolje in pa hrup. Nenazadnje je pa? vsaka obveza po koncesiji tudi pla?ilo, ki znaša pri velikih elektrarnah 10 % od proizvedene elektri?ne energije, pri malih elektrarnah pa 3 %.
Sedaj pa še malo o stanju malih hidroelektrarn pri nas. Male hidroelektrarne prispevajo približno 3 % v skupni proizvodnji elektri?ne energije in jih je v Sloveniji trenutno okoli 430. Pa?, podatki so si malo razli?ni, ampak približno bo številka prava. V zadnjem desetletju je izgradnja malih hidroelektrarn upo?asnjena. Kaj je vzrok temu? Mislim, da je eden izmed pomembnejših vzrokov predvsem dolgotrajen postopek pridobitve koncesijske pravice, vodne pravice. Lahko povem, da v zadnjih dveh letih ni bila izdana iz Ministrstva za okolje in prostor niti ena koncesija za izgradnjo malih elektrarn. To je bilo tudi poslansko vprašanje v Državnem zboru. Lahko pa ugotavljamo, da obstaja še veliko tehni?no in ekonomsko neizkoriš?enega potenciala.
V Sorških elektrarnah, kot že re?eno, imamo 21 malih elektrarn. Tu so prikazane tri. Najve?ja elektrarna, to je elektrarna na Zadlaš?ici. Elektrarna, ki je postavljena v širše obmo?je Triglavskega narodnega parka. Se pravi, inštalirane mo?i je 8 megavatov. Potem imamo najmanjšo elektrarno kot primer, v kateri je inštalirane mo?i samo 70 kilovatov. Potem imamo najstarejšo elektrarno na povodju So?e. To je elektrarna Možnica na vodotoku Koritnice, ki je iz leta 1911 in bo letos poleti pa? praznovala 100 let.
Kakšno je vodilo pri umeš?anju malih elektrarn v prostor? Kot prvo, zasnova samega objekta mora biti v bistvu izvedena skladno z okoljevarstvenimi na?eli in sonaravnega gospodarjenja. Seveda, predpogoj za to je energetska in pa ekonomska upravi?enost samega objekta. Tretje pomembno vodilo je ve?namenska izraba. Ta ve?namenska izraba se lahko v bistvu izkaže ali pa izkazuje kot izraba kumulacij za turizem in rekreacijske dejavnosti, kot oskrbo oz. zalogo s pitno vodo. Dvonamenska izraba je lahko tudi v kombinaciji z objekti za vzrejo rib, se pravi za ribji živelj, lahko je pa tudi dvonamenskost z namenom ohranitve kulturne dediš?ine. Poleg tega je seveda še zadnje vodilo, da je pri vsem tem na?rtovanju in umeš?anju teh novih objektov potrebno upoštevati tudi potrebe, pri?akovanja in pa želje lokalnih skupnosti, gospodarstva, turisti?nih društev oz. vseh dejavnikov v tem lokalnem prostoru.
Kako poteka za malo elektrarno, ?isto na grobo ena taka umestitev v prostor. Najprej je potrebno vsekakor pridobiti koncesijsko pravico za izkoriš?anje vode, za proizvodnjo elektri?ne energije. Predpogoj za to je seveda umestitev objekta v prostorski na?rt same ob?ine. Se pravi, v veljavnih prostorskih na?rtih ob?ine morajo biti male hidroelektrarne vnesene. Ko se to dvoje nekako izvede, je postopek že kar enostaven naprej, od priprave vse dodatne dokumentacije, tako prostorske kot projektne, in pa seveda celoten postopek pridobitve do gradbenega dovoljenja.
Sedaj bo pa prikazanih še par primerov dobre prakse ravno te ve?namenske izrabe hidroenergetskih objektov. To je pa? primer turizma, rekreacija in pa ribolova, ob seveda ve?jih akumulacijskih jezerih. Za male elektrarne pa velja, recimo primer male hidroelektrarne Zadlaš?ica v Triglavskem narodnem parku, kjer je zajetje, isto?asno tudi zajetje za pitno vodo za celoten Tolmin in pa Most na So?i. Se pravi, ?ista dvonamenskost za dobavo pitne vode.
Drug konkreten primer je ob mali elektrarni na reki Tolminki ?isto blizu Tolmina. Je zajem za hidroelektrarno in pa zajem za objekt vzgoje ali pa vzreje soške postrvi na istem mestu. Se pravi, skupen je zajem, oto?ni objekt in pa dovodni kanal in potem se ta voda v bistvu izrablja tako za malo hidroelektrarno kot pa vodo, ki je potrebna za vzrejo te soške postrvi.
Zadnji, najnovejši primer skupnega sodelovanja. In sicer, to je sodelovanje pri ohranitvi kulturne dediš?ine, Klavže na Idrskem verjetno poznamo vsi. Te Klavže so zelo v slabem stanju. Še posebno so bile Klavže na Kanomeljci. To so bile kanomeljske Klavže. To je bilo približno leta 2003, 2004, smo skupaj z Ministrstvom za kulturo pa? pristopili k skupnemu projektu, in sicer obnovi teh kanomeljskih Klavž, ob isto?asno tudi izrabi teh Klavž za hidroenergetske namene. Tako so dobile v bistvu Klavže tudi prvoten namen, za katerega so bile tudi takrat grajene. Tu imamo v bistvu za jezero za Klavžami. To je pa ta izto?ni del. V samih Klavžah se je pa povsem obnovil tudi sistem odpiranja zapornik, ki je bil v bistvu takrat veljaven oz. tudi uporaben za tega ?asa.
To je ?isto na kratko. Hvala lepa.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala gospe Rejec za zelo lepe fotografije o naši tehni?ni in kulturni dediš?ini, ki je povezana s teko?o ekonomijo. Prosim vse prisotne, da pristopijo k diskusiji, ?e želi kdo karkoli pripomniti na to predvajanje in izvajanje govorcev. Prosim. Izvolite.

MARJAN KOŽELJ: Za spodnjo Savo pa za Muro bi vprašal, ali imajo kakšne probleme ali pa kako rešujejo s Hrvati, ker je iz leta 1925 Pariška konvencija, ki pa? neka dolo?ila ima glede voda, ki te?ejo preko ve? držav.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Prosil bi gospoda Silvestra Jerši?a, da odgovori na vprašanje gospoda Koželja.

            SILVESTER JERŠI?: Se opravi?ujem, nisem slišal kompletnega vprašanja.

            MARJAN KOŽELJ: Leta 1025 je nekako Pariška konvencija, ki predpisuje, ne poznam to?no, ampak, da je treba pretok, kakršen je naravni, med državnimi mejami ohranjati, razen ?e se partnerja sporazumeta druga?e. Ker je Sava takšna in Mura takšna, me zanima, ker o tem pa? ni kaj slišati, ali je bilo tukaj dogovarjanje oz. kako se je to dogovorilo.

SILVESTER JERŠI?: Hvala za vprašanje. V tem trenutku je zapisano v koncesijski pogodbi: sonaravni režim oz. naravni režim reke Save v mejnem profilu. Zato je tisto, kar sem rekel – preto?no akumulacijski tip hidroelektrarn. Se pravi, zadnja akumulacija Mokrice, v sodelovanju z Brežicami, izravnavajo pretok na naravni pretok. To pomeni, da bo po izgradnji verige pretok takšen, kot je danes. Vmes se bodo pa izvajale modulacije. V primeru, ko bo Hrvaška tudi pristopila k izgradnji verige hidroelektrarn okoli Zagreba, slišimo zadeve pa ne poznamo podrobnosti, se lahko zadeva seveda tudi druga?e dogovori. Recimo tako, kot je primer na Dravi, kjer je sodelovanje dravskih in pa avstrijskih partnerjev. V tem trenutku naravni režim reke Save v mejnem profilu, zapisano v koncesijski pogodbi. Hvala.

            ……………….: ?e lahko jaz za Dravo povem oz. za Muro. Zadnja elektrarna na Muri je približno 15 kilometrov na slovenskem ozemlju in tudi v koncesijski pogodbi imamo predpisano, da se seveda naprej potrebno ohranjati naravni pretok, kolikor je možno, reke Mure. Druga?e pa na Dravi imamo z Avstrijo sklenjen meddržavni dogovor o zagotavljanju oz. režimu reke Drave na meji in s Hrvati imamo ravno tako na hrvaški meji, ko smo se leta 1990 razšli, smo takrat sklenili sporazum, ki še ni na ravni državnega sporazuma, s katerim zagotavljamo Hrvaški pretok na meji s Hrvaško na Dravi. Pri?akujem, da bo tako tudi na Muri.

            MAG. ALIDA REJEC: Podobno je tudi na So?i. Z Republiko Italijo je ravno tako dolo?eno v okviru Osimskih sporazumov, koliko je lahko mejni pretok na sami meji in koliko je lahko tudi sprememba tega pretoka zaradi obratovanja hidroelektrarne Solkan.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala lepa. Izvolite.

ANTON POGA?NIK: Moje ime je Anton Poga?nik. Prihajam iz lokalne energetske agencije Gorenjske. Ne vem sicer, ?e je to omizje ?isto pravo glede na to, da bi verjetno v zvezi s tem morali odgovoriti predstavniki države. Moje vprašanje je pravzaprav usmerjeno v to, da bom rekel, da se kar nekateri posamezniki, posamezni investitorji oglašajo na naši agenciji, da bi seveda želeli nekako postaviti malo hidroelektrarno. Vsi so že toliko šli skozi ta proces, da vedo, da je ravno v pridobivanju tistih izhodiš?nih dokumentov najve?ji problem. Zanima me pa, ?e je v tem omizju kdo, ki lahko odgovori na vprašanje, ali se bo ta politika v Sloveniji spremenila oz. da bi se kljub vsemu, glede na to, kar se danes pogovarjamo, integralno zavzelo stališ?e do gradnje malih hidroelektrarn. Mislim, da je prav, da slovenski javnosti, predvsem pa tistim, ki imajo interes za tovrstno gradnjo, jasno povemo, kakšne so usmeritve na tem podro?ju. Hvala.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala za vprašanje. Mislim, da je najprimernejša sogovornica tukaj za odgovor gospa Alida Rejec, ker imate veliko malih hidroelektrarn v obratovanju.

MAG. ALIDA REJEC: To je res. Sam postopek za malo elektrarno se v bistvu za?ne pri pobudi za pridobitev koncesije. Ta pobuda gre seveda direktno na Ministrstvo za okolje in prostor in tu se potem za?ne ta dolgotrajen postopek. Je pa problem, da stvari ne potekajo tako, kot bi pa? morale.

MIROSLAV GNAMUŠ: Predpostavljam, da ni konkretnega odgovora na to, kdaj bo to druga?e. Naslednje vprašanje, gospod Franko Nemac.

FRANKO NEMAC: Jaz imam vprašanje za gospoda Piška, ki je omenjal srednjo Savo. Kolikor vem, je koncesija tukaj že pet, šest let, ko je bila podeljena Holdingu Slovenske elektrarne in me zanima, kje so problemi, da se ni? resnega tukaj ne dogaja že toliko let. Drugo vprašanje imam pa za gospoda Šefa glede ?rpalne elektrarne. On je rekel, da pa? seveda ta varianta 2-krat 220 megavatov najbrž nujno zahteva priklju?itev na 400 kilovoltni daljnovod. Me zanima, ?e so delali recimo varianto manjše ?rpalne elektrarne, reda velikost Au?, 200 megavatov, ki verjetno bi se jo dalo dosti lažje priklopiti na 110 kilovoltno omrežje. Maksimalni energetski pristop je pa? 2-krat 200 megavatov, seveda pa v?asih je treba delati tudi variante, optimalne iz energetskega stališ?a, take, ki so v bistvu možne in sprejemljive za ve?ji obseg zainteresiranih.

…………….: Kar se ti?e te koncesije na srednji Savi, seveda osnova je uredba Vlade Republike Slovenije iz leta 2004, ki je doživela potem tudi dolo?ene spremembe. Moramo pa lo?iti sedaj podelitev koncesije, podpis koncesijske pogodbe, koncesijske pogodbe pa dejansko ni podpisane. Zaradi tega tudi vsi postopki te?ejo nekako na zalogo. Mogo?e se celo kje podvajajo. Savske elektrarne so na to ve?krat opozorile. Smo želeli priti do nekega ali kompromisa ali rešitve. ?e ni rešitve, se moramo vsi strinjati, da je potem najslabša rešitev, da se ni?esar ne odlo?ijo, kar se pa trenutno dogaja. Tukaj ra?unamo, napisano je bilo že marsikaj, ampak ra?unamo, da bo do neke odlo?itve treba priti in vsekakor imamo interes, da v tej gradnji sodelujemo, ker smatramo, da pravzaprav po dikciji, ki jo uredba vsebuje, to je tista razširitev po ?lenu Zakona o vodah, obstoje?e koncesije. Mi smo vsekakor nosilec definitivno koncesije na zadnji elektrarni na zgornji Savi in prvi elektrarni na spodnji Savi, srednja Sava je pa, smo danes ve?krat videli, vmes. Kar se tega ti?e, smo to ve?krat že poudarjali. Zakaj pa ni še podeljena, pa tudi mi nimamo informacije. Hvala.

MIROSLAV GNAMUŠ: Gospod Šef.

DANILO ŠEF: Mi smo pri ?rpalni elektrarni predelovali kar veliko variant. Od enega agregata, ve? agregatne elektrarne. Na koncu je prevladala varianta z dvema agregatoma. Glede mo?i pa moram re?i slede?e. Smo obravnavali, imeli v postopku tudi ve? variant mo?i. Najnižja varianta je bila 180 megavatov, ampak po študiji, ki so jo izdelali na mariborski fakulteti, po tej študiji izhaja, da objektov nad 150 megavatov na 110 kilovoltno omrežje ve? ne priklju?ujemo. Mislim, da ta podatek kar drži. V Av?ah so morali zgraditi težki daljnovod, so 110 morali oja?ati vodnike in na podlagi tega smo mi potem ugotovili, da 110 kilovoltni daljnovod ali pa 400 kilovoltni daljnovod ni tako velike razlike pri poseganju v prostor. Se pravi, ni bistvene razlike pri posegu v prostor. Trasa je sicer nekoliko višja in takoj je prevladalo potem. Nižje od 100 megavatov pa nismo šli zato, ker je prevladalo tudi na nivoju države, da je škoda poddimenzionirati, ?e imamo naravno danost druga?no. Ko enkrat zgradiš objekt, ga zelo težko potem nadinštaliraš. Potem je prevladala seveda maksimalna varianta 2-krat 220 megavatov.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala lepa. Vprašanje.

JURIJ BAVDAŠ: Jurij Bavdaš iz civilne iniciative. Mene zanima ena stvar. Tukaj imamo enega lastnika, ki je lastnik hidro in termoelektrarn. Vemo, da termoelektrarne nekje okoli 200 milijonov iz lastne akumulacije lahko sfinancira investicija. Vse, kar je ve?, se lahko preliva tudi iz obnovljivih virov. Nekako je to vprašanje za vse, kako prepre?iti to prelivanje iz obnovljivih termo – kurjenje lignita recimo. Meh bi najboljše odgovoril na to vprašanje.

MIROSLAV GNAMUŠ: Se kdo ?uti pristojnega za ta odgovor?

…………….: Jaz bi samo nekaj dodal. Holding je bil ustanovljen takrat ravno zaradi tega, ker je takrat država sklenila, da je miks. Vemo, takrat smo govorili o nasedlih naložb in ogromno naložb, ogromno objektov je bilo nasedlih in takrat smo napravili oz. je Slovenija napravila en tak miks podjetij v Holdingu, ki cenovno vzdrži, miks, vse skupaj vzdrži. Seveda, ?e bi pa lo?iti termoelektrarne, hidroelektrarne pa morda nuklearne elektrarne kot samostojne enote, bi pa bila slika popolnoma druga?na.

MIROSLAV GNAMUŠ: Vprašanje?

ADO BARBIŠ: Ado Barbiš. Prihajam iz Šolskega centra Postojna. Že nekaj let ugotavljamo, da bi bilo potrebno, da država dolo?ene korake v smeri umeš?anja takšnih in druga?nih energetskih objektov v prostor mora nujno skrajšati postopke. Zadnje dneve slišimo nenehno, kako bi bilo potrebno, da stopimo na francosko-nemški vlak, da se razvijamo. Vendar stopicamo na mestu. Sedaj, za vas pa tudi za tiste, ki so za menoj, konkretno predlagam, da skupaj po konferenci podamo neko izjavo in jo odgovornim tukaj v tem hramu demokracije posredujemo, da le po?asi pride do sprememb, ki bodo dejansko pripomogle k temu, da bodo zadeve hitreje stekle. Hvala lepa.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala. Naslednje vprašanje.

ZVONIMIR BRATUN: Hvala lepa. Prijavil bi se k razpravi. Moje ime je  Zvonimir Bratun in prihajam iz Ministrstva za obrambo. Moje vprašanje bo nekoliko bolj strateško obarvano. Namre?, kot geograf razpolagam s podatkom, da je v preteklosti bila na?rtovana vodna pot, tudi po dolini reke Save oz. vsaj nastavki, ki bi gradbeniško z minimalnimi stroški neko? pomagali, da bi se ta plovna pot aktivirala oz. vzpostavila na podoben na?in, kot recimo ob reki Mozele v Nem?iji. S tem dobimo marsikaj. Razbremeni se železnica, razbremeni se promet tudi po cestah. Ali se je pri tem kaj mislilo na to in ali ste vi, ki se ukvarjate z energetsko izrabo reke Save, mogo?e delno tudi Drava, ste na to pristojne opozorili ali jim kakorkoli predlagali? Hvala.

MIROSLAV GNAMUŠ: Gospod Jerši?.

SILVESTER JERŠI?: Kar se ti?e projekta hidroelektrarn na Spodnji Savi, v postopku DPN (državni prostorski na?rt) za HE Brežice se združujejo interesi ve? investitorjev. Že prej v prezentaciji je bilo jasno pokazano. HES je investitor energetskih ureditev. Investitor ostalih ureditev, vodna, državna, lokalna infrastruktura, je MOP. Kar se ti?e vodne plovne poti, se je v postopke DPN-ja vklju?ilo Ministrstvo za promet, ki je tudi izdelalo študijo, pripravilo tudi strokovne podlage za DPN in v predlogu oz. osnutku DPN-ja za HE Brežice je predvidena splavnica. S tem je seveda omogo?ena pot. Po informacijah, s katerimi razpolagam, ki jih imam, je bila izvedena študija na Ministrstvu za promet, s katero so ugotavljali smotrnost plovbe, do kje, za kakšne ladje, in sedaj, kolikor razumem, ?isto mogo?e kakšna napaka je, je predvidena splavnica za ?etrto kategorijo plovbe. In pa seveda, skozi pregrado skozi profil HE Brežice do Brežic nekje. Kako naprej, pa ne morem komentirati, ker je poznam podrobnosti. Seveda to pomeni tudi enako ali podobno ureditev za hidroelektrarno Mokrice pa na nek na?in potem tudi meddržavno dogovarjanje z Republiko Hrvaško za njihove na?rtovane štiri hidroelektrarne na obmo?ju Zagreba. Danes je plovba nekje do Siska, potem je pa plovba trenutno danes po tem delu od Siska do Zagreba ali pa mimo Zagreba verjetno nemogo?e. Hvala.

MIROSLAV GNAMUŠ: Izvolite.

VILI KOVA?I?: Mene zanima za hidroelektrarne na Muri, Savi in So?i. Kakšne so investicijske cene za megavatne in koliko je približno proizvodna cena predvidena? To je eno. Potem me pa zanima tudi struktura v investiciji, koliko odpade na ?isti energetski del in koliko je potem še ureditev okolja? Vemo, da zadeve niso ravno poceni in tukaj je okoljski del precej stroškovno velik, ?eprav mislim, da je potreben, da se razumemo. Informacija bi bila zanimiva. Hvala lepa.

MIROSLAV GNAMUŠ: Hvala. Gospod Šef najprej.

DANILO ŠEF: Mi imamo ene ocene ta trenutek. 100 mio evrov po elektrarni z vsemi okoljskimi. Obmo?je pa 2-krat 18 megavatov oz. proizvodnja je približno 90 gigavat ur letno.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Še za Savo, gospod Jerši?.

            SILVESTER JERŠI?: Hvala. Kar se ti?e spodnje Save. Objekti imajo razli?ne padce. Potem so tudi razli?ne mo?i, zato jaz gledam vedno kot celoto. Torej, za tistih 180 megavatov inštalirane mo?i 5 hidroelektrarn, mo?i so razli?ne, nekaj nad 30, nekaj pod 40, zadnje Mokrice so najmanjše, je potem predviden del, za energetski del projekta govorim, tam 460 mio evrov. Seveda so tudi vrednosti razli?ne. Primer recimo, Šoštanj je bil okoli 60 mio evrov, energetski del govorim. Blanca nekaj nad 90 mio evrov. Brežice pa nekaj ve?. Skozi razli?ne objekte so razli?ne vrednosti. Ampak na kratko, 180 megavatov, 5 hidroelektrarn, red velikosti 460 mio evrov. Kar se pa ti?e infrastrukturnega dela, je pa nekje 250 mio evrov. Zopet se razli?no porazdeli po razli?nih objektih, pa? odvisno od same konfiguracije. Tam, kjer je elektrarna v ožji dolini, je teh ureditev manj. Za Brežice, Mokrice, kjer gre pa v bistvu že za nižinski tip elektrarne, bodo pa te številke nekoliko ve?je. Hvala.

            ……………….: Gospod je vprašal še za ceno kilovatne ure.

            ……………….: Kar se ti?e cene kilovatne ure, o tem ne morem govoriti. Gre namre? za pogodbeni odnos med družbama HES in pa Holding Slovenske elektrarne med seboj proda elektri?no energijo, tako da nisem kompeten?en za ta odgovor. Prosim za razumevanje.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Vprašanje.

            JOŽE BRDNIK: Jože Brdnik, Fering Murska Sobota. Na državo se sklicuje ve?ina ljudi pa niso predpisi pa ni to. Odnos ministrstev, države do obnovljivih virov energije se danes vidi. Je kateri tukaj? Nobenega. Slovenci smo zelo zeleni, samo ne na našem dvoriš?u. Jaz na mojem dvoriš?u sem za vse obnovljive vire energije. Imamo pa tako komplicirane, od gradbenega dovoljenja naprej, predpise, do pridobitev, ne vem, en Pohorec je rekel, da rabim 54 soglasij za to, ker bo na enem potoku malo hidroelektrarno naredil. Ne vem, kdaj bomo mi te obnovljive vire naredili, kdaj bomo delovna mesta pridobili, zeleno energijo in tako dalje. Predimenzionirana ministrstva, ki so dale? od tega. Oni morajo zakomplicirati predpise. Zakaj? Druga?e niso pomembni in jih ve? ni. Dejansko, namesto da bi se združilo, da bi se pomagalo, se odmaga. Hvala.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Gospod zadaj. Izvolite.

            TOMAŽ OGRIN: Tomaž Ogrin iz društva za varstvo okolja. Vprašanje imam. Hidroelektrika ne daje toplote, razen v primeru, ?e gremo na elektriko. Ali je umestno greti na elektriko? Doslej nisem dobil enozna?nega odgovora na to od energetikov. Ali naj potem enostavno ogrevamo vse na elektriko? S tem bi izpodrinili kurilno olje in druge take energente, ki povzro?ajo CO2.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Izvolite.

            ………………: Prvo bi rekel tisto glede izvajanja predpisov. Jaz mislim, da predpisi niso krivi, ampak ljudje, kako jih izvajajo, koliko so ažurni. Na kaj se zgovorijo, sem se mislil že prej vprašati. Zakaj tako dolgo me?kajo s stvarmi? Grede ogrevanja z elektriko. Mislim, da je elektrika preve? žlahtna energija, da bi z njo ogrevali. Naj samo povem primer. ?e liter vode ho?ete za stopinjo Celzija ogreti, morate drug liter teoreti?no 420 metrov iz višine na turbino spustiti. To se pravi, ogromno dela za toploto. Ogrevanje, ?e se da, naj se z drugimi sredstvi kuri in ogreva, elektriko pa ne. Tudi recimo toplotne ?rpalke, ki imajo recimo en del elektrike, tri dele toplote, ki jo dobite zastonj, ?e je iz premoga delana, tudi ni profita pri CO2. Politika cen je eno, po kakšni ceni elektriko dobimo, drugo je pa recimo naravni pristop k stvari, sonaravnost.

            MIROSLAV GNAMUŠ: Še kdo želi diskutirati? ?e ni ve? kandidatov, potem bi se zahvalil in zaklju?il to sekcijo hidroenergije. Hvala lepa.

            MAG. MARTINA ŠUMENJAK SABOL: Spoštovani gospodje, drage gospe, nadaljujemo soncem, vetrom, geotermijo in potem za konec imamo biomaso. Lepo prosim. Predsedovanje prevzame gospod Franko Nemac, direktor APE, Agencije za prestrukturiranje energetike in naš podpredsednik.

            FRANKO NEMAC: Za?enjamo s to sekcijo. Upam, da uvodoma ne bom ve? kot pet minut porabil, da predstavim akcijske na?rte, ki so bili pripravljeni v zadnjem ?asu za podro?je obnovljivih virov energije. Prvi akcijski na?rt oz. oceno, kaj bi bilo treba do leta 2020, sem že leta 1998 pripravil in ga tudi v tem Državnem zboru ve?krat predstavil, tako da ga bom samo prikazal. Narejen je bil v bistvu pregled, kaj smo imeli v letu 2005 zgrajenega, kakšne so približno obratovalne ure. Proizvodnja v letu 2005, kakor vidimo, v glavnem je vse skupaj baziralo na hidroelektrarnah na podro?ju obnovljivih virov in nekaj malega bioplina. Do leta 2020 je bilo predvidena izgradnja teh dodatnih kapacitet s specifi?nimi stroški in s takimi potrebnimi sredstvi, reda 3,6 mlrd evrov za obnovljive vire in bi v tem primeru dosegli tako dodatno proizvodnjo na nivoju 4.000 gigavat ur. Bile so pa narejene tudi v bistvu ocene, koliko bi ta energija stala. Na podro?ju son?nih elektrarn moram re?i, da sem v tistem ?asu ra?unal z neko povpre?no ceno 3.500 evrov na kilovat. Že danes smo nekje okoli 2.500 evrov na kilovat. Ta cena bo v prihodnjem obdobju padala in zato bo tudi v bistvu ta cena, ki je zaenkrat za son?ne elektrarne relativno velika, tudi vnaprej padala. Bila je narejena tudi primerjava z recimo eventualno novo jedrsko elektrarno, kjer je sicer ta cena relativno nizka. Seveda, specifi?na cena 3.000 evrov na kilovat pa seveda v zadnjih letih vse bolj raste in tudi ne upošteva zapiranje objekta in tako naprej. Ampak, to je bila v bistvu neka ocena in primerjava, da vidimo, kaj pomenijo obnovljivi viri energije v primerjavi z drugimi fosilnimi energenti. Enako je bila narejena ta ocena tudi za toploto. Teh kapacitet ne bom našteval, ker ni ?asa. Bom samo naredil eno primerjavo. Ta akcijski na?rt s t.i. 3.145 gigavat urami je bil delan za energetsko zbornico v letu 2009 za proizvodnjo v hidroelektrarnah in malih hidroelektrarnah, veter, bioplin in tako naprej. Smo prišli do take ocene s tako izgradnjo posameznih objektov po letih. To je pa v bistvu naš uradni akcijski na?rt do leta 2020, kjer je spet ponovno ta glavno podro?je in pri inštaliranih megavatih in gigavat urah v bistvu na podro?ju hidroelektrarne. Enako je bilo to narejeno za toploto. ?e naredimo sedaj eno primerjavo teh akcijskih na?rtov, v bistvu lahko vidimo to, da je tale za proizvodnjo elektri?ne energije, ta temno modra je uradni akcijski na?rt države do leta 2020, ki je šel v Bruselj. Tale krivulja vijoli?asta pomeni v bistvu oceno, ki je bila narejena v okviru akcijskega na?rta energetske zbornice, kjer smo na podlagi podatkov anket med elektrogospodarstvom prišli do tega, katere projekte imajo v planu. In to je ta ocena, ki smo jo naredili leta 2008. Seveda lahko ocenimo že na prvo oko, da je ta, vsaj po megavatih, nacionalni energetski program relativno neambiciozen. To je narejena še primerjava za hidroelektrarne po letih in dejansko tudi tukaj v tem primeru lahko vidimo, da je to, kar smo mi naredili za hidroelektrarne, ta linearni nepristop in to, kar je predvideno, da bi, elektrogospodarstvo pomeni izgradnja spodnjesavske verige, srednje Save, dve, tri elektrarne do leta 2020, bi pomenilo, da bi dejansko te cilje lahko dosegli.
Velika razlika je na podro?ju ocenjevanja son?nih elektrarn. Temno modra je to, kar je šlo z akcijskim programom v Bruselj. 140 megavatov do leta 2020. Mi smo v letu 2010 dosegli to, kar je z zeleno ?rto, okoli 30 megavatov inštaliranih kapacitet. Vse prognoze so bile bistveno manjše, kot ta uradni akcijski program, je bil 12 megavatov, da bo to v letu 2010. Mi, kot re?eno, smo jih dosegli 30. Kot re?eno, program je neambiciozen. Jaz sem prepri?an, da ga bomo dale? presegli.
Na podro?ju toplote energetska zbornica ni delala nobenih ocen. Omejila se je samo na elektri?no energijo. Lahko pa vidimo, da je program, ki smo ga mi izdelali in to, kar je šlo v Bruselj kot uradno na podro?ju novih kapacitet, to pomeni toplote iz biomase, iz sonca in tako naprej, dosti podobna in normalno možno tudi realizirati.
Da ne bom bral zaklju?kov, te sheme, ki jih imamo, so relativno dobre. Glavni problem, ki ga imamo na podro?ju hidroelektrarn oz. vse proizvodnje elektri?ne energije, je pridobivanje dovoljenj. Na podro?ju son?nih elektrarn, kjer je bilo to podro?je na nek na?in urejeno tudi s tem, da do enega megavata ni potrebno gradbeno dovoljenje, se dejansko to podro?je izredno hitro razvija, dosti hitreje, kot je bilo predvideno po kateremkoli scenariju. Ker na nek na?in daje slutiti, tudi ?e bi se recimo pridobila ta koncesija za srednjo Savo, ne vidim nobenega pametnega vzroka, da se poleg spodnje Save ne bi bistveno bolj intenzivno pristopilo tudi k srednji Savi.
Na podro?ju toplote je pa dejansko v zadnjih letih, odkar imamo sredstva na ekološkem skladu, je teh ukrepov izjemno veliko in podro?je se dobro razvija in ne vidim nobenega pametnega razloga, da teh ciljev iz akcijskega na?rta ne dosežemo, seveda pa jih lahko z  neko bolj intenzivno politiko tudi presežemo. Toliko za uvod.
To omizje je mišljeno, da bi sedaj predstavniki iz posameznih energetskih podjetij. Najprej vabim mag. Bojana Luskovca in gospoda Aleša Ažmana. Gospod Luskovec je predsednik uprave Elektro Gorenjska, gospod Aleš Ažman pa direktor Gorenjskih elektrarn. Predstavila bosta razvoj na podro?ju obnovljivih virov pri njih.

MAG. BOJAN LUSKOVEC: Lep pozdrav iz Elektro Gorenjska. Kakor vidite, sva dva, ampak ne se ustrašiti, oba bova poskušala dvakrat kompenzirati ta ?as, ki je ušel izgleda iz urnika.
Smo distributerji elektri?ne energije. Danes se bom izognil težave, pa ne v napa?nem smislu razmeti, ki jih ima distributer s priklopi, s priklju?evanjem obnovljivih oz. razpršenih virov. Glejmo zadevo danes v pozitivni lu?i. Kot distributer Elektro Gorenjska imamo v 100 % lasti Gorenjske elektrarne. Direktor Gorenjskih elektrarn je Aleš  Ažman in bi ga kar prosil, da predstavi nekaj slajdov, na koncu pa še jaz nekaj o elektri?nih polnilnicah, ki so povezane s temi obnovljivimi viri in nek hit, nekaj novega v prihodnosti.

ALEŠ AŽMAN: Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Družba Gorenjske elektrarne, njena osnovna dejavnost je proizvodnja elektri?ne energije v hidroelektrarnah. V zadnjem ?asu se ukvarjamo tudi s proizvodnjo elektri?ne energije v son?nih elektrarnah in pa s soproizvodnjo elektri?ne energije in toplotne energije v kogeneracijskih enotah. Letno nekje proizvedemo 50 mio kilovatnih ur zelene elektri?ne energije. Imamo 35 zaposlenih in pa približno 4 milijone prometa smo imeli v letu 2010.
Kot sem že omenil, naši klju?ni elementi so skrb za varovanje okolja, pove?anje in optimiranje proizvodnje elektri?ne energije iz obnovljivih virov, ponudba novih in prijaznih tehnologij, tako da stremimo k temu, da bi ?im ve? elektri?ne energije bilo proizvedene na okolju prijazen na?in in pa, da bi bila raba primarne energije v primeru kogeneracij ?im bolj u?inkovito porabljena.
Tukaj bi vam v okviru te prezentacije predstavil dva projekta. Eden je projekt zagotavljanja toplotne oskrbe za javni sektor in pa gradnjo son?nih elektrarn, s katerimi se tudi ukvarjamo v zadnjem ?asu. Referen?ni projekt, ki bi ga predstavil, je pogodbeno zagotavljanje oskrbe s podružni?no šolo Lom pod Storži?em. Ta projekt je sicer manjši, vendar se mi zdi kot primer zelo dobre prakse. Tukaj gre za Lom, gorsko vasico, v kateri so imeli ogrevanje šole s kurilnim oljem. Pri obnovi kotlovnice se nam je zdelo nesmiselno, da bi stari ogrevalni sistem ponovno nadgradili s sistemom kurilnega olja in potem nekje iz Saudske Arabije uporabljali neko fosilno gorivo za ogrevanje, ?e pa živimo nekje sredi gozda. Gre sicer, kot sem že omenil, za manjši projekt s povpre?no porabo 11.000 litrov kurilnega olja. Pri ogrevanju z lesno biomaso, moram povedati, je investicija za?etna nekoliko ve?ja, kot pri plinu oz. kurilnem olju. Gre za dolgoro?no investicijo, in sicer obdobje dobave naslednjih 25 let. Ko smo za?eli s to investicijo v letu 2008, so bile cene nafte zelo visoke. Potem je sicer prišla energetska kriza, kar nam je ekonomiko projekta malenkostno pokvarilo, ampak sedaj pa spet vidimo, da cene energentov so za?ele rasti in v bistvu cena nafte je bistveno oz. posledi?no kurilnega olja bistveno bolj naraš?a kot pa cena lesnih sekancev, ki jih dostavlja kmet iz lokalnega okolja. Tako, da smo tukaj nekje naredili zaklju?eno celoto, tako da je samozadostno oskrbo šole v primeru zagotavljanja toplote v okviru šole Lom z lastno energijo iz gozdov, kjer se pa? uporablja material za lesne sekance, ki pa? ni primeren za uporabo ne tako v lesni industriji in drugje in je njen namen tukaj v polni meri izkoriš?en.
Drugi del, s katerim se pa tudi intenzivno ukvarjamo, so pa son?ne elektrarne, ki tudi izkoriš?ajo son?no energijo. Gorenjske elektrarne so bile pionir na tem podro?ju. Moram povedati, da tukaj pri son?nih elektrarnah sicer brez subvencij države sami projekti ne bi bili rentabilni. Omogo?ajo sicer nek stabilen toda majhen donos. Je pa nekaj res. Tukaj te elektrarne se cenijo, tudi podpore padajo. Je pa smiselno, glede na naše izkušnje, elektrarne graditi na lastnih objektih, ki so pa? nekje ustrezno usmerjeni proti jugi. Se pravi, da imajo usmerjenost proti jugu in pa naklon je nekje optimalen 20 – 30 %.
Tukaj bi predstavil primera dobre prakse, ki so se oblikovali skozi naše poslovanje. Prva je bila son?na elektrarna Radovljica, mo?i 16,3 kilovata. Son?na elektrarna Labore, mo?i 30,9 kilovata. Potem smo naredili tukaj, skupaj z izobraževalnimi ustanovami, nekaj projektov. Son?na elektrarna Strahinj, kjer mi tudi v bistvu gostimo neko son?no elektrarno na tuji strehi, kompenziramo z izobraževanjem dijakov in študentov. ?e bi še pla?evali najemnino, ti projekti potem niso ve? rentabilni. Enako imamo tudi projekt son?ne elektrarne na OŠ Preddvor in pa projekt son?ne elektrarne na OŠ Križe, mo?i nekje 80,4 kilovata. Tu je pa še en primer tudi na našem objektu na Trati in pa na RTP-ju Labore.
V letu 2010 je bila skupno proizvedena elektri?na energija … 2000 kilovatnih ur, kar v okviru Gorenjskih elektrarn predstavlja sicer samo 0,5 % delež. Okoljski prihranki so 150 ton emisij CO2, smo prihranili. V primeru, da bi bila ta energija proizvedena v elektrarni na Premog, v šestih letih je bila dosežena skupna proizvodnja iz lastnih son?nih elektrarn 900 8000 kilovatnih ur. Skupni okoljski prihranki emisij CO2 pa so od leta 2005 do leta 2010 znašali kar 454 ton emisij CO2 in nekje na tak na?in prispevamo k boljšemu okolju. Izpostavil bi samo to, da preko investicije v son?ne elektrarne so sedaj tudi, jih država regulira s subvencijami. To tehnologijo mi ocenjujemo, da je potrebno razvijati. Konec koncev, nekje se pri?akuje tudi, da bi do leta 2020, 2025 proizvodnja iz son?nih elektrarn postala tudi brez subvencij, konkuren?na ostalim virom, tako da je tukaj potrebno biti zraven in tudi slediti trende v tej industriji. Toliko z moje strani. Sedaj pa predajam besedo gospod Luskovcu.

MAG. BOJAN LUSKOVEC: Gospa Martina me je pozvala, ?eprav je to sedaj precej druga?na tema: polnilne postaje za elektri?na vozila na Gorenjskem. Zanimive so pa zaradi tega, ker je zelo lepo, ?e se za?nemo voziti tako, da re?emo: smo se na sonce napolnili potem se pa vozimo, namesto bencin in nafta, tako kot do sedaj.
Zakaj smo kot distributerji z elektri?no energijo pristopili k tem polnilnim postajam? Kot verjetno veste, vsaj medijsko smo se trudili objavljati, imamo trenutno že kar šest polnilnic za elektri?na vozila na Gorenjskem. Vse so namenjene pravzaprav promociji. Koliko je posre?ena lokacija sedanjih polnilnic, bo pokazal ?as. Omenil sem, da smo jih postavili v namen promocije, predvsem pa v izziv zakonodajalcu, da je treba že sedaj pripravljati zakonodajo tako, da bodo te polnilnice, ta polnjenja vozil obvladljiva.
Tako, kot sem rekel, da smo jih zaradi tega, da osveš?amo in izobražujemo ljudi o u?inkoviti rabi energije, spodbujamo uporabo okolju prijaznih vozil in tudi pospešujemo eko turizem. namre?, vse te polnilnice smo v glavnem postavili v sodelovanju z ob?inami, turisti?nimi organizacijami in tako naprej. Konkretno se lahko po Gorenjskem peljete z elektri?nim avtom po vseh jezerih, skratka na Jezerskem se lahko ustavitev, v Preddvoru, Bledu, Bohinju, v Kranjski Gori pa vmes še v Kranju. Torej, šest polnilnic je, ena je pa v planu v Vrbi, nedale? od Prešernove rojstne hiše, kjer jo bo možno uporabljati v poti neke kulture oz. veliko ljudi.
Nekaj utrinkov iz teh polnilnic. Tam v sredini ta polnilnica. Povsem ni? nenavadnega. To je pravzaprav, ?e ga prenesemo v vsakdan elektri?nih priklju?kov, je to pravzaprav priklju?no merilno mesto, takega, kot ga poznamo doma, samo, da ima pa? obliko neke polnilnice, nekega stebri?ka. Opremljena je s števcem, z .. (nerazlo?no), ustreznimi varovalkami in pa seveda tipskimi vti?nicami. Te naše polnilnice so zna?ilne tudi v tem, da imajo samostojne priklju?ke iz transformatorskih postaj in omogo?ajo tudi t.i. hitro polnjenje. Hitro polnjenje je nedefinirano. Odvisno je, kako bodo vozila, ki jih bodo tovarne proizvajale, kako bodo vozila pripravljena. Skratka, mi omogo?amo, ?e akumulatorji bodo sposobni toliko po?rpati elektrike, mi lahko nudimo od 100 do 150 amperov z našo kapaciteto. Torej, avtomobili, vabljeni na te polnilnice. Trenutno imamo v Sloveniji najmanj dvakrat ve? polnilnic, kot je pa elektri?nih avtomobilov.
Ko me je gospa Martina pozvala na to predavanje, je rekla: ta zadeva naj ima neko sporo?ilo. Jaz sem se tega držal. Skratka, razli?ne študije so oz. razli?ni avtorji, ki napovedujejo, da ?e bi vsa vozila prešla na elektri?ni pogon, podatki so zelo razli?ni, vendar ve? kot 20 % nisem našel podatka, ?e zada bi se za ve? kot 20 % povišala potrošnja elektri?ne energije. Ti podatki so okoli 12, 16 in tja do 20. Vedno smo vprašani, ja, potem bo pa treba zgraditi ve? elektrarn pa nuklearna pa premogovno pa ne vem, kakšne elektrarne še. Ne. Tega ni potrebno, kajti proizvodni viri imajo dovolj kapacitete, kot tudi omrežja kot tudi proizvodne kapacitete so dimenzionirane na maksimum, torej na koni?ne obremenitve. ?e znamo to enakomerno razporediti, predvidevamo, da dodatnih proizvodnih kapacitet zaradi elektri?nih vozil ne bi bilo potrebno graditi, kajti rešitev za to je t.i. smart grid oz. s pametno mrežo, o kateri smo danes že slišali. Tukaj poziva zakonodajalca, da pristopi k razmisleku, da se ne bodo polnilna mesta stihijsko postavljala kjerkoli. Zadevo je treba imeti pod kontrolo, zaradi tega, da bodo ti avtomobili oz. njihovi akumulatorji lahko služili kot veliki hranilniki energije. Predstavljeni so recimo na primer v Kranju tovarna Iskra. Stotine, tiso?e vozil, ki so osem do deset ur parkirana, stojijo, in v tem ?asu lahko s temi avtomobili oz. s temi kapacitetami elektri?no energijo v akumulatorji, distributerji lahko marsikaj storimo. Torej, treba je zakonodajno za?eti upoštevati. Kdo bo lahko postavljal te polnilnice oz. ne samo postavljal, ampak kdo jih bo lahko imel v upravljanju.
Ta problem neobvladovanega priklju?evanja elektri?nih vozil v prihodnosti, sploh, ko bo prihajalo do hitrega polnjenja, kar bo ustvarjalo neke udare v elektri?no omrežje, nas bo zgolj rešila ustrezna zakonodaja v prihodnosti. Toliko z moje strani.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      

            FRANKO NEMAC: Hvala lepa. Takih objektov, kot je tista šola, jih je sredi gozda veliko. Eden takih ve?jih je na Pokljuki objekt od vojske, kjer dejansko, ne glede na tiste strateške zadeve, ki jih je prej kolega omenjal, tukaj vozimo iz Saudske Arabije tisto nafto, ki jo kurimo sredi Pokljuke. Teh izzivov in priložnosti je za vse naš še veliko. Zaenkrat hvala obema. Prosil bi gospoda Julijana Fortunata, da pove, kaj na tem podro?ju oni delajo, kaj gradijo in kaj ne gradijo. Re?eno mi je bilo, da bo gospa Nada Pavšer, program Energy v Sloveniji.

            NADA PAVŠER: Se opravi?ujem, ker sem malo vsko?ila, ker druga?e bi bila kasneje na vrsti pa me druge obveznosti ?akajo. Moje ime je Nada Pavšer in kot ustanoviteljica eko šol Slovenije, v katero sedaj v bistvu ta program vklju?uje že ¾ slovenskih šol in vrtcev, me je Vlada na predlog podnebnih sprememb, Služba za podnebne spremembe, predlagala, da bi v EU prevzela to ambasadorstvo vseevropskega nate?aja za mlade. To pomeni, da v bistvu bi želela pozdraviti predvsem to sodelovanje Gorenjske in Primorske s šolami, kajti to je tista prava sprega, kako k mladim prenesti ta izhodiš?a in kako z mladimi za?eti in pri?eti spreminjati navade. Prav to te?e. Projekt je za?el v septembru po vseh evropskih državah in tudi v Sloveniji. Žal pa v Sloveniji še ni veliko šol, ki bi se rade predstavile Evropi. Trenutno je uradno prijavljenih 35. Ve? je bilo zanimanja, ampak samo do 15. maja je še ?as, da se predstavijo, kaj v Sloveniji na tem šolskem podro?ju mladi delajo. Imamo pa dejansko veliko za pokazati in bom na kratko, samo moment.
Kaj pomeni ta vseevropski nate?aj za šole, tako osnovne kot srednje v  vseh evropskih državah plus tudi tiste, ki se približujejo Evropski uniji? V okviru enega finan?nega kanala oz. vseevropskega projekta inteligentna energija te?e v okviru School Net ta zelo zanimiva pobuda, kako mlade nagovarjati, da za?nejo inovativno razmišljati, kaj narediti na podro?ju energije, na podro?ju iskanja novih virov energije. To se pravi, gre za ta premik navad, za?enši že v osnovni šoli. V okviru evropske komisije je skupina za menedžment, ki v bistvu koordinira vse država, vsaka država ima ambasadorja, ki naj bi ta program širil v prostor države. Tako, da smo za?eli 15. septembra v Sloveniji tudi s pomo?jo in moralno pobudo Ministrstva za šolstvo, predvsem pa s sodelovanjem, zelo tesnim sodelovanjem Službe Vlade za podnebne spremembe in preko delavnic in posvetov širila program v ta slovenski šolski prostor. Šole lahko sodelujejo na treh podro?jih, in sicer tam, kjer v bistvu sami u?itelji predlagajo nove u?ne enote, to, kar bomo danes tudi še slišali iz mariborske šole. Torej, da skupaj razvijejo pedagoške dejavnosti, da delujejo v bistvu skupaj z u?enci, tako v osnovni, srednji šoli, in iš?ejo inovativne pristope. Tukaj moram posebej pozdraviti in pohvaliti kar nekaj šol, predvsem srednješolski center Velenje, ki je na tem podro?ju ogromno naredil. Gre za iskanje novih pristopov okoljskega menedžmenta, uvajanje energetskega knjigovodstva v šole in nenazadnje, danes imamo priložnost videti tukaj lepo urejene štiri mlade fante, skupaj z mentorjem, gospodom Barbi?em iz srednješolskega centra Postojna. Tudi tam so ogromno naredili in upam, da bodo svoje izkušnje pokazali Evropi in se s tem primerjali z ostalimi državami. 27 držav plus Norveška plus Hrvaška plus Luksemburg sodelujejo. Gre pa tukaj za en tak krog, tako za sodelovanje šol, skupaj seveda z u?enci, z u?itelji, lokalno skupnostjo in seveda sponzorji. Prav na vas je, ki ste v bistvu lahko neke vrste sponzorji, tako stroke, znanja, kot seveda tudi finan?na pomo?, ?e nastanejo kakšni materialni stroški, da razvijejo nove ideje, nove pristope, predvsem pa to energetsko odgovornost.
Mislim, da je nesprejemljivo, da v nekaterih ob?inah še vedno župani oz. šola pošlje na ob?ino ra?un, koliko je potrošila in šola ne ve, niti u?enci oz. dijaki ne vedo, kakšni so ra?uni za elektri?no energijo. ?e pogledamo recimo Mestno ob?ino Ljubljana, ki ima 47 osnovnih šol, energetika pla?uje ra?une, nobene odgovornosti ni zaradi tega ne pri ravnateljih, nobenega energetskega upravljanja, ker niso za to niti motivirani. Torej, tukaj je potrebno narediti en korak naprej, seveda skupaj z vami, ki strokovno delujete.
V okviru tega projekta U for energy te?ejo te spodbude po državah Evropske unije. V Sloveniji smo naredili energetsko mrežo, kjer se šole direktno prijavljajo in to kar v velenjskem srednješolskem centru, ki je skupaj s programom, ki ga uvajamo, v lanskem letu bil nominiran med 500 v svetovnem merilu najboljše projekte v delu z mladini. Jaz sem imela to ?ast, da sem bila povabljena in predstavila projekt v Ruando, kjer je potekala ta svetovna prireditev v okviru Združenih narodov in UNESCO. Mladi oz. šole se morajo direktno prijaviti na spletne strani Evropske unije, kar je tudi v prospektu, ki sem ga pustila spredaj in ga boste lahko dobili. Seveda pa je potrebno, da se vklju?ijo vse plasti slovenske družbe, preko medijev, ki pa takšnim zgodbam ne sledijo tako, kot pa sledijo kakšnim pretepom v parlamentu oz. grdim besedam. Skratka, te pozitivni projekti bi morali tudi v tej hiši najti mogo?e malo ve? poti, da pridejo med ljudi, med mlade. Mi smo naredili, kar se je dalo, skupaj z Ministrstvom za šolstvo. Pripravili smo navodila za u?itelje, za delavnice, vsaj dve delavnici za u?itelje in mentorje, tudi obiski po šolah te?ejo zato, da bi Slovenija dejansko pokazala, ker na tem podro?ju smo res veliko naredili, samo mogo?e znamo v?asih tudi premalo promovirati. ?e pogledate po državah, kako se vklju?ujejo, vidimo, da tukaj Romunija, izgleda, da je bil befel iz šolskega in gospodarskega ministrstva, da so se vklju?ile skoraj vse šole. Kakšni bodo rezultati, še ne vemo. Slovenija, kot vidite, trenutno imajo registriranih 35 šol, osnovnih in srednjih. Pri?akujemo pa, da jih bo do 15. maja kaj ve?. Tako bo letošnji projekt zaklju?en, ki pa se bo nadaljeval, kajti tudi Evropska unija vidi prihodnost na mladih in seveda na motiviranju u?iteljev, da prav tam se iš?ejo nove rešitve in z inovacijami, ki se za?enjajo že zgodaj, v vrtcu, osnovni šoli, bomo lahko premaknili te meje, o katerih smo se tudi danes že pogovarjali.
Toliko sem imela in hvala lepa za pozornost.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa gospe Nadi Pavšer za to zanimivo predstavitev. Dejansko svet stoji na otrocih in oni nas bodo u?ili, ?e se sami ne bomo hoteli.

            JULIJAN FORTUNAT: Lep pozdrav. Moje ime je Julijan Fortunat. Sem predsednik uprave Elektro Primorska. Žal mi je, imel sem pripravljeno krajšo prezentacijo, ki pa je v eni verziji oken, ki jih operacijski sistem ne podpira. Se bomo pa samo pomenili brez predstavitve.
Že v osnovi moram re?i, da sem imel malo težav za današnjo predstavitev glede aktivnosti Elektro Primorske na podro?ju obnovljivih virov. Namre?, Elektro Primorska je dolgoletni akter na podro?ju obnovljivih virov, eden med prvimi v Sloveniji, zagotovo. Postavljali smo med prvimi son?ne elektrarne. Leta 1999 smo za?eli tudi s projektom vetrnih elektrarn. Ukvarjamo se z geotermalno energijo in pa s kogeneracijami.
Par števil?nih podatkov sem imel predstavljenih. Hotel sem dati poudarek tudi na današnjem predavanju vetrnim elektrarnam, kjer se pa? že daljše obdobje trudimo, da bi v Sloveniji postavili prve kapacitete. Prejšnji teden je upravno sodiš?e izdalo odlo?bo, ki nam zavra?a okoljevarstveno soglasje. Predavanje, ki sem ga imel pripravljenega za danes, je potem nekoliko padlo na glavo. Namre?, postopki se vra?ajo kar nekaj korakov nazaj. Moram re?i, da sem imel osebno tudi hude pomisleke, ali naj sploh o tem karkoli povem v tej zasedbi, ker mislim, da se bo morala država odlo?iti, kaj je prioriteta v tej naši skupnosti. Ali ho?emo imeti energijo? Ali ho?emo dose?i 20 % obnovljivih virov do leta 2020, za katere smo se obvezali v Evropi? Ali ho?emo se izogniti tudi pla?ilu penalov, ki nas verjetno ?akajo, v kolikor ne bomo konvergirali k ciljem do leta 2020? Ta vprašanja bodo verjetno aktualna zelo v kratkem.
Predstavitev Elektro Primorske bo zelo kratka. Pri?akujem pa, da mogo?e tudi sami kaj ve? pokomentirate glede aktualnega dogajanja okoli vetrnih elektrarn. Vidim gospoda iz Društva za preu?evanje in opazovanje ptic Slovenije. Prepri?an sem, da bo gospod Jan?ar tudi kaj pokomentiral. Mislim, da pa napori in sredstva, ki smo jih vložili v Elektro Primorski v osveš?anje in pa seveda v sam projekt vetrnih elektrarn na Volovji Rebri, niso bili vrženi pro? in prepri?an sem, da slej ali prej bo morala tudi Slovenija iz tega nezavidljivega zemljevida evropskih držav, ki nimajo niti ene resne vetrne elektrarne, izginiti. To je moje osebno prepri?anje. Zagotovo se bo to tudi zgodilo.
V podkrepitev besedam, ki sem jih izrekel, sicer iz te prosojnice ni kaj dosti videti. ?e gledate rjavo barvo spodaj, kaže obnovljive vire. To so zadnji  podatki, vklju?no z letom 2010, kjer vidimo s temno modro barvo novoinštalirane generatorje v Evropi. Temno modra barva predstavlja vetrne elektrarne. Potem imamo zeleno – fotovoltaiko. Vidimo, da je bil v lanskem letu hud porast vgradnje fotovoltai?nih elektrarn. Nekateri to komentirajo verjetno z zmanjšanjem subvencij na fotovoltaiko, ki se je zgodila konec leta. Mislim, da to lahko mogo?e delno vpliva.
Še en zelo velik fenomen imamo. V lanskem letu naravni plin. Tega dejstva jaz ne znam razložiti. Tu moram re?i, da nisem s tega podro?ja, tako da ga težko komentiram. Tu imamo pa sam veter. Slika govori po moji oceni sama zase. Imamo eksponencialno krivuljo v evropskih državah. Vsako leto predstavljamo Elektro Primorska to sliko, tudi v tem prostoru. Vidimo Nem?ijo, Španijo, Italijo, Dansko, Francijo v tej torti na desni strani, koliko vlagajo vsako leto v nove kapacitete. Govorimo o 80.000 megavatov.
V?asih dobimo zagovorniki vetra tudi o?itek, da vedno govorimo samo o inštalirani mo?i, ne pa o proizvedeni energiji. Tu imamo podatke, tudi delež vetrne energije v vsaki državi. Vidimo, kako prednja?i Danska (24 % v proizvedeni energiji kumulativno v državi). Tudi Portugalska in Španija sta zelo visoko, Irska, Nem?ija.
Rad bi predstavil samo še par prosojnic, ki se ti?ejo ostalih naših aktivnosti, in sicer male son?ne geosonde, male vetrne in kogeneracije. Tu imamo par podatkov, ki sicer so iz vidika doprinosa k energetski bilanci Slovenije zanemarljivi. Imeli smo zagotovo pionirsko vlogo pri postavljanju prvih son?nih elektrarn. Kasneje smo te aktivnosti nekoliko ustavili, ?e govorimo o son?nih elektrarnah. Postavili smo tudi prve male vetrne elektrarne. Tu imamo prvo sliko. To vetrnico boste lahko videli, ?e greste po avtocesti iz Ljubljane proti Kopru. Ob avtocesti tam blizu Diva?e na eni naši trafopostaji stoji. Ob?asno se vrti. Iz vidika vetrnega potenciala zagotovo nimamo idealnih pogojev, smo pa to postavili bolj iz vidika osveš?enosti porabnikov.
Tu imamo dve mali elektrarnici, vetrnici v Diva?i in Ajdovš?ini, in eno nekoliko ve?jo na Banjški planoti, 15 kilovatno. 
Ostale naše aktivnosti na podro?ju obnovljivih virov. Imamo tri ve?je enote kogeneracije na našem prostoru. To je v okolici Nove Gorice, prve tri, ki so navedene. Zelo pomembni so tudi naši rezultati glede koriš?enja geotermalne energije. Ponosni smo na to, da imamo na svojem nadzorništvu, se pravi v svoji stavbi v Dekanih pri Kopru dve vrtini, ki sta 100 metrov globoki in ki z izmenjevalci pokrijemo vse energetske potrebe stavbe. Skratka, niti litra nafte ali kakšnega drugega primarnega goriva ne porabimo za celo leto, s tem, da imamo tam vklju?eno tudi hlajenje ?ez poletje. Lahko si predstavljate, da na koprskem to ni ma?ji kašelj.
Gospa prej menoj je govorila tudi o sodelovanju v osnovnih šolah. Mi smo tukaj sicer bolj se pogovarjali o oskrbi samih šol, ampak tudi projekti, ki jih tu izvajamo, so zelo pomembni. Prvi?, iz energetskega vidika za same šole. Drugi? tudi iz vzgojnega vidika za dijake oz. u?ence teh šol. Tu imamo kar nekaj projektov in prepri?ani smo, da bodo rezultati pravi, dobri.
To je bilo pa mišljeno kot poslastica današnje predstavitve, pa žal moram re?i, da ima namesto cukra nekaj grenkega v sebi. Torej, na Gradbeni fakulteti v Ljubljani so porabili najnovejša orodja in umestili naš projekt vetrnic v realni 3 D model prostora, kjer bi dejansko morali stati. ?e pogledate, ne vem, koliko se vidi, upam, da je kolikor toliko razlo?no, imamo pred seboj Ilirsko Bistrico in pa sleme Volovje Rebri za seboj, ki so tik pod obzorjem, so vetrnice, in sicer dveh barv. Ene so oranžne, ene so bele. Bele so tiste, ki so po našem projektu z veljavnim gradbenim dovoljenjem tudi uradno bile predvidene za gradnjo. Oranžne so pa tiste, ki smo jih mi v prvotnem projektu predvideli in smo jih zaradi usklajevanja s civilnimi iniciativami in seveda zaradi okoljevarstvenih zahtev potem ?rtali. Treba se je zavedati, da smo imeli v osnovnem projektu 80 vetrnic. Potem smo prišli na nekaj ?ez 40, kon?ali smo pri 33-ih belih, ki sedaj ravno tako visijo zaradi upravnega postopka v zraku.
Naredili bomo virtualen pregled tega podro?ja. Jaz sem prepri?an, da iz tega je že malce videti, kaj pomeni pravzaprav poseg v prostor iz vidika vizualne … (nerazlo?no) prostora. Nekaj bomo iz tega videli. Seveda, o drugih vidikih se bomo pa lahko potem še pogovorili. Prepustimo se našemu letalu. Ne gre? Pa dajmo druga?e. Ali se da iz ra?unalnika, da bi od tam pognali to zadevo? Na klju?ku imamo en video film, pa ga poskušajmo tam pognati. Prelet obmo?ja. Tako. Že gremo. Tu vidimo na levi strani traso daljnovoda. Ta bela ?rta ?ez hrib. Približno 10 kilometrov daljnovoda bi morali tukaj postaviti in se že bližamo vetrnicam. Tu vidite drogove daljnovoda. Gremo najprej do tistih, ki smo jih izlo?ili, oranžnih, zaradi Nature 2000 pa tudi drugih razlogov, okoljevarstvenih predvsem. Gremo vzdolž celega grebena. Vetrnice naj bi v enem letu proizvedle za približno 15.000 gospodinjstev elektri?ne energije in to te bele, ki jih imamo tukaj umeš?ene. Prostor je pa realen. Tako, kot ga imamo v 3D, je dejanski posnetek Volovje Rebri. Modeli vetrnic so v naravni velikosti, zmodelirani 3D. Tu z rde?o streho vidimo še RTP postajo. Še en pogled nazaj, ki pokaže celo vetrno polje. To je predpremiera vetrnega polja, ki ga mogo?e bomo neko? uresni?ili ali pa mogo?e tudi ne.
Meni je žal, da se moram s tem jeznim tonom obrniti na publiko. Bolj zadovoljen bi bil, da bi našli pravo rešitev in da bi enkrat se zmenili v tej državi, ali bomo kaj od obnovljivih virov naredili ali ne. Tukaj vidimo sedaj tudi makrolokacijo. Levo je bila Ilirska Bistrica, desno Pivka.
To je sedaj moja predstavitev. Upam, da boste kaj pokomentirali. Upam, da bo tudi iz vaše strani kaj odziva pravzaprav. Kaj razmišljate o teh projektih? Ali so res tako nespodobni ali bomo res toliko škode naredili pticam? Mi smo naredili 30, 40 študij, ki so se tikale tako ptic kot komarjev kot risov kot polžev, ne vem, koga še. ?e smo pripravljeni na to, da imamo kakšno nedeljo zve?er tudi temo brez elektrike in ne gledamo kakšno od neumnih televizijskih oddaj, potem je mogo?e tudi to prava pot. Hvala lepa.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa direktorju Julijanu Fortunatu za njegovo zanimivo predstavitev. Jaz bi predlagal, da imamo vseeno vprašanja na koncu, ker druga?e za?nemo sedaj z vetrom do zve?er, lahko tudi ne nehamo diskutirati o zadevi za in proti. Po programu imam predvidenega gospoda Stanislava Srako, direktorja RA Sinergija. O?itno bo nekdo namesto njega.

BARBARA ROPUŠA: Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Moje ime je Barbara Ropuša. Prihajam iz RA Sinergija. Kot ste že opazili, nisem Stanislav Sraka, ampak nadomeš?am, ker je pa? v zadnjem trenutku moral odpovedati. Jaz vam bom predstavila nekaj na temo u?inkovite rabe energije, in sicer, kako bi se lahko Slovenija vklju?ila v evropsko platformo za urejanje mobilnosti.
Razvojna agencija Sinergija je projektni partner pri projektu Epomm plus, in sicer se trudimo, da bi tudi Slovenija postala ?lanica te evropske platforme za urejanje mobilnosti oziroma Epomma. Epomm plus projekt je sofinanciran s strani inteligentne energije za Evropo. Pri Epomm, to je pa platforma na podro?ju upravljanja mobilnosti oz. za boljšo prihodnosti, se pravi upravljanje mobilnosti mobility management za boljšo prihodnost.
Glavni cilji Epomma so promocija upravljanja mobilnosti, in sicer, da bi postala mobilnost okolju prijazna in tudi družbe in tudi ekonomi?no. Potem gre tudi za promocijo in nadaljnji razvoj mobilnosti v Evropi in pa seveda podpora aktivni izmenjavi informacij s strani izobraževanj, treningov in seveda u?enje o opravljanju mobilnosti. Tukaj gre tudi za prenos primerov dobrih praks iz ostalih držav Evrope, ki že izvajajo oz. so že naprej na podro?ju upravljanja mobilnosti. Radi bi pa postali tudi glavni partner pri svetovanju o mobilnem upravljanju. To pomeni za vse nacionalne vlade in pa tudi evropske institucije.
Glavna orodja, ki so na voljo Epommu, so spletna stran Epomma (www.epomm.eu). Lahko gledate vse najnovejše, najsodobnejše in najobširnejše informacije o upravljanju mobilnosti. So tudi mese?no na voljo e-novice, kjer so vsi najboljši primeri dobrih praks. Potem je tudi recimo primer, kako urediti mobilnost v primeru nekaterih dogodkov, kot na primer olimpijske igre v Atenah, in kako so uredili, da so zmanjšali emisije CO2 in da so pa? tudi upoštevali upravljanje mobilnosti v takratnih razmerah. Potem se izvajajo tudi razli?ne delavnice, katere izvajamo tudi mi kot projektni partner in pa seveda tudi ostali ?lani Epomma. Pomeni prenos njihovih primerov dobrih praks in pa tudi znanja iz podro?ja upravljanja mobilnosti. Gre tudi za mreženje. Vsako leto se pa izvaja tudi Ecomm konferenca. Lansko leto je bilo v Gradcu, letos pa poteka 18. maja v Toulouse v Franciji. Vsi ste lepo vabljeni pa tudi vabilo bo razposlano. Gre tudi za projektno mreženje, se pravi, da se podobni projekti, da se izkušnje, informacije in pridobljeno znanje izmenjuje med razli?nimi projekti na podro?ju mobilnosti, kot so recimo Civitas, v katerega je tudi Ljubljana vklju?ena, potem so Eltes, Maks, Promotion, ki imajo ve? informacij na razpolago. Prednosti so potem, ?e se tudi mi vklju?imo, so številne informacije, kot spletna stran, delavnice, dogodki. Potem tudi pozitiven imidž, vpliv na evropsko politiko, ker tudi kot ?lanica ima svojega predstavnika v tem odboru in pa sodeluje na teh sre?anjih. Potem so tudi prihranki stroškov na podro?ju okolja, in sicer zdravstvo, infrastruktura in pa družba. Za vsako novo ?lanico pa je tudi paket dobrodošlice. Pomeni delavnico. Potem so tudi predstavniki, ki se prilagodijo razmeram v državi in svetujejo kot mentor, se pravi pomo? pri selekciji prenosa politik pa tudi obveznosti so v primeru ?lanstva. Pomeni, da se letno pla?a ?lanarina in pa tudi, da se pa? ?lani udeležujejo letno sre?anja z odborom in celotnega omrežja. Epomm ima sedež v Bruslju.
Zakaj bi se torej ukvarjali z upravljanjem mobilnosti? Zato, ker so rezultati, da pomenijo, da dejansko mobilnost oz. upravljanje mobilnosti je pomembno in tudi v evrih se vidi prihranke, stroške, ki so ?edalje ve?ji na tem podro?ju in tukaj imamo en primer iz  Anglije, kjer so ukrepi stali skoraj 1.000.000 evrov. Ampak, potem so se znižale. Ljudje se bolj odlo?ajo za kolesarjenje, peša?enje, ne uporabljajo pa dnevno avtomobila. To dolgoro?no prinese tudi manj stroškov na podro?ju upravljanja mobilnosti.
Tako izgleda spletna stran Epomm in tudi mese?no so e-novice Epomma. V letu 2006 sta bili samo Švedska in pa Nizozemska. V januarju 2011 pa je držav že 11. Oranžno so ozna?ene države, katere so ?lanice. Svetlo oranžno so pa ozna?ene države, kot Slovenija, zato, ker smo v bistvu nacionalni iniciator oz. se trudimo, da bi tudi Slovenija postala ?lanica te evropske platforme. Glavni cilj je vzpostaviti Epomm kot glavnega akterja in tudi možni instrument za spodbujanje upravljanja mobilnosti po vsej Evropi. Pri?akovani rezultati so pa seveda v ve? jezikih, potem tudi širjenje usposabljanja in izobraževanja na podro?ju upravljanja mobilnosti. Kot razvojna agencija Sinergija v tem projektu moramo pripraviti tudi razli?na poro?ila, tako da imamo tudi preglede iz drugih držav, ki delajo iste stvari. Izmenjujemo si izkušnje, delavnice se izvajajo, tudi prenos politik med državami in pa sodelovanje pri evropskih projektih. To pomeni, da ?e se v?lanimo, da tudi sodelujemo v ostalih evropskih projektih.
Tukaj so partnerji pri tem projektu Epomm plus navedeni iz ostalih držav, kot sem prej omenila, svetlo oranžno pa? kot nacionalni iniciatorji oz. to?ke, ki so na razpolago za upravljanje mobilnosti in dajejo tudi informacije.
Vzpostavitev nacionalnih mrež pomeni, kot sem prej omenila, letne delavnice, katere smo imeli v lanskem letu v septembru v okviru tedna mobilnosti, in sicer v Murski Soboti kot nacionalno konferenco. Tudi letos bomo nadaljevali s to konferenco in želimo, da bi se ?im ve? udeležencev in potem seveda tudi, da bi se vklju?ili v to platformo. Bomo pa v kratkem poslali tudi vabilo in pa seveda program kot pismo podpore na ministrstvo, da bi se potem lahko tudi individualno zmenili in predlagali, kakšne so najboljše rešitve.
Slovenija in Epomm, zakaj bi se vklju?ili, sem tudi že povedala. Se pravi, tudi sodelovanje med Gradec - Maribor in Gradec – Ljubljana. Države ?lanice, lahko bi uvrstili tudi Slovenijo. To so pa? mnenja nekaterih ?lanov, ki sodelujejo in svoje mnenje povedo in izmenjavo izkušenj.
Zahvaljujem se vam za vašo pozornost. Za morebitne informacije lahko kontaktirate tudi RA Sinergijo in pa seveda ste vabljeni, da si ogledate spletno stran. Hvala lepa.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa tudi vam za predstavitev. Vabim gospoda Aleša Miklav?i?a, direktorja Bogart Sistem iz Kopra. Prosil bi dejansko, tukaj je predvideno deset minut, ker zelo zamujamo. Naj bo zadeva raje manj kot ve?.

ALEŠ MIKLAV?I?: Dober dan. Moje ime je Aleš Miklav?i?. Sem direktor podjetja Bogart Sistem. Najprej bi se rad zahvalil gospe Martini za povabilo in vsem vam, da ste se danes udeležili te konference.
Bogart Sistem je podjetje, ki se ukvarja s fotovoltaiko in led razsvetljavo. Partnersko smo povezani z dvema italijanskima podjetjema, in sicer s podjetjem Trojan in Schiroki (?), ki se ukvarja pretežno s fotovoltaiko, eno vodilnih podjetij na tem podro?ju. In pa DLD Elettronica, ki postaja eno vodilnih podjetij v proizvodnji led razsvetljave.
Ker imamo malo ?asa, bomo kar prešli direktno, zakaj bi uporabljali led razsvetljavo, namesto tradicionalne sijalke, ki po besedah mnogih je še vedno dobro uporabna in predvsem cenejša kot led tehnologija. Za nas je odgovor preprost. Ker je trenutna razsvetljava v Sloveniji za 80 % neprimerna, ni v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja in bo potrebno nekaj storiti, tako na podro?ju zmanjševanja porabe kot pri racionalizaciji. Tu vidimo odgovor na to vprašanje, zakaj zamenjati tradicionalno razsvetljavo. Mislimo, da bo led tehnologija tista, ki bo pripomogla k zmanjševanju porabe in tudi, da bo razsvetljava bodo?nosti.
Prednosti led-a je predvsem dolga življenjska doba, ki presega 60.000 ur. To pomeni od 10 do 15 let neprekinjenega delovanja. Izkoristek na vat je neprimerno boljši. To pomeni, da vso koli?ino elektrike, ki jo porabi, gre v svetlobo. ?e pogledamo normalno žarnico, je le 5 % porabne energije za proizvodnjo svetlobe, vse ostalo gre v toploto. Barvo svetlobe lahko prilagodimo, takšno, kakršno želimo, od tople do hladne. Svetlobo lahko usmerimo tako oz. osvetljujemo tisto, kar želimo, že v fazi projektiranja preko simulacij to pripravimo.
Na splošno o življenjski dobi led-a. Tu govorimo … (nerazlo?no), ki uporabljajo najboljše ledice. To so ameriške. ?e pogledamo ta graf, vidimo, da po 5.000 urah je upad svetilnosti samo 5 %. V celotni življenjski dobi, ki jo predvidevamo, nekje 60.000 ur, je upad 30 %. To pomeni, da po 60.000 urah led ne bo umrla tako reko?. Bo delovala še vedno s 70 % intenziteto. To lahko vidimo iz tega grafa, pri katerem bo v življenjski dobi led sijalke potrebno zamenjati najmanj 3 tradicionalne svetilke. Že svetilnost je taka, da pri led je neprimerno boljša. To pomeni, da ima konstantno svetilnost celo življenjsko dobo. Pri najboljših tradicionalnih svetilkah je ta upad bistveno ve?ji. ?e upoštevamo še stroške zamenjav v tej življenjski dobi, je led neprimerno boljši.
Marsikdo pravi, da led sijalka ni primerna, da je prehladna, da povzro?a celo raka. Mi bi radi demantirali te teze. Danes je tehnologija tako napredovala, da se da prilagoditi temperaturo od hladne 10.000 Kelvina do relativno tople rumene. V bistvu je enaka svetlobi, ki jo oddaja tradicionalna sijalka.
Nekaj poudarkov. Primerjava od žarnice, življenjska doba, ki je 1.000 ur, do led sijalke, ki presega 60.000 ur z enako u?inkovitostjo, temperaturo barve in barvnega indeksa in tako naprej. Poudarimo še poglavitne prednosti. To je velik prihranek pri sami zamenjavi, to pomeni od 30 do 50 %. Majhna poraba, kot smo že rekli. Takojšnja maksimalna mo?. Pri takojšnjem zagonu je maksimalna mo? osvetlitve. Vzdrževanja prakti?no ni. Možna je regulacija posamezne svetilke na daljavo, netoksi?nost, ne vsebuje težkih kovin, strupenih plinov ali kakšnih druga?nih toksi?nih zadev.
Zakaj investirati torej v led? To pomeni visok izkoristek. Ve?ina energije gre v pretvorbo svetlobe, kar za tradicionalne ni vedno tako. Se segrevajo, tukaj pa je tega minimalno. Ni onesnaževanja okolja. Zmanjšanje izpustov CO2. Z zmanjšanjem porabe energije pomeni, da je tudi manjši izpust CO2 v okolje. Hitra povrnitev vloženih stroškov. To bomo videli v nadaljevanju. Pri menjavi desetih sijalk vidimo, da pridobimo manjšo porabo elektri?ne energije za polovico in že pri samih desetih sijalkah v enem letu zmanjšamo izpuste za 1 tono in 400 kilogramov. Svetilke se lahko regulira na daljavo. To pomeni osvetljenost, širino snopa in tako zmanjšujemo porabo elektri?ne energije. To je primer svetilke v Kopru, kjer smo prilagodili optiko tako, da je bila prirejena prav za to ulico. Kandelabri so bili na razdalji 30 do 50 metrov in smo s to svetilko omogo?ili osvetlitev samo in zgolj cestiš?a in plo?nika. Vse ostalo je ostalo nekako zatemnjeno.
To bi bilo z naše strani vse. Za son?ne elektrarne bomo pa prepustili gospodu Nemcu in ostalim. Hvala lepa.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa tudi vam za koristne informacije. Seveda, treba je energijo proizvajati in jo ?im bolj u?inkovito trošiti. Naslednji predavatelj je gospod Bojan Vogrin?i?, direktor lokalne energetske agencije Pomurje, ki bo predstavil u?inkovito rabo in obnovljive vire v javnih zgradbah.

BOJAN VOGRIN?I?: Hvala. Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni z moje strani, v imenu lokalne energetske agencije Pomurje. Zahvalil bi se organizatorki za povabilo, za predstavitev rezultatov projekta kot tudi samega projekta. Glede na to, da smo v zamudi, bom poskušal stvar na kratko in jedrnato predstaviti. Ko se ozrem po dvorani, mislim, da kakšne pametne stvari, ki smo jo ugotovili v tej analizi javnih zgradb Pomurja, mislim, da je ve?ina prisotnih s podro?ja energetike, in pogrešam tiste, kateri bi bili t.i. odlo?evalci, pobudniki sprememb, se pravi naši oblikovalci politik. Upam, da bomo s temi rezultati dobili vsaj vpogled v to, katere stvari izvajamo v regijah ?ezmejnega obmo?ja oz. v slovenskih regijah, ki mejijo na Avstrijo.
Nekaj osnovnih podatkov o projektu, v okviru katerega so se izvajale te analize. Gre za projekt Move, ki je financiran v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja: Slovenija – Avstrija, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se je za?el maja leta 2009 in traja 36 mesecev. Vrednost je skoraj 3 mio evrov. Vodilni partner je E-zavod, s tem, da smo priklju?eni tudi drugi partnerji, ki pokrivamo vsak svojo regijo na slovenski in na avstrijski strani.
Projekt sovpada z glavnimi cilji kohezijske politike Evropske unije, s tretjim ciljem kohezijske politike, ki sovpada z evropskim teritorialnim sodelovanjem in v okviru tega je naravnan na prednostno nalogo trajnost in skladen razvoj. Se pravi, podukrep okolje in energija. Programsko obmo?je, ki je vklju?eno v možnost sodelovanja v tem programu. Naš projekt zajema celotno programsko obmo?je, celotno slovensko-avstrijsko mejo oz. vse regije, ki mejijo na slovensko-avstrijsko mejo. Projekt zasleduje tri pomembne cilje, in sicer razvoj in uporabo alternativnih virov, se pravi obnovljivih virov energije, u?inkovito rabo energije ter na temu slone?o energetsko trajnost, ki jo tako radi omenjamo v teh naših energetskih sre?anjih.
Nekaj o rezultatih samega projekta. Ena najpomembnejših izdelkov oz. rezultat tega projekta bo regionalna energetska zasnova izrabe obnovljivih virov energije na tem obmo?ju. Se pravi, v Sloveniji je regija Pomurje, Podravje, Koroška, Savinjsko-Šaleška in Gorenjska ter na nasprotni strani avstrijske meje regije, ki so s tiste strani vklju?ene v projekt, preko ostalih rezultatov, od izobraževanj do prakti?nih delavnic, seminarjev, pripravo tehni?nih dokumentacij.
Rezultat, ki ga danes želim predstaviti, je v delovnem sklopu energetska u?inkovitost v javnih zgradbah. Tukaj gre za pripravo 280 preliminarnih energetskih pregledov v vseh teh regijah v javnih zgradbah. Na vzorcu iz teh 280 preliminarnih pregledov bo pripravljenih 35 razširjenih energetskih pregledov in izmed teh 35-ih javnih stavb bomo izbrali  javnih stavb, za katere bo pripravljena investicijska in tehni?na dokumentacija za izvedbo ukrepov. V projektu je vklju?ena tudi son?na energija ter ?ezmejno povezovanje podjetij iz sektorja u?inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Trenutno smo v tem delu delovnem sklopu v stadiju zaklju?enih preliminarnih pregledov. Na slovenski strani smo izvedli 200 preliminarnih pregledov v celotnem obmo?ju. Se pravi, 50 pregledov javnih stavb na posamezno regijo. Pri tem smo zasledovali vzorec diverzifikacije stavb, da smo poskušali zajeti ?im bolj razli?ne stavbe po namenih in pri tem stremeti k temu, da bomo delali na nekem reprezentativnem vzorcu javnega sektorja. Sedaj so v izvajanju ti razširjeni energetski pregledi, katerim pa sledi pozneje projektna in tehni?na dokumentacija.
Kaj so energetski preliminarni pregledi, bom presko?il. Na kratko, katere so stvari, ki smo jih zajeli pri teh pregledih. Od ovoja zgradbe, ogrevalnega sistema, priprave tople sanitarne vode, ventilacije, klimatizacije ter elektri?ne energije, energije za ogrevanje stavbe, energije za pripravo tople sanitarne vode ter energije oz. energentov, ki se uporabljajo za ostalo.
Struktura, katera je bila na koncu obdelovana, predstavlja ta slajd. 93 šolskih objektov, 70 vrtcev, 23 objektov s prostori, namenjeni za delovanje ob?inskih uprav, 5 zdravstvenih domov, 2 domova starejših ob?anov, 1 športni center ter šest ostalih javnih objektov. Ta slika, ki smo jo potem dobili z analizami, je pa, lahko upravi?eno re?emo, zaskrbljujo?a. ?e ponovim tisto, kar je bilo že prej izpostavljeno. Ve? kot polovico teh objektov pla?uje porabo energentov iz regije, iz naše države. Se pravi, ve? kot 100 objektov se ogreva na kurilno olje. Ostala struktura, razvidna iz slajda. 41 objektov se ogreva na zemeljski plin, 17 na uteko?injen in naftni plin. Sorazmerno visoka številka objektov, ki se ogrevajo v okviru vzpostavljenih Dolb sistemov. Po dva objekta pa pridobivata toploto iz lesa, elektri?ne energije in iz ogrevanja s toplotnimi ?rpalkami. Poraba energije v javnih stavbah, slovenske regije, postavljene v stolpce. Vidimo, da v pomurski regiji porabljamo v javnih stavbah na tem vzorcu najve? energije – 208 kilovatnih ur na m2. Potem sledi Gorenjska, Podravje ter Savinjsko-Šaleška-Koroška regija. Samo povpre?je je prav tako skrb zbujajo?e, vendar na tem pa spet sloni naš potencial, ki ga nam nalagajo vse te nacionalne in evropske direktive, danes že velikokrat omenjene. Prav tako stremimo k temu, da bi naj bil javni sektor, javne stavbe vzor za ostale sektorje. Primeri, ki bi naj bili aplicirani v javnih stavbah, poraba energije, obnašanje… (nerazlo?no) naj se zrcalijo.. privatna stanovanja. Na drugi strani pa javni sektor za pla?ilo energije porablja naša sredstva, se pravi denar davkopla?evalcev in mislim, da je prioritetno, da omogo?imo javnemu sektorju, da zniža porabo energije in preko tega ustvari možnost prihrankov v prora?unu ter prerazporeditev teh prihrankov za druge namene. Tukaj sem še navedel akcijski na?rt, ki nekako naro?a oz. pri?akuje prihranek vsaj 18 % napram porabljeni energiji v prejšnjem referen?nem letu z razli?nimi instrumenti. Zdi se nam, da po tem, ko se izvedejo ukrepi, ki predstavljajo neke investicijske na prvem mestu z majhnimi investicijskimi vrednostmi, potem razli?ne investicijev v OVE in URE, lahko velik del tudi privar?evanja z energijo pripomore k temu energetski menedžment, energetsko knjigovodstvo, ki bi naj bilo vzpostavljeno v vseh teh javnih stavbah, s katerimi smo operirali.
Naša pot oz. krovni cilj, ki smo si ga zadali v okviru tega delovnega sklopa in v okviru tega tudi projekta, prioritetno smo preko teh izvedenih analiz ugotovili možnosti potenciala za znižanje porabe energije. Potem nekako po tej projekciji znižanja porabe energije ugotavljamo, kje je sploh smotrno prehajati na obnovljive vire energije in preko tega mislim, da na te stavbe oz. tudi celoten javnih sektor ter posledi?no tudi zasebni sektor na vzoru javnega sektorja, bo zagotovil energetsko u?inkovitost, kot jo pri?akujemo in izkoriš?anje obnovljivih virov energije v deležu, kot smo si ga zastavili.
Kratka shema, na kakšen na?in si sledijo te stvari, vendar mislim, da samega komentarja ni potrebno dajati, glede na to, da smo v ?asovni stiski. Kon?no mislim, da je vseeno najpomembnejša ta zadnja stopnja, in sicer akcija, kdaj se preide od besed k dejanjem. Te akcije v javnem sektorju so na podlagi izvedenih analiz nujno potrebne. Hvala za pozornost. Podrobnejše o projektu najdete na spletni strani projekta ali pa na spletnih straneh vklju?enih partnerjev. Hvala.

            FRANKO NEMAC: Hvala lepa gospodu Bojanu Vogrin?i?u. Sedaj pa vabim gospoda Evgena Torha?a, vodja projekta iz Nafte Geoterm, da predstavi njihov projekt v Lendavi.

            EVGEN TORHA?: Pozdravljeni. Na kratko bom predstavil sistem daljinskega ogrevanja z geotermijo, ki smo ga izgradili v Lendavi. Mogo?e beseda o geotermalni energiji. Geotermalna energija je toplota zemlje, ki jo lahko koristno uporabimo. Nastaja s kontinuiranim razpadom radioaktivnih izotopov. Ta uporaba je omejena na podro?ja, kjer geološke danosti omogo?ajo nosilcu, da to toploto prenaša na površino. V Sloveniji nekako najve?ji delež uporabe geotermalne energije predstavlja uporaba za … (nerazlo?no) namene, torej za kopališ?a. Nato sledi ogrevanje in pa ostalo. V mestu Lendava smo zgradili sistem daljinskega ogrevanja. Vod, po katerem dobavljamo termalno vodo uporabnikov, je dolg 2 kilometra. Sekundarni vod, ki je zgrajen do nekaterih uporabnikov, je približno 3 kilometre. Skupna površina vseh ogrevanih objektov, ki smo jih priklju?ili na naš sistem daljinskega ogrevanja, znaša 58.000 m2 in pa koni?na inštalirana mo? vseh priklju?enih uporabnikov znaša približno 8 megavatov.
Po dolo?ilih Zakona o rudarstvu spada geotermi?ni energetski vir med mineralne surovine in nekako po definiciji je tako, da je geotermi?ni energetski vir, katerega vzrok je zemljina toplota in ga je možno izkoriš?ati tako, da se po odvzemu vra?a v nahajališ?e. To v praksi pomeni to, da termalna voda, potem, ko ji odvzamemo toploto,jo moramo vrniti nazaj v nahajališ?e. Naše podjetje je pridobilo pravico za izkoriš?anje mineralne surovine, in sicer v koli?ini 1 milijon m3 na leto. Sam sistem je prakti?no sestavljen iz treh osnovnih elementov (proizvodna vrtina, reinjekcijska vrtina in pa povezovalni cevovodi ter izmenjevalci toplote pri porabnikih).
Dve, tri besede o proizvodni vrtini. Globoka je približno 1.500 metrov. Termalno vodo, ki jo dobimo na ustje, ta voda ima 66 stopinj Celzija. Proizvodnost vrtine 90 m3 na uro oz. 25 litrov na sekundo lahko na?rpamo maksimalno. Nivo pri tej maksimalni koli?ini ?rpanja pa znaša 25 metrov od nivoja terena.
Reinjekcijska vrtina je druga vrtina, v katero vra?amo to hlajeno termalno vodo. Je namensko grajena za vra?anje vode v vodonosnik. Tu na sliki vidimo tudi te specialne filtre in pa v vrtini je narejen peš?eni zapis, ki vodo filtrira. Sam sistem za vra?anje vode v donosnik je sestavljen prakti?no iz treh delov. Tule, ?e pogledate na sliki, zeleni pokrov, tukaj je vrtina. Ta zemeljski zapis, to je 100 m3 rezervoar. Torej, ohlajeno vodo zbiramo v ta rezervoar in potem ta zelena zgradba je pa strojnica. V strojnici sami imamo ?rpalke, vse frekven?no vodene, ki enostavno premagujejo tlak, upor, ki nastane v peš?enih filtrih. Torej, ta voda se mora filtrirati. Najprej se filtrira v peš?enih filtrih, nato gre na serijo 20 in 10 mikrometrskih filtrov in se potem enostavno vra?a v vrtino v nahajališ?e.
Tu imam še nekaj primerov zgradb, vezanih na sistem daljinskega ogrevanja. To je blokovsko naselje v Lendavi. Gledališka in kulturna dvorana v Lendavi in pa srednja šola v Lendavi ter še nekateri stanovanjski objekti. Zadnjo fazo te razširitve ogrevanja z geotermalno energijo smo naredili v sodelovanju z Republiko Slovenije, z Ministrstvom za gospodarstvo in pa z evropskim kohezijskim skladom, ki sta sofinancirala investicijo v višini 30 % stroškov operacije. Naš projekt je bil eden izmed teh projektov, ki jih je zjutraj predstavljal gospod Šolinc iz Ministrstva za gospodarstvo.
Hvala lepa.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa gospodu Torha?u, da je bil ekspeditiven, kratek in povedal bistvo. Prehajamo še na zadnje predavanje v tem sklopu. Po tem predavanju bodo vsa vprašanja, ker druga?e se bomo zapletli. Gospa Tatjana Durasovi?, profesorica iz Biotehniške šole Maribor. Predstavila nam bo obnovljive vire energije v u?nem programu Biotehniške šole v Mariboru.

            TATJANA DURASOVI?: Lep pozdrav. Rada bi vam predstavila, kaj smo lansko leto oz. v zadnjem šolskem letu s pomo?jo gospe Martine Šumenjak Sabol naredili na podro?ju obnovljivih virov na naši šoli, in sicer predvsem v novem izobraževalnem programu naravovarstveni tehnik, kateri se izvaja na naši šoli že tretje leto. Ta program je nastajal tri leta v okviru konzorcija biotehni?nih šol, pri katerem sem tudi jaz sodelovala kot soavtorica. V sklopu alternativnih oblik energije smo oblikovali tudi razli?ne strokovne module na to vsebino. Torej, eden izmed njih je tudi tehnologija obnovljivih virov energije in vplivi na okolje. Drugi modul – pridobivanje biodiesela. Tretji – pridobivanje bioplina in ?etrti pridobivanje lesne biomase. Lansko leto so bili narejeni kar nekakšni premiki na tem podro?ju, tudi s strani Ministrstva za šolstvo, ki je nekako razpisalo projekt priprave gradiv, v katero smo potem povabili tudi zunanje sodelavce, katere sem jaz sre?ala na tej konferenci, zato sem jaz tudi vsako leto nekako stalen gost. Ena izmed teh e-gradiv so torej podnebne spremembe, ki jih je pisala dr. Darja Piciga iz Službe Vlade za podnebne spremembe in kjer je bila tudi strokovna recenzentka mag. Martina Šumenjak Sabol. Podnebne spremembe so torej pomembne tudi zaradi trajnostnega razvoja družbe, kakor tudi za uvajanje obnovljivih virov energije v Sloveniji. Drugo e-gradivo, ki je nastalo v okviru projekta, je pridobivanje biomase od gospoda Mihaela Koprivnikarja. Tu je prav tako bila strokovna recenzentka gospa Martina Šumenjak Sabol. Torej, ves projekt je bil financiran iz evropskega socialnega sklada in se je delalo v okviru konzorcija biotehniških šol, kakor tudi v okviru Ministrstva za šolstvo. Tretje e-gradivo, ki je nastalo, je torej spinsko vezano na modul tehnologije obnovljivih virov energije in vplivi na okolje. Torej, gre za e-u?benik, katerega sem pisala jaz in gospod Mihael Koprivnikar. Prav tako je bila tu gospa mag. Martina Šumenjak Sabol, strokovna recenzentka. Tretje e-gradivo je delovni zvezek Tehnologija obnovljivih virov energije in vplivi na okolje, katerega avtorica sem jaz. Vsa gradiva vsebinsko si lahko pogledate bolj natan?no na spletnem naslovu konzorcija biotehni?nih šol. Prav tako je bila tu tudi strokovna recenzentka mag. Martina Šumenjak Sabol, za kar se ji tudi zahvaljujemo. Prav tako se moramo gospe Martini Šumenjak Sabol zahvaliti tudi za organizacijo kar velikega števila strokovnih ekskurzij v lanskem letu. Tako smo si z dijaki ogledali na ekskurziji na Gorenjskem, Toplarno Celje, Vransko, kjer so si ogledali sistem ogrevanja na biomaso in Energetiko Kamnik. Naslednja strokovna ekskurzija je bila v Pomurju. Prav tako je gospa Martina Šumenjak organizirala to ekskurzijo. V Benediksu (?) so si dijaki ogledali sistem geotermalne energije, v Cankovi sistem ogrevanja na lesno biomaso, v Dobrovniku rastlinjak orhidej, ki se ogreva na geotermalno energijo in prav tako v istem kraju bioplinarna, celotni sistem, in dijaki so bili zelo zadovoljni. Naslednja ekskurzija, ki jo je prav tako organizira gospa Martina Šumenjak Sabol, je pa strokovna ekskurzija … (nerazlo?no), kjer smo si ogledali mednarodni sejem obnovljivih virov energije. Tu smo bili en dan in smo to združili z ogledom živalskega vrta v Münchnu. Prav tako je gospa Martina Šumenjak Sabol organizirala prakti?no izobraževanje prav tako v programu naravovarstveni tehnik, in sicer v Dobrovniku na bioplinarni Gjerkeš in tudi v Energetiki Vransko.
V sklopu vsebin, ki jih obravnavamo v našem programu naravovarstveni tehnik, smo povabili tudi gospo Ivano Žolger iz Ministrstva za gospodarstvo, ki nam je predavala na temo u?inkovita raba energije. Predavanja so potekala v u?ilnici in tudi v naravi. Naslednje strokovno predavanje na naši šoli je izvedla gospa dr. Darja Piciga na temo Scenarij razvoja Slovenije do leta 2035 in Priložnost v ?asu podnebnih sprememb. Tretje predavanje strokovno je spet s strani gospe Martine Šumenjak Sabol na temo Strategija razvoja družbe v nizkooglji?no družbo. To je z moje strani. Jaz se zahvaljujem za pozornost in predvsem gospe Martini Šumenjak Sabol še enkrat.

            FRANKO NEMAC: Hvala lepa vam za predstavitev in da naše ženske veliko delajo na izobraževanju, kar je spodbudno in tudi Martina je na tem podro?ju, kakor lahko vidimo, aktivna. To smo imeli mi za povedati. Sedaj pa odpiram eno kratko diskusijo, vprašanja na temo predavanj, ki smo jih imeli v tem sklopu. Izvolite.

            ………………: Gospodu Fortunatu bi dal vprašanje glede vetrnic. Prvi?, mo? letne obratovalne ure, premer vetrnic pa višina.

            JULIJAN FORTUNAT: Mogo?e bom kakšen detajl?ek zgrešil, ampak ve?ina bi morala biti v redu. Govorimo o vetrnem polju mo?i 33 krat 850 kilovatov, inštalirane obratovalne ure okoli 2.100. To je normativ za vetrnice. Te številke varirajo 1.200 do 2.200, 2.300. Višina stolpa je 55 metrov, premer vetrnice okoli 54 metrov. 33 vetrnic po 850 kilovatov vsaka. To je bilo po osnovnem projektu.

            FRANKO NEMAC: Gospod Kralj.

            PETER KRALJ: Vprašanje bi imel za gospoda Turka. ?e sem prav razumel, je koncesija podeljena za 25 litrov na sekundo ?rpanja termalne vode. Se pravi, vprašanje je, pri enaki koli?ini 25 litrov na sekundo, koliko elektrike porabite s tla?nimi ?rpalkami. Hvala.

            ………… TURK: Najprej glede koli?ine, ki jo lahko na?rpamo. Torej, koncesija dovoljuje, da se na?rpa letno 1 mio m3 vode. Zmogljivost vrtine proizvodnje znaša 25 litrov na sekundo, kar je krepko manj, kot ?e bi vrtina 365 dni obratovala z maksimalno zmogljivostjo, bi še v tem primeru na?rpali dosti manj, kot je 1 mio m3 na leto.
Glede porabe elektrike pa bi rekel takole. Tlak, s katerim vra?amo vodo, znaša okoli 3 bare. Se pravi, imamo štiri ?rpalke in to?ne številke vam lahko posredujem kasneje.

            PETER KRALJ: Še dodatno vprašanje, podvprašanje. Koliko ur ste že reaniktirali (?).

………. TURK: Reaniktiramo celo sezono.

FRANKO NEMAC: Izvolite.

…………….: Hvala za besedo. Jaz bi imel vprašanje za gospoda Fortunata, in sicer naslednje. Glede na to, da se zadeva na Volovji Rebri vle?e že predolgo ?asa po moji oceni, lahko poveste, kakšna velika škoda je od takrat pa do danes ali pa še v prihodnje, ko se bo zadeva vlekla, nastala in kdo bo to škodo dejansko pokril. Zaenkrat hvala.

JULIJAN FORTUNAT: Težko je oceniti oportunitetne stroške in ekonomisti imajo okoli tega zelo razli?ne poglede. Recimo, en tak grob izra?un, koliko bi lahko imeli v tem ?asu proizvedene energije in pa koliko bi to lahko pomenilo v prihodku oz. v javnem prihodku. ?e smo rekli, pa dajmo zaokrožiti na 10.000 gospodinjstev. Povpre?no gospodinjstvo porabi na leto 500 evrov. Se pravi, 500 evrov krat, dajmo to zmnožiti, 10.000, je to 5 milijonov. To je samo proizvedena energija. Seveda, potem pa lahko za?neš naštevati vse sorte, od tega, koliko je delovnih mest šlo, kar je v današnjem trenutku zelo pomembno pa to tega, koliko nas bodo stali v bodo?e emisijski kuponi, koliko bi lahko bila kazen Evropske komisije. Govori se o redu velikosti, ?e ne bomo dosegali ciljev, o katerih sem prej govoril, o redu velikosti, tudi do 100 mio na državo. Mislim, da tu za?nejo številke postajati bistveno druga?ne.

………………: Jaz imam pa vprašanje za gospoda Miklav?i?a. Povedali ste, da bodo led razsvetljave dosti manj energije porabile. Ampak, jaz sem pa zasledil ta podatek, da je ravno zaradi tega toliko velika razsvetljava, da teh ve?jih elektrarn, kakor so Krško pa termoelektrarne, ravno zaradi tega, pa?, da je to zaradi tega, da jih ne ugašajo, da jih ne zaustavljajo. Da imajo tudi pono?i nek odjem te energije.

…………….: Žal nisem razumel vašega vprašanje. Ste govorili o led razsvetljavi?

………………: Vi pravite, da bi s to led razsvetljavo osvetlili, ampak posledi?no bi prišlo do manjše porabe.

………………..: Že s tem, ko namestimo led sijalko, zmanjšamo porabo od 30 do 50 % na enoto.

………………: Ja, jaz sem zasledil podatek, da ravno zaradi tega zelo potratne sijalke, da se ta energija porabi, ker druga?e bi morali pono?i zaustavljati elektrarne.

………………..: Težko vam na to odgovorim. Nisem pristojen za ta odgovor. Se bi omejil na porabo na enoto, torej na sijalko ali pa na ob?ino. Generalno ne bi rad o tem govoril.

……………..: To je tak bolj kompleksen problem. Brez veze, da o njem tukaj razpravljamo. Zadeva zahteva pametna omrežja. Seveda, stare elektrarne ni možno zmanjševati. Elektroenergetski sistem dela kot kombinacija velikega številka razli?nih elektrarn, ki seveda je dobrodošel, da lahko sodelujejo tudi t.i. primarni, sekundarni, terciarni … (nerazlo?no).

…………….: Dve gospe sta predstavili eko šole. V osnovni šoli, to je zelo v redu, za?eti u?iti o obnovljivih virih, o var?evanju energije, ampak, nekaj me moti. Mentorji otrokom prikazujejo, kako je fino, kaj vse prišparamo, da pa prideš v šolo pa kot gospod Vogrin?i? pravi, imajo od 250 kilovatnih ur na leto na m2. Otroke u?imo eno, vidijo pa ?isto nekaj tretjega.
Gospoda Turka bi vprašal, koliko je temperatura vode, ko se vra?a.

……. TURK: Temperatura vode, ki jo vra?amo, je 40 do 45, 46 stopinj Celzija.

…………….: To je zelo visoka temperatura in škoda bi bilo, da se ta temperatura, manj elektrike bi šlo za vra?anje, težja voda, hladnejša voda, in ogromno energije bi se še lahko porabilo z nizkotemperaturnimi sistemi. Ko sem predlagal, ko sem še sodeloval pri tem projektu. S toplotnimi ?rpalkami ljudje vrtajo dve luknji, lahko bi pa hladili vanj vodo in bi ogromno energije v Lendavi za privat hiše in vse to se še dodatno pridobilo, pa vi bi prišparali na elektriki.
Tu je naslov te sekcije URE, OVE do 2020. 2020 – danes je obnovljivih, ne danes tukaj, ampak na splošno, kdor ima pet minut ?asa, se pogovarja o obnovljivih virih energije, o u?inkovitih in o vsem tem. Ampak, premalo se posluša stroka. Leta 2002 smo naredili pravilnik o toplotni zaš?iti in u?inkoviti rabi energije v zgradbo. Nih?e ga ni upošteval pa ni bil tako slab. .. (nerazlo?no), ki je v Evropi med najboljšimi pravilniki in vsaka ?ast gospodu Novaku in vsem, ki so ga tako kvalitetno pripravili. Zanima me naprej. Kdo ga bo pa upošteval? Nih?e. Zakaj? Pri gradbenem dovoljenju sploh ni treba strojnih inštalacij, ni treba ni?esar. Dobiš gradbeno dovoljenje … (nerazlo?no), nih?e ne dela, in kakšne bodo inštalacije, kdo bo upošteval ta pravilnik. Sedem, osem let se ministrstva so hvalila, da bo treba izobraziti. Tudi energetski zakon to predvideva, zahteva. Zakon o graditvi objektov – preglednike za klimatske naprave, imamo najve?je izgube.

FRANKO NEMAC: Ali lahko skrajšate v vprašanje, ker druga?e ne pridemo nikamor. S tem, kar ste rekli, se strinjam, ampak to je novo predavanje.

……………….: Dobro. Imel bi vprašanje za tiste, ki te predpise, zakone pripravljajo.

FRANKO NEMAC: Teh, kakor vidite, ni, ampak jaz sem prepri?an, da bomo mi kot investitorji smo najboljša kontrola. Otroci in odrasli smo najboljša kontrola, ker nobeden uradnik ne more tako dobro kontrolirati, kot lahko kontrolira tisti, ki zadevo rabi in ki jo razume. Rabimo nekaj tudi mi vsi skupaj, nekaj ?asa, da se vzgojimo, da ta znanja pridobimo in jaz sem prepri?an, da od vseh teh ekskurzij, ko so bile predstavljene, pred 20-mi leti smo hodili na takšne ekskurzije v Avstrijo, sedaj jih pa lahko za vsa podro?ja v Sloveniji organiziramo, kar je nedvomno napredek. Seveda, nismo pa zadovoljni.

……………….: Samo, zakon brez kontrole, jaz sem prepri?an, da ni zakon ali predpis.

TOMAŽ JAN?AR: Lep pozdrav še v mojem imenu. Tomaž Jan?ar iz Društva za opazovanje in preu?evanje ptic Slovenije. Mi se poleg Elektro Primorska verjetno z vetrnimi elektrarnami na Volovji Rebri smo tisti, ki se najve? ukvarjamo. Ukvarjamo se zaradi tega, ker je to pomembno obmo?je z našega podro?ja. Za uvod sem eno stvar povedal, ki se mi zdi zelo pomembna. Varstveniki ptic smo na globalnem nivoju identificirali to globalno segrevanje ozra?ja kot klju?en problem za varstvo ptic in varstvo narave v prihodnosti. V bistvu smo na nek na?in v istem ?olnu tukaj. Naš interes je, da obnovljive vire spravimo v tej državi v prostor in s tem zmanjšamo izpuste ogljikovega dioksida. Gospod Nemac, vi ste prej rekli, da imamo v  Sloveniji problem, ker se ti postopki tako dolgo vle?ejo. Dejansko se ta na Volovji Rebri vle?e sedaj že osem let, kar je nedopustno. Tukaj ni problem v tem, da so ti postopki tako zamudni. Problem je bil v tem, da so bile odlo?be, ki so bile izdane, nezakonite. Saj nismo mi razveljavili odlo?be. Razveljavilo jo je sodiš?e. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila nezakonita.
Tukaj je bila po našem prepri?anju pri izboru te lokacije narejena ta napaka, jaz tukaj ne morem Elektro Primorski nobene stvari o?itati, saj oni niso specialisti za varstvo narave. Ampak, izbral so neko lokacijo, kjer je dober veter. Iz njihovega vidika so naredili dobro potezo. Niso pa o?itno verjeli Zavodu za varstvo narave, ki jim je v svojem strokovnem mnenju napisal, da je ta narava tam tako dragocena, da jo je treba ohraniti in je ocenil, da bo pa? postavitev te elektrarne škodljivo vplivala na nekatere elemente varovanja narave. Zaradi tega so se ti postopki zapletli.
Nam je žal, da se je to zgodilo in je škoda, da se je to zgodilo. Še enkrat ponavljam, v našem interesu je, da to izpeljemo. Bom zaklju?il moj prispevek ne z vprašanjem, v bistvu s pobudo. Videti je bilo v javnosti, da smo neki strašni nasprotniki z Elektro Primorsko. Dajmo narediti en korak naprej pa postanimo zavezniki v smislu, da poskušamo skupaj najti neko lokacijo, kjer bi se dalo postaviti vetrnice brez pretirane škode za naravo. Nikjer se ?isto brez škode ne bo dalo, ampak, dajmo neko tako lokacijo najti, kjer bo škoda manjša. Mi verjamemo, da take lokacije prevetrene v Sloveniji so, tudi na Primorskem. Smo pripravljeni, še enkrat ponavljam, pomagati, da do takih lokacij pridemo. Hvala.

………………: Torej, z Društvom za opazovanje in preu?evanje ptic smo si ve?ino stvari povedali preko sodiš?a pa tudi marsikaj v osebnih razgovorih. Zavezništvo da, v vsakem primeru. Zavezništvo za tuj denar ne.

…………….: Jaz bom pa rekel takole. Zavezništvo med Elektro Primorska in Društvom za opazovanje ptic je lahko dobrodošlo. Vprašanje pa je, ?e ga bodo vsi ostali sprejeli. Ta nimbi efekt na mojem koncu, to je nekaj neverjetnega. Pa seveda iz stališ?a ptic bo neka druga lokacija eventualno sprejemljiva, pa bo preblizu naselij pa bodo drugi problemi pa lastništvo pa ne vem, kaj še vse. Prepri?an sem, lokacija, ena in edina, ki je na nek na?in nesporna pa tudi na taki lokaciji znamo v Sloveniji zadevo ustaviti. Ne znamo pa ne moremo ustaviti Termoelektrarne Šoštanj za milijardo dvesto, ampak vetrnice za 3 mio evrov jo pa z levo roko ustavimo in se tudi ne vprašamo za škodo in tako naprej.
Na žalost sem recimo na tem vetrnem podro?ju za?el pred desetimi leti. Jaz sem Elektro Primorska prepri?al, da gre v izkoriš?anje vetrne energije in sem na tem podro?ju velik pesimist. Vsi obnovljivi viri energije so energetsko stotiso?krat slabši od nafte, od urana in tako naprej. Kar se ti?e okolja, zato, da pridobimo ekvivalentno energijo, porabijo veliko ve? prostora in s tem stališ?a so na nek na?in problemati?ni. Ne vidim recimo brez nekega konsenza, ker nas je veliko v prostoru, da se da tako zadevo rešiti.

RASTISLAV JOŽE REVEN: Bom zelo kratek. Rastislav Reven, državni svetnik. Že takrat, ko se je za?ela za štorija z Volovjo Rebrijo, sem odšel na Dunaj, da bi sam preveril, kako je zaradi ptic in kako je zaradi puš?anja olja v podtalnico. To sta dva bistvena vprašanje ekologije. Tam sem dobil naslednji odgovor. Eden do dve ptici na vetrno centralno, pa še tisto se ne ve, kako je. Samega oškodovanja kmetijskih zemljiš? je malo. Ko sem hotel iti sam v to smer, da bi zbral investitorje za vetrno centralno na popolnoma drugi lokaciji, sem tr?il na naslednjo oviro – Natura 2000. Ta lokacija bi bila oddaljena cca. 800 metrov od meje Nature in je problem, ker je tisto vrisano v tako malem merilu, da bi bila potrebna razlaga, ali je tam ali ni tam. Pa je takratni minister Kopa? odlo?no rekel, ko sem ga vprašal za pomo? pri tej razlagi, da bi bila pozitivna razlaga, je rekel ne. Toliko, da vemo, da je to bilo ministrstvo.
Sedaj pa nekaj drugega okoli voltaike. V Državnem svetu v zvezi z zakonom o varovanju kmetijskih zemljiš? smo prišli do tega, da je potrebno tukaj pa postaviti neka logi?na merila, in sicer, da ne bi absolutno rekli, na nobeni kmetijski površini se ne sme voltaike postaviti. Ampak smo rekli, tam, kjer je teren dovolj strm oz. zelo strm, kjer je kamnit, kjer ni možna pridelava kakršna koli, niti košnja ali kaj drugega, niti vinograd, tam naj bi ta zakon dopuš?al postavitev voltaik, ampak v taki izvedbi, da po preteku amortizacijske dobe oz. življenjske dobe bi bilo možno te naprave odstraniti in povrniti zemljiš?e v prvotno stanje brez ve?jih posegov. Toliko, da bo jasno, da informacija pride na dan na Državnem svetu. Poskušamo te zadeve spraviti na neko u?inkovito raven. Hvala.

………………: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rad poudaril, da prihajam iz Ilirske Bistrice, kjer mi je to podro?je Volovje Rebri zelo poznano. Moram re?i, da podro?je Volovje Rebri pa proti Postojni, Pivki pa tudi proti Hrvaški lahko zagotovo trdim, da 70 ali ve? let so bili tam vojaški poligoni. Resni?no, to je res. Lahko si greste ogledali pa boste videli še ostanke vsega tistega, kar je ostalo. In sedaj, glede na to, da je bila omenjena tudi Natura 2000, pa bom povezal sedaj, ko sem gospoda Jan?arja spoznal pa tudi vas gospod iz Državnega sveta, bom pa vprašal naslednje. Kaj ste napravili, vezano na to, da bi na istem podro?ju, kjer je Natura, kjer so eksotne ptice, napravili, da bi zaustavili stvari, ki so vezane na razširitev vadiš?a, vojaškega vadiš?a Slovenije? Hvala lepa.

……………..: Osebno vprašanje, ne iz firme. Zanima me, kakšen bi bil odstotek teh ptic oz. izplen elektrike, ?e bi postavili aksialne vetrnice. Ali ste mogo?e to študijo naredili?

FRANKO NEMAC: Predpostavljam, da ste velik nepoznavalec na tehni?nem podro?ju, da te aksialne vetrnice, tu gre v glavnem za manjše velikosti. To sploh ni za primerjati. To so recimo kilovatne velikosti. Ena taka vertikalna je na Ravbarkomandi v Postojni. Gre za ?isto neprimerljive stvari. Tukaj govorimo o megavatih, to so pa kilovatni nivoju.
S tem bi zaklju?il sekcijo. Smo bili predolgi. Mogo?e bomo še kaj v medsebojnih razgovorih kaj raz?istili. Na žalost imamo vedno omejen ?as in je treba pa? zadeve na nek na?in tudi zaklju?iti. Vsem skupaj se zahvaljujem za sodelovanje in upam, da bomo veliko teh stvari, o katerih smo se pogovarjali, tudi nek dan razrešili.

            JURIJ BEGUŠ: Sem Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko na Zavodu za gozdove Slovenije in skupaj z gospodom Miho Koprivnikarjem bova moderirala predzadnji del – biomaso v Sloveniji in pa verjetno projekt EU BIONET 3. Prosil bi vse, ki imate te predstavitve, da jih naložite na ra?unalnik, ker bi kar šli po?asi naprej.
Predlagam, da bi kljub vsemu, da je zunaj veselje, in ljudje malo po?ivajo po tej predhodni temi, da mi kar za?nemo, ker smo po?asi že utrujeni in koncentracija pada.
S predavatelji sem se dogovoril, da bomo zadeve skrajšali, da bo vsak v desetih minutah predstavil to, kar želi. Jaz ga bom tudi opozoril pred koncem in ra?unam, da bi v ene tri?etrt ure zadevo zaklju?ili.
Prosim mag. Matjaža Grmeka, da predstavi ta projekt EU BIONET 3.

            MAG. MATJAŽ GRMEK: Lep pozdrav vsem skupaj. EU BIONET 3 je na za?etku z razlogom. Izkoriš?am priliko in se ob tej priliki zahvaljujem Martini, da pa? to delavnico uporabimo tudi za EU BIONET 3. V tem okviru je okoli tudi podpisni list pa bi prosil, da se podpišete tisti, ki se še niste. Na koncu je pa tudi vprašalnik o tem, od kod ste za zadevo izvedeli in kako ste z njo zadovoljni. Namen EU BIONET, kot že ime pove, spodbuda rabi biomase, odpravljanju problemov z njeno rabo predvsem na podro?ju energije. V ta namen naj bi pa? organizirali nek posvet, neko debato in mi pa? izkoriš?amo tukaj. Vabim tudi, da mogo?e pripombe pošljete tudi naknadno.
Vsebina bi bila predstavitev projekta, nekaj o standardu 14961 in trajnostni vidiki rabe biomase. Se pravi, projekt, kakor vidite, ima že številko 3. Pomeni, da se že kar nekaj ?asa pelje, kar pa po svoje govori tudi o aktualnosti problematike. Partnerjev je za tak projekt kar precej. Koordinator je pa iz Finske, Inštitut VTT. Traja pa tri leta. Kot re?eno, naj bi spodbudil in olajšal mednarodno trgovino. Se pravi, pripomogel k razširitvi nekih dobrih praks. To je jasno nadaljevanje prejšnjega projekta. Tukaj so našteti glavni dejavniki, zakaj se je potem projekt nadaljeval. Se pravi, problem je, ko želimo oz. ko se sedaj raba te biomase nekako pove?uje in pri?akuje se skokovita rast. Pride do problemov v mednarodni trgovini, do standardizacije certifikatov in tako naprej. Na tem projektu smo se tudi s tem ukvarjali.
Druga zadeva, ki je tudi pomembna, je pa iskanje še neraziskanih oz. neuporabljenih virov biomase, kot so recimo alge in podobne zadeve.
Mogo?e dva glavna poudarka, kot sem že rekel, merila trajnosti in standardi. Nekako naj bi prišli do predlogov, kako pa? te ovire odpraviti. Spremljali smo tudi, kakšne so kaj cene po teh 17-ih državah in bo to potem z neko analizo tudi objavljeno. Kot re?eno, problematika je bila tudi trajnostna merila in sistemi certificiranja. Analiza še ni zaklju?ena, je pa predhodna ugotovitev, da je tega zelo veliko na nacionalnih nivojih in da je potrebna nekakšno poenotenje vsega skupaj. Zakaj? Ker lesno gorivo v primerjavi s fosilnim je zelo nehomogeno glede na sestavo, pogoje rasti in tako naprej. Zna?ilnosti, kot so naštete (vsebnost vode, kurilnost itn., vsebnost kemi?nih elementov in podobno), zelo vplivajo na kakovost goriva. Da bi to nekako opredelili, se je razvilo ve? nacionalnih standardov. Kot re?eno, se pojavlja potem problem prenosljivosti pri trgovini. To je recimo ena taka sklica, ampak jo bom kar presko?il. Da bi ta problem rešili, je pa? tehni?ni odbor 335 za trda goriva .. (nerazlo?no) pripravil serijo standardov 14961. Mimogrede, delovna skupina je bila oblikovana tudi pri nas in se je ta prvi del pripravil, se pravi prevedel. Tukaj je pa? podana cela družina standardov. Prvi je bil že sprejet lani. Od 2 do 6 so pa trenutno osnutki in se bodo potem združili v en standard. Drugi del, lesni peleti za industrijsko rabo, sem zraven dal zvezdico, zato ker se pojavlja vprašanje, ali bi rabili posebni standard za industrijske pelete
V zvezi s tem imamo tudi vprašalnik in ?e se kdo ?uti poklicanega za to podro?je, bi bil vesel, ?e ga lahko izpolni. Mogo?e je zanimivo, da se tudi polena oz. les za kurjavo standardizira. Potem so trajnostni vidiki. Evropska komisija je pripravila neko poro?ilo za uvedbo ali neuvedbo trajnostnih kriterijev za uporabo trdne biomase in ugotovili so, da bi zadeva pomenila precejšnje dodatne stroške in se za to pa? niso odlo?ili, da bi zadeva bila izvedena v okviru nekega zakona, ampak je zaenkrat prostovoljna za posamezne države ?lanice.
Pri certificiranju je mogo?e še najve? narejenega v gozdarstvu. Obstajata dva ve?ja relevantna sistema (FSC in PEFC). Po podatkih Eurostata oz. smo jih pa? v projektu uspeli dobiti, je 16 % gozdov certificirano. Problem je pa, da nobeden od teh standardov ne pokriva teh trajnostnih zahtev. Podobno je tudi situacija na kmetijskem podro?ju. Se pravi, trajnostni vidik; zadeva je zelo kompleksna. Sam vidik trajnosti, ki vsebuje nekako tri dimenzije (okoljsko, družbeno in ekonomsko), si posamezni vidiki med seboj nasprotujejo.
Toliko bi imel. Hvala lepa. Kot re?eno, komentarji so želeni. Lahko kaj pošljete na moj spletni naslov pa ponovno bi pozval na izpolnjene vprašalnike. Hvala.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa. Mogo?e samo en dodatek iz naše gozdarske strani. Ti standardi, ki so, temeljijo predvsem na trajnosti gozdov. Res pa je, da naprej ni zadeva speljana v goriva, v kvaliteto in tako dalje. To je pa trajnost Te FSC in PEFC so pa predvsem zaradi trajnosti, ampak ne za Slovence. Slovenci imamo to zelo dobro. To je zaradi drugih. Hvala lepa še enkrat.
Naslednji sklop je ogrevanje z lesno biomaso na Goriškem, Lenartu in v Ribnici in bi najprej prosil gospoda Rajka Lebana, ki ima tukaj že predstavitev na ra?unalniku pripravljeno, da nam pove svoje izkušnje pri vzpostavljanju ogrevanja z lesno biomaso na Goriškem.

            RAJKO LEBAN: Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Glede na to, da smo pozni, bom jaz kar pospešil to moje izvajanje. Agencije posebej ne bom predstavljal. Omenil bom mogo?e projekt obnovljivih virov v primorskih ob?inah, t.i. švicarskega prispevka. V prvem sklopu imamo fotovoltai?no elektrarno na protihrupni ograji na hitri cesti v Vrtojbi. Potem imamo pa kar nekaj primorskih ob?in in pa kotlovnic, predvsem v osnovnih šolah, kjer menjamo kotel na fosilna goriva s kotli na lesno biomaso.
Kaj je bilo narejeno oz. kaj se na?rtuje? En tak potencialen projekt nastaja v Bovcu. Gre za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Bovcu. V bistvu je kar nekaj ve?jih porabnikov. Tukaj so potem tudi študije in analize o soproizvodnji. Bilo je narejeno kar nekaj že študij in analiz. Dejansko tu vidite tudi prikazano omrežje vse ve?jih objektov. Trenutno se s temi potencialnimi velikimi odjemalci sklepa predpogodba, nato se bo pa na osnovi realnega odjema v bistvu na?rtovalo kotlovnico v prvi fazi. Tukaj so tudi ve?ji odjemalci. Gre za cca. 5 gigavat ur toplote, ?e bodo vsi ti, ki so tu navedeni, pridobljeni. ?e bo župan uspel zlobirati velike porabnike, potem bo v bistvu tudi ekonomika pozitivna, glede na to, da bo tudi gostota odjema dovolj velika.
Šel bi po dolini navzdol. Tudi v Kobaridu sicer imamo že nekaj. Gre za ogrevanje poslovno-stanovanjskega objekta mizarstva Peter Koren. V bistvu je kandidiral na programu razvoja podeželja. Ukrep 312. To smo v dopoldanskem ?asu poslušali. Je pa kar veliko potenciala tudi v Kobaridu, ?e upoštevamo dejstvo, da samo Mlekarna Planika, ki rabi paro v svoji tehnologiji, ima take toplotne potrebe, kot prej celoten Bovec. V Tolminu se je tudi že zgodila ena mikrokotlovnica v industrijski coni. Gre za ogrevanje sosednjih objektov. Tukaj so podjetja, trgovski center in podobne dejavnosti. V knjižnici Tolmin bo v bistvu kotel na lesno biomaso vklju?en v projektu obnovljivih virov v primorskih ob?ina. Posebej bi poudaril tudi Podbrdo. Dejansko na Petrovem Brdu je bila na Goriškem prva kotlovnica na lesno biomaso. Gre za ogrevanje oddelka doma upokojencev. Tu bi  posebej se zahvalil tudi APE in pa Matjažu Grmeku in tudi Franko Nemcu. Takrat so bili tisti prvi skupni napori, da je vsaj nekaj se tam dogodilo in nastalo in to kljub bilo kakšni podpori. V bistvu dom upokojencev se je odlo?il za to investicijo, ravno tako kasneje tudi v samem Podbrdu. Iz doma upokojencev se ogreva še šola in stanovanjski blok. S šolo je malo težav. Nekaj ?asa se je ogrevalo na biomaso, nekaj ?asa na kurilno olje. Bi pa tu izpostavil problem, da dejansko za javne zavode ni spodbud, ker niso v shemi niti ne razpisa za DOLB niti za KNLB. V Cerknem je v bistvu šola vklju?ena v švicarski prispevek. Razmišlja se pa tudi o DOLB. Razmišljanja so tudi v Idriji, v Spodnji Idriji, dejansko je sploh zadnji ?as, ko je za?ela cena fosilnim gorivom, predvsem kurilnemu olju naraš?ati in je sedaj postala aktualna tudi lesna biomasa kot cenejši doma?i in okolju prijazen energent. V Kanalu je narejena študija. Ra?unamo, da bo se obdelalo ve? variant, tako da vemo, katera bi bila tista, ki bi ob podpori skozi kohezijo bila uspešna. V dobrem imamo kar zanimiv projekt. Gre pa za to, da bi v bistvu izkoriš?ali geotermalno energijo, ampak samo za ogrevanje, ne za proizvodnjo.
Omenil bi še Novo Gorico. Dejansko v Novi Gorici je na obstoje?i daljinski toploti tudi nastala kotlovnica, tako da bo Nova Gorica dejansko dosegla, ko štartamo, na prvi fazi že 30 % toplote iz obnovljivih virov energije. Možnosti so tudi še druge. Tudi v Mirni, Postojni. Imamo v srednji gozdarski šoli kotel na biomaso, tudi brez podpor, ko je bilo za šolo. V Diva?i se pogovarjamo. V bistvu, ovire, ki nastajajo tukaj, so predvsem, da javni zavodi ne morejo kandidirati. Potem imamo v bistvu neurejen mehanizem pogodbenega financiranja, precej težav z Ministrstvo za finance. Jaz bi tu vseeno omenil to, kar lokalne energetske agencije, skupaj z Ekoskladom, vlagamo kar velike napore, da bi zaživel v bistvu mehanizem Elena. Gre za to, da bi v bistvu na nek na?in formalizirali pogodbeno financiranje projektov iz prihrankov. O tem drugih, ko bo ve? ?asa. Veliko je možnosti. Treba je pa? delati na projektih, iskati neke sinergijske u?inke, treba je med seboj sodelovati in potem mislim, da bomo lahko dosegli kakšen napredek. Hvala.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala tudi vam. Mislim, da je zaslužil aplavz, ker je res veliko delo za tem. Prosil bi mag. Janeza Krambergerja, da pove svoje izkušnje iz Ob?ine Lenart.

            MAG. JANEZ KRAMBERGER: Hvala lepa. Dober dan želim vsem skupaj, vsem zbranim. Prvo se vam želim opravi?iti, ker tega mojega prispevka ne boste mogli spremljati v power pointu. Ampak, Martini sem obljubil, da bom za njeno poro?ilo ga tudi pripravil oz. odpravil težave, tako da boste lahko tudi preko elektronske pošte vsi skupaj to poro?ilo dobili.
Upam, da bom v desetih minutah, kolikor jih imam na voljo, uspel vam na kratko predstaviti ta naš projekt oz. za?el bom tako, da se bom to pot lahko pohvalil, da smo  uspeli v Ob?ini Lenart zaklju?iti projekt ogrevanja na biomaso v mestu Lenart. Mesto Lenart, torej ob?ina, v kateri poznate ta kraj osrednje Slovenije, Ob?ina Lenart, šteje 8.000 prebivalcev. Od tega jih dobrih 3.000 živi v mestu Lenart. Leta 2003, takrat je prišlo v Ob?ini Lenart do odlo?itve, da bi poskušali se obnašati tako, kot je država podpisala leta 1994, da bomo nekaj naredili na obnovljivih virih energije in takrat smo napravili študijo in ugotovili, da se v mestu, katero šteje 3.000 ljudi, da se 90 % prebivalcev mesta ogreva z lahkim kurilnim oljem, 7 % s trdim gorivom, se pravi na drva ali na premog in 3 % na plin. S tem smo nekako potem tudi naredili analizo in ugotovili, da bi bilo primerno se odlo?iti, da bi pa? menjali energent. V ta namen smo prvo na ob?ini spremenili odlok o gospodarskih javnih službah. Nato smo spremenili odlok o izvajanju oskrbe s toplotno energijo. Nato smo razpisali koncesijo in podelili koncesijo. Seveda, ve?ino teh zadev so tudi spremljali razni problemi, predvsem pri podelitvi koncesije in pri razpisu. Zadeva je prišla celo na upravno sodiš?e in nato tudi podjetje, ki ni bilo izbrano, je tudi sprožilo tožbo in sodiš?e je seveda odlo?ilo nam v prid, tako da naša upravna odlo?ba o izbiri koncesionarja, kateri je Ekotoplota, to je h?erinska firma s sedežem v Ljubljani, v 100 % lasti podjetja Kelak, s tem smo lahko podpisali tudi koncesijsko pogodbo in to se je zgodilo 18. septembra 2007. Koncesijo smo temu podjetju podelili za 30 let in v koncesijski pogodbi seveda zapisali, mi smo prepri?ani, da smo naredili dobro pogodbo. Tam smo zapisali tudi, kako se formira cena, zapisali ceno, zapisali tudi ceno priklju?ne mo?i in tako dalje. Nato smo po podpisu pogodbe oddali stavbno pravico za postavitev kotlarne. Septembra 2009 so se pri?ela dela na celotnem sistemu in seveda ta dela so tudi spremljali najrazli?nejši problemi, ampak konec koncev smo uspeli zgraditi toplarno na lesno biomaso z dvema kotloma, in sicer kotel na lesno biomaso in kotel na kurilno olje, kateri je namenjen za pomo? pri konicah, takrat, ko se potrebuje ve? toplote v sistemu. Zgradili smo tudi pet kilometrov razvoda po celotnem mestu. To smo opredelili kot prvo fazo. Naslednja faza sledi v tem letu. 4. oktobra lansko leto smo za?eli z ogrevanjem mesta. Priklju?enih je 58 objektov. Se pravi, vse javne ustanove. Tudi cerkev, ?e ho?ete, in 500 ali 499 gospodinjstev. Ta sistem sedaj funkcionira.
?e vam še povem nekaj podatkov. Za?etek obratovanja je bil 4. oktobra lanskega leta. Instalirana mo? odjema je 4,7 megavata. Letna predvidena poraba je 7.500 megavatnih ur. Dolžina cevovodov, sem že povedal, je nekaj ve? kot 5 kilometrov. Investicijska vrednost celotnega sistema je 4,8 mio evrov. Letna poraba lesnih sekancev je okoli nekaj ve? kot 11.000 m3. S tem projektom se pa? po teh izra?unih sedaj v Lenartu skuri 600.000 litrov lahkega kurilnega olja manj. Kar se pa onesnaževanja ti?e, pa moram povedati, da so tako strokovnjaki izra?unali, da 1.620 ton letno damo manj ogljikovega dioksida v atmosfero in 2,5 toni manj ogljikovega monoksida.
Druga stvar, ki je zelo pomembna in jo moram omeniti, je druga faza, to sem že povedal, da bomo šli naprej v tiste manj strnjene predele mesta. To bomo za?eli v tem letu. Drugo, kar pa se mi zdi zelo pomembno, je, da biomasa se prideluje v naši soseš?ini. Podjetje Ekotoplota je podpisalo pogodbo z našim podjetnikom, kateri dobavlja lesno biomaso in oskrbuje kurilnico in pla?an je seveda po kalorimetru, po dobavi. Torej, koliko da energije v sistem, toliko pa? dobi pla?ano.
Naslednja naša naloga pa je, da bomo organizirali lastnike gozdov. Tukaj smo že nekaj poskušali z gospodom Koprivnikarjem, s Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Naša želja je, da bi lastnike gozdov na podro?ju naše ob?ine ali pa upravne enote Lenart navdušili, da bi za?eli gospodariti s svojo lastnino, s svojimi gozdovi na na?in, da na?in, da bi ta lesna biomasa se tudi organizirano koristila iz teh gozdov, tako da bi potem les v bodo?e bil tudi bolj kvaliteten in da bi tudi lastniki gozdov imeli ve? od tega.
Naj kon?am s tem, da Ob?ina Lenart, to razumemo kot konkreten prispevek k ekologiji. Prav tako smo razpisali koncesijo za vse javne objekte, ki jih imamo, ki jih ima Ob?ina Lenart v lasti za strehe na teh objektih, katere imajo primerno lego, da se lahko namestijo fotovoltai?ni paneli. To smo uspeli na treh objektih. Kar nekaj pa je tudi objektov v naši ob?ini, kateri so v lasti pravnih in fizi?nih oseb, ki prav tako nameš?ajo te panele in na tak na?in pa? izrabljajo tudi son?no energijo. Toliko. Hvala lepa.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa. Par dni nazaj sem prebral, da ti power pointi zmanjšajo retori?no sposobnost govorcev in sem prav vesel, da ni power pointa. Prav vesel sem, da ste iz ust povedali nekaj in so ljudje zelo sledili. Hvala še enkrat.
Prosil bi še, ?e je kdo tukaj iz Ribnice. ?e ni, potem bi prebral par imen, ker je baje tukaj po programu neka okrogla miza in bi predlagal, okrogla miza je vedno okrogla in ?e  boste tukaj sedeli, ni najbolj fino. Ostali boste kar na svojih prostorih, jaz vas bom pa moderiral. Torej, Boris Trstenjak, je tukaj. Potem je Tomas Roga?nik. Ti so se opravi?ili. Stanko Cvenkelj, ga ni. Mag. Mojca Golc Gorope?nik. Potem je mag. Gra?ner Zoran. Jože Brdnik. Marko Šercer. Tega pa vem, da ni, ker ga poznam. Aha, vi ste, mlajši. O?eta poznam. Jaz bi predlagal, ker sta samo dva, bi prosil, da kar iz klopi povesta mogo?e svoje videnje, razen, ?e imata kaj pripravljeno za power point. Svoje videnje povejta v parih stavkih, kaj so ovire, ki onemogo?ajo investicijo daljinske in mikrosisteme ogrevanja na lesno biomaso v Sloveniji. Kako sta vidva videla te ovire? Bi pa prosil tako koncizno, kot je bil gospod župan, se pravi, v par stavkih, kje so problemi pa bi vas najprej izzval.

            ……………..: Jaz mislim, da je eden od problemov, da je razpisna dokumentacija dale? prekomplicirana, zakomplicirana. Ta razpisna dokumentacija ima 38 prilog. 38 prilog. Tu se duplirajo, triplirajo tudi dolo?ene stvari, ki sploh niso pomembne niti za investicijo niti za to. Mislim, da je to ena od ovir. Vsi se že ustrašijo dokumentacije. Kako je bilo v?asih v študijah izvedljivosti. Važno je, kakšno imamo mo?, koliko pridobimo energije pa koliko evrov na kilovatno uro je investicija. Potem pa gradbeno dovoljenje in te zadeve, ki gredo, vse ostalo je pa po mojem solata.
Sedaj je pripopano, dobesedno pripopano, toliko razpisov za DOLB, tudi priklop na daljinsko ogrevanje na termoenergijo. Danes smo slišali, da je edino Lendava, ki ima koncesijo za izrabo. Drugi?, vsi kompletno spuš?ajo protizakonito v potok. Se pravi, inšpekcija pa? vse vodotoke spregleda. Mislim, da bi moral biti za termoenergijo biti lo?en razpis, ker tudi dokumentacija ni ?isto iz lesne biomase v to.
Tretje. V Rogaški, konkreten je sedaj primer, ko predstavnik ob?ine je zahteval za zamenjavo kotla gradbeno dovoljenje. Potem smo dokazali, da ni treba potem za silos, ki je pomožni objekt ali korito po Zakonu o graditvi objektov, se pravi pomožni objekt. Potem pa emisije niso dobre. Lokalna skupnost nasprotuje recimo v tem primeru z vsemi stvarmi. To je ?ista praksa.

            JURIJ BEGIŠ: Torej, vi pravite, razpisna dokumentacija je preobširna. Potem, kako bi to na kratko definirali. So ovire, ki so lahko na lokalni ravni in pa naslednja zadeva, ?e lahko v enem stavku poveste, tisto, kar ste drugo rekli.

            ……………..: Mislim, da bi bilo treba razpise za priklope ali pa na daljinsko ogrevanje na termalno vodo, termoenergijo, lo?eno obravnavati.

            JURIJ BEGUŠ: V redu. Hvala lepa. Še vi, gospod Šercer. Še vaše videnje teh ovir, ki to onemogo?ajo.

            MARKO ŠERCER: Jaz bi govoril kar iz prve roke, ker mi imamo s svojim energetskim objektom eno tako izkušnjo, ko po ve? kot desetih letih prizadevanj še vedno nismo uspeli razširiti svojega vro?evodnega omrežja in je še vedno omejeno samo na industrijsko cono Kamnik. Jaz bi rekel, razlogov je ve?, ampak klju?na dva razloga sta, kar je moj predhodnik že omenil. To je problem umeš?anja takšnih objektov v prostor z vsem, kar to za seboj prinese. Drug klju?en problem v našem primeru je podpisana koncesija za plin oz. z dobaviteljem plina do leta 2027. Gre za Ob?ino Kamnik v našem primeru, ki ima notri tudi penale, ki ima neke priklju?ne kvote. To je v mnogih ob?inah v  Sloveniji zelo resna ovira pri izgradnji novih vro?evodnih omrežij ali pa pri širjenju obstoje?ih omrežij.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa. ?e želi še kdo kakšno na kratko tudi svojo izkušnjo o ovirah povedati, bi predlagal eno ali dve mnenji, ampak na kratko. ?e ne bi šli pa mi kar naprej na zadnje predavanje oz. na zadnjo predstavitev. Ali ima kdo še kaj glede ovir za povedati, svojo lastno izkušnjo? Na kratko bi prosil.

            BOŽIDAR RESNIK: Božidar Resnik iz Krškega. Kostek (?) je komunalno podjetje, ki se ukvarja s šolanjem precej. Poskušamo izobraževati mlade in smo želeli po osnovnih šolah uvesti lesno biomaso kot nadomestni vir. Vendar je veliko nasprotovanja ravnateljev in ravnateljic, ki pravijo: naš hišnik nima ?asa, da bi se s tem ukvarjal in laže, pritisne samo na gumb. Ni interesa, ker ni vzvodov, ker dobijo vse ra?une poravnane in mislim, da je tudi tu potrebno mogo?e opozoriti, da motivacijski faktor manjka.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa za zelo zanimivo misel. Ja, to je zanimivo. Prosim, gospod Kramberger.

            ……. KRAMBERGER: Hvala lepa. Jaz prej nisem govoril o nobenih problemih. Na?rtno nisem o nobenih problemih govoril, ampak moram pa re?i, da se strinjam, ker sem od danes zjutraj že tukaj, sem poslušal tudi gospode, ki so govorili o preporodu slovenske energetike. Ti štirje govorniki, gospod Kolar, gospod Kova?i?, gospod Dover in gospod Šercer. Mislim, da so njihove razprave in seveda tudi razprava gospoda predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a bile danes zelo na mestu in mislim, da bodo te njihove misli morale tudi najti nekako v teh sklepih prostor, ki bodo sledili koncu te konference. Jaz sem prepri?an, da tako, kot je pa? ob?inski svet in ob?inska uprava in župan odgovoren za nek napredek na tem podro?ju v svoji ob?ini in tukaj, to, kar je gospod pred menoj povedal, saj hišnik pa ravnatelj, tukaj je ustanovitelj vedno ob?ina in ob?ina potem se odlo?a ali da ali ne in bo pa? drugi hišnik, ?e tisti ne bo znal tam, ?e bo potrebno. Saj pri biomasi tudi ni treba drugega, kot kakšen gumb stisniti oz. ga pri daljinskem sistemu sploh ni treba. Tam ima samo en izmenjevalec in sploh ni ve? pe?i. Torej, tako, kot so na lokalnem nivoju odgovorni župani in ob?inski sveti, tako je na državnem nivoju odgovoren parlament in Vlada. Tukaj, mislim, da je potrebno narediti korak naprej pri ozaveš?anju ljudi, poenostaviti zadeve. Ne se bati. Zadeve morajo ljudje, tisti, ki se spoznajo na to, morajo delati in tudi sprejeti odgovornost. ?e pa ne morejo sprejeti odgovornosti, potem pa tega ne morejo delati pa naj pa? drugi to delajo. Tukaj, glejte, tukaj vsak dan slišimo, kakšni grozni problemi so v gospodarstvu. Recesija. Tukaj pa smo naredili v teh letih hudo malo. V Nem?iji lahko vidiš na cerkvah, pa ne le za fotovoltaiko, pri nas pa je grozen problem, ali to lahko postaviš na nedostopne površine, kjer je možna samo paša pa bi moral imeti v strategiji. Vsi vemo, ki tukaj sedimo, za kaj se gre in obi?ajno govori, pa?, tisti, ki bi pa morali vedeti, pa tega ne vedo ali pa ne smejo vedeti ali pa ne upajo odlo?ati. Tu je ena velika možnost in priložnost v gospodarskem smislu, ki bo koristila tudi za delovna mesta in tudi okolju in našim zanamcem in tako naprej.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa. Sedaj pa bomo kar zaklju?ili s to okroglo mizo in bomo šli še na zadnje predavanje. Prosim? Kateri gospod? Nisem vas videl. Stavek, dva.

            ……………..: Jaz sem iz Ministrstva za kmetijstvo. Kar se ti?e Tise d.o.o. pa te kongeneracije v Stolu in te stvari, sem iz Kamnika. Tam je problem v bistvu nekako isti, kot ga imamo z bioplinarnami. ?e imamo eno bioplinarno, ki bo uporabila gnojevko pa neke kmetijske pridelke, ni nobenega problema. V?asih, ko so pa gospodinjski odpadki, ki se za?nejo voziti na en kup, je pa problem. V bistvu imamo v Sloveniji problem s tem nimbi efektom. Se pravi, jaz tega ne bi imel pa na svojem vrtu. Problem Stola v Kamniku je ravno v tem. V?asih se tam ?rno kadi, potem so pa že vsi Dupli?ani iz sebe. Jaz sem iz Kamnika pa me  zadeva nekako ne moti. Ampak, problem je v tem, ker ni zaupanja v to, da te inštitucije, ki to nadzorujejo, da imajo nek nadzor in da dejansko te stvari niso škodljive. Isto je z LaFarge. Problem je pa tudi v tem, da nekako smo prišli do tega, da bomo dali odpadke v bioplinarno in se jih bomo kar znebili, jih ni treba nekam odlagati, samo še vedno je na koncu substrat. Isto je z nekimi odpadki, ki jih je treba sežgati, samo je treba zagotoviti ustrezno ?iš?enje zaradi izpustov.

            JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa. Sedaj bi pa kar nehali, ker imamo še druge stvari pa ljudje so že utrujeni. To bi pa le zaklju?il. Torej, probleme, ki smo jih takoj odkrili in ?e smo tudi bili zelo koncizni, smo jih tudi lahko hitro dali ven. Je dokumentacija, problemi s priklju?itvijo, problemi že s starim zate?enim stanjem, ki so tudi problemi v glavah ljudi, tako na lokalni kot tudi šolski in drugi ravni pa recimo tudi do odnosa do tega.
Jaz bi vseeno predlagal, da gremo še na to zadnje predavanje, in sicer Kdo kupuje polena in lesne sekance na Gori?kem. Je predavatelj tukaj? O?itno ga ni. Dam še pet minut za to, da postavite kakšno vprašanje govorcem, lahko tudi meni ali gospodu Koprivnikarju. Prosim, kratko in tudi kratke odgovore.

………………..: Pri toplovodih, ko se delajo kogeneracije, bi jaz predlagal ob?inam, da razmislijo. Sedaj bodo prišle na vrsto vse manjše  bioplinarne, se pravi kmetije, da ko se delajo neka omrežja za toplo vodo, da se tudi razmišlja, da bi lahko tiste kmetije se vklju?ile za toplo vodo, ker potem bo avtomatsko kmetija rešena s porabo toplote in bistven prispevek bo k energetiki.

JURIJ BEGUŠ: Zanimivo mnenje. Hvala. Še kakšno mnenje, vprašanje. Prosim, kratko.

………………: Govori se o bioplinarnah, proti pa ne proti. Kaj nih?e ni omenjal ali niso aktualne, ne vem.

JURIJ BEGUŠ: Dajmo se skoncentrirati. Govorimo o biomasi. Bioplinarne so druga zgodba. ?e je kaj na biomaso, lesno ali katero koli drugo, prosim, vprašanja in mnenja. Prosim.

………………: Jaz sem danes prišel sem zato, saj na teh konferencah sem že parkrat bil, ampak zanima me, ?e kdo kaj pozna, kakšen je napredek. Pred leti so bila tukaj že predavanja glede teh hišnih kogeneracij. Predvsem me ne zanima plinska kogeneracija, me ne zanima toliko na pelete, ki tudi že obstaja, ampak, ali obstajajo na lesne sekance, ker to je pa zanimivo za vse kmetije po Sloveniji.

JURIJ BEGUŠ: Ali ima kdo kakšen odgovor? Ali to obstaja, ne obstaja? Ne ?e, se bomo pozanimali.
Še kolega Koprivnikar bi rad nekaj povedal.

MIHAEL KOPRIVNIKAR: Glede razvoja podro?ja biomase, res je, da se v Sloveniji zelo po?asi premikamo. Res pa je tudi na drugi strani, da je v zadnjih desetih letih cena nafte zrasla za petkrat, da razmere na svetovnih trgih niso stabilne, da se pri?akuje še nadaljnja rast najmanj za trikrat v naslednjih desetih letih. Da bo to samo po sebi naredilo spremembo, tudi brez kakršnih koli subvencij. Tako smo že danes slišali, da so dolo?ene naprave bile inštalirane tudi že brez spodbud. Sigurno je tu problem razpisov in cele papirologije, ki smo jo že omenili. Tu bi se pa mogo?e jaz res ustavil na javnih zavodih, na šolah, na javnem interesu, na ob?inskem interesu, na interesu, da ostane denar v lokalni skupnosti, da se spodbudi lokalno gospodarstvo, tako kot je to namen v Lenartu recimo. In pa za primer lobijev in pa tudi države v kon?ni fazi, ki dobi trošarino, ki jo na nek na?in izgubi s tem, ko gre neka stvar na biomaso. To niso mali denarji in poznamo problem.
Glede lastnega komfort je problem predvsem na osebni ravni izobraževanja, zavedanja. Vsi, ki smo tu, smo že kar ozaveš?eni okoljevarstveno, ampak še gremo nekako z vetrom, da se neomejeno vozimo z  avtomobili, da se neomejeno grejemo in tako naprej. Temu lastnemu egoizmu se bomo morali odre?i oz. ga bomo vedno dražje pla?evali. To je bil samo moj komentar na to. Sicer pa imamo še dva.

…………………: Hvala za besedo. ?e samo nekaj re?em okoli biomase. Sigurno, glede na to, da je letni prirastek biomase v Sloveniji precejšen, bi lahko na vsakega stanovalca ali vsakega državljana lahko kar koristno izrabili energijo. Vendar, gledam naslednje. Sigurno bi bilo potrebno, da ob?ina, država vzpostavijo prvi kot primer dobre prakse, kjer bi moral biti že v lokalnih energetskih konceptih. Jaz sem že pred dvema letoma, ko je bila to obveza ob?in, da bi v vrtce, v šole, v javne ustanove, kjer so dokaj veliki porabniki na tej ravni nastavili sisteme na lesno biomaso in potem bi bila to priložnost za vse ostale ob?ane in ob?anke ali državljanke in državljane. Sigurno … (nerazlo?no).
Naslednje, kar je. Ne glede, kakšne površine imamo, sem mnenja in zagovarjam, da je treba predhodno kvaliteten les izkoristiti v industrijske namene, kjer mu damo neko dodano vrednost. Se pravi, slab, nekvaliteten les pa uporabimo za te namene. ?e pogledamo, kar se ti?e stavbnega pohištva. Mi imamo poplavo oken in vrat iz plastike. Na ta ra?un cela vrsta naših firm je šla rakom žvižgat. Nenazadnje, tudi v tistih elementih imamo mi skladiš?en CO2 za obdobje dvajsetih, tridesetih, petdesetih let. Hvala.

JURIJ BEGUŠ: Še nekdo se je javil, potem bi pa po?asi zaklju?ili. Vi, gospod Šercer. Okej, super.
Potem bi po?asi to stvar zaklju?il. Seveda, ?e gledamo nazaj prehojeno pot, se je v Sloveniji, kljub temu, da imamo mogo?e v?asih tudi negativno mnenje na razvoj rabe lesne biomase, se je marsikaj spremenilo. Trg je za?el delovati. Vgrajujejo se kotli za to lesno biomaso. Ogromno projektov je bilo narejenih in tudi mislim, da je nek napredek na tem. Miha Koprivnikar je hotel še nekaj re?i.

MIHAEL KOPRIVNIKAR: Glede umne rabe, kot se radi izrazimo, lesa. Najbolj pametno je res, tako kot je že bilo omenjeno, najprej les predelati in potem reciklirati in na koncu skuriti. Vendar bi jaz to omenil, da je to možno samo ob nestrupenih premazih, ob tem, da se ne uporablja plastike in pa lepil, zato ker nek masiven les, povoskan s ?ebeljim voskom je ena stvar. Druga stvar pa je iverka, ki ima življenjsko dobo deset let in ki je potem ne moremo skuriti na koncu.

JURIJ BEGUŠ: Hvala lepa za vse. Hvala, ker  ste res pozorno sledili in upam, da se vidimo naslednje leto tudi. Hvala vam.

Posvet se je kon?al ob 17.58 uri.