Govor predsednika Državnega sveta na posvetu na temo nasilja nad starejšimi

Posvet: Nasilje kot najve?ja kršitev ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet RS, 15. junij 2009

Spoštovane gospe in gospodje!

Dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in svojem imenu prav lepo pozdravim.

Letošnji posvet na temo nasilja nad starejšimi je že ?etrti po vrsti, ki ga skupaj organizirata Državni svet in Zveza društev upokojencev Slovenije. Namen tovrstnih posvetov je predvsem razširjanje ozaveš?enosti javnosti in politike o težavah, s katerimi se sre?uje starejša populacija v današnjem žal vse bolj nasilnem svetu, katerega nezaželjeni sestavni del so tudi kršitve ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in. S posvetom, kot je današnji, v Državnem svetu tudi sledimo enemu izmed sklepov našega lanskega posveta na to temo in sicer, da bi moralo biti nasilje nad starejšimi vsaj enkrat letno predmet razprav v državnih organih, na lokalni ravni v ob?inskih svetih in nevladnih organizacijah.

Okolje postaja tudi v Sloveniji, vsaj na ravni zakonodaje, do nasilja vse bolj netolerantno. Lani marca je pri?el veljati Zakon o prepre?evanju nasilja v družini, ki je prvi? jasno opredelil razli?ne vrste nasilja v družini in na posebno mesto postavil problematiko nasilja nad starejšimi. Re?emo lahko, da je zakon prišel ravno v pravem ?asu, še pred razmahom ekonomske in finan?ne krize, ki je pove?ala tudi pritisk na starejše, upokojence in invalide. Zaradi poslabšanja finan?nega stanja v gospodarstvu in družbi nasploh so se poslabšale tudi materialne razmere v družinah, vse to pa je pove?alo pritisk na starejše, ki so poleg otrok, invalidov ter oseb s posebnimi potrebami že tako najbolj ranljivi. Prav tako je bila konec maja letos na podlagi omenjenega Zakona o prepre?evanju nasilja v družini sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu prepre?evanja nasilja v družini za obdobje 2009-2014, ki ga je podprla tudi pristojna komisija Državnega sveta. Državni svetniki so ocenili, da gre za program, ki je že v fazi priprave povezal veliko število državnih institucij in nevladnih organizacij, kar zagotavlja ve?jo u?inkovitost izvajanja akcij in programov prepoznavanja in prepre?evanja nasilja v družini, hkrati pa vzpostavlja tudi medsebojni nadzor nad razli?nimi organi. Pohvalno je, da je že v letu dni od sprejema Zakona o prepre?evanju nasilja v družini tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, na podlagi katerega so dolo?eni postopki medsebojnega obveš?anja in nudenja pomo?i med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnimi organizacijami. Komisija Državnega sveta je podprla multidisciplinarni timski pristop pri obravnavanju in prepre?evanju nasilja, a obenem menila da bi morali vzpostaviti tudi evidence storilcev nasilja, na nacionalnem nivoju pa zagotoviti ve? izobraževalnih oziroma na osnovi psihologije temelje?ih korektivnih programov, ki bi že v osnovi nudili pomo? tako žrtvam, kot tudi izvajalcem nasilja, da bi s takimi dejanji dokon?no prenehali.

Za razliko od zakonodaje, to je od zapisanih besed, dolo?b in tudi sankcij za kršitelje, pa se spopadanje z nasiljem v vsakodnevnem življenju v resnici šele za?enja. Prav kriza, v kateri se ta hip nahajamo, je neke vrste test medgeneracijske solidarnosti, preizkus naših vrednot, humanosti in odgovornosti. Žal je kriza ponovno obudila tudi nekatere povsem zmotne ideje o  starosti in staranju, iz katerih kaj lahko vzniknejo nasilne ideje in vodijo v kršitve temeljnih pravic in svoboš?in ?loveka in kon?no v medgeneracijski spor. Rezultati raziskave, ki jo je letos marca ob prvem evropskem dnevu solidarnosti med generacijami izvedla Evropska unija je pokazala, da ima ve?ina Evropejcev pozitivno sliko o starejših. To pa v manjši meri velja za Slovenijo, za katero so podatki pokazali, da skoraj ?etrtina (23 odstotkov) vprašanih meni, da so starejši breme družbe. Finan?na in gospodarska kriza sta žal ponovno obudila ideje o starejših, ki da so predvsem v breme in ne v korist skupnosti, ki so domnevno torej tveganje za sistem socialnega varstva in dejavnik, ki povzro?a rast stroškov zdravstvenih in socialnih storitev. Vendar starejši ne morejo biti grešni kozel za pretekle napa?ne odlo?itve gospodarstvenikov in politikov! Vsakdo ima pravico, da v miru in dostojanstveno, na svoj individualen na?in in v skladu z možnostmi uživa sadove svojega minulega dela, brez kakršnih koli psihi?nih ali fizi?nih pritiskov ali groženj ožjega ali širšega okolja v katerem preživlja jesen svojega življenja.

Zato se v Državnem svetu mo?no zavzemamo za ponovno krepitev sistema vrednot, za sistemsko spreminjanje naših miselnih in vedenjskih vzorcev in to že od otroškega vrtca dalje. Prav tako bi moral veliko vlogo pri tem odigrati izobraževalni sistem, ki mora otroke in mladostnike vzgajati s pozitivnimi zgledi in izlo?ati norme, ki dajejo nasilju v družini in v celotni družbi legitimnost ali ga celo poveli?ujejo. Prav pri ponovni krepitvi sistema vrednot lahko veliko naredijo organizacije civilne družbe, ki jih je potrebno ?imbolj aktivno vklju?evati v oblikovanje in izvajanje programov prepre?evanja in prepoznavanja nasilja. Ob tem pa v Državnem svetu še posebej opozarjamo na vlogo medijev, ki lahko s svojo preventivno in informativno vlogo pomembno spreminjajo odnos do starejše populacije, pove?ujejo družbeno ob?utljivost za njene specifi?ne težave in vzpodbujajo pozitivne vrednote solidarnosti in medsebojne odgovornosti.

Dostojanstvo, digniteta posameznika je tista temeljna vrednota na kateri bo slovenska in evropska družba lahko gradila novo družbeno paradigmo svojega obstoja in razvoja. Spoštovati sebe, spoštovati drugega – ta preprosta temeljna postavitev prepogosta manjka v sodobni politi?ni govorici, ki prepogosto podlega zbujanju strasti sovraštva in zani?evanja.

Spoštovani,
vselej kadar pridejo v javnost razkritja nasilja nad starejšimi- v okviru družine,  institucionalnega varstva in v družbi nasploh, smo lahko globoko zaskrbljeni. Še bolj pa nas lahko zaskrbljuje "temno polje" zamol?anega nasilja o katerem ni podatkov. Zavedati se moramo, da je slovenska družba starajo?a se družba. V družbi, ki se stara, pa mora pojem medgeneracijske solidarnosti zavzemati osrednje mesto. Kajti za narod, ki je števil?no šibak, je pomemben in dragocen prav vsak posameznik!

Naj vsem skupaj zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za bistveno manj nasilno in strpnejšo družbo.

Hvala.