Angelca Žiberna: Nasilje nad starejšimi ljudmi v Sloveniji in oblike pomo?i žrtvam

Prispevek s posveta Kaj bomo skupaj naredili za prepre?evanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami, 17. junij 2008
Avtor: Angelca Žiberna, Zveza društev upokojencev Slovenije

O nasilju nad starejšimi ljudmi smo v Sloveniji prvi? javno spregovorili leta 2000 na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz razli?nih podro?ij. Sprejeti so bili zaklju?ki, ki so vzpodbudili številne akcije, še zlasti v nevladnih organizacijah in nekaterih drugih strokovnih institucijah.

Sledili so regijski posveti, na katerih so sodelovali razni strokovnjaki in predstavniki Centrov za socialno delo, patronažne službe, Domov za starejše ob?ane in policije. Med udeleženci pa je bilo najve? ?lanov društev upokojencev, Rde?ega križa in drugih nevladnih organizacij. Ta regijska sre?anja so veliko prispevala k odpiranju negativnih pojavov, s katerimi se sre?ujejo starejši ljudje in osveš?anju javnosti o tej problematiki. Negativni pojavi, s katerimi se sre?ujejo starejši ljudje, so: nasilje in zlorabe, diskriminacija, neenakost obravnave in postopkov, nedostopnost do življenjskih potrebš?in in zdravstvenih ter drugih storitev.

Mednarodna mreža za prepre?evanje nasilja nad starejšimi ljudmi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi, je dala pobudo za Svetovni dan osveš?anja o nasilju nad starejšimi, ki ga tako po svetu kot v Sloveniji zaznamujemo vsako leto 15. junija.

Zveza društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS) v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije organizira vsako leto posvet o nasilju z razli?nimi vsebinami. Prvi posvet je bil namenjen nasilju nad starejšimi v družini, naslednje leto je bila tema nasilje v javnosti, lansko leto pa so strokovnjaki spregovorili o vprašanju, kaj narediti, da institucije postanejo prijaznejše starejšim ljudem. Ob vsakem posvetu so izšle publikacije z vsebino teh posvetov, kar je priro?no gradivo za razne aktivnosti.

KAKŠNE OBLIKE NASILJA IN ZLORAB SO NAJBOLJ POGOSTE PRI STAREJŠIH LJUDEH?

Psihi?no ali ?ustveno nasilje se izraža s sovražnim vedenjem do starejših, grožnjami, poniževanjem, omejevanjem bolnikovih potreb, socialno izolacijo, zaklepanjem bolnika, omejitvijo obiskov, kar ima za posledico trpljenje, osamljenost, ?ustvene motnje, negativen vpliv na bolnikovo vedenje in razna bolezenska stanja.

Kršenje ?lovekovih pravic in svoboš?in je pogosta oblika nasilja nad starejšimi ljudmi, ki se kaže kot omejevanje pravic in svoboš?in starejših: pravice do dostojanstva osebnosti, pravice do odlo?anja o sebi, volilne pravice, svobode vesti (npr. svobodna veroizpoved), ipd.

Telesno in fizi?no nasilje je prepoznavno ne le po raznih udarcih, poškodbah, temve? ima še druge znake kot so: grožnje z uporabo sile, omejevanje pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih fizioloških potreb (voda, hrana), opustitev nujne nege, omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev, prepoved ogrevanja stanovanja, kar povzro?a telesne bole?ine in razne bolezni (prehladi, ipd.).

Materialno ali finan?no nasilje in zlorabe so najpogostejše pri starejših ljudeh. Med nje uvrš?amo odvzem pokojnine in drugih predmetov, unov?enje ?ekov brez dovoljenja, ponarejanje podpisa na raznih dokumentih, pogodbah, prepisih premoženja. Tej obliki zlorabe so še bolj izpostavljeni starejši ljudje, ki so gluhi, gibalno ovirani, slabovidni, depresivni, ali v slabem zdravstvenem stanju.

Verbalno nasilje, ki se prepoznava v vedenju svojcev, negovalcev, ko starejše, bolne žalijo z grobimi besedami, podcenjujejo, se jim posmehujejo, jih ponižujejo, kar je podobno sovražnemu govoru.

Zanemarjanje, zavra?anje ali neizpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo svojci ali skrbniki do starejših. Pri tem gre za omejevanje ali opustitev dostopa do nujnih življenjskih, fizioloških, zdravstvenih potrebš?in in storitev, omejitev gibanja, stikov s prijatelji, prostovoljci, ipd.

Zapuš?enost starejših in bolnih ljudi je vse pogostejši pojav. Vse ve? starejših živi samih, osamljenih, bolnih, brez osnovnih pogojev za življenje, ker so jih zapustili svojci ali drugi bližnji. Vedno ve? starejših ljudi zapustijo svojci v bolnišnicah, mnogo ljudi je tudi v Domovih za starejše ob?ane, kjer ostajajo brez obiskov svojcev.

Samozanemarjanje je oblika, ko starejši ?lovek zanemarja samega sebe, ne sprejema tuje pomo?i, ogroža lastno zdravje. Vzroki takega vedenja so razli?ni, od družinske zanemarjenosti, slabih odnosov, alkoholizma, lahko pa tudi slaba izkušnja, ko ?lovek ni bil deležen ustrezne obravnave ali pomo?i. Tudi v teh primerih je treba videti ?loveka, ne le trpe?e bitje.

Medicinska zloraba se v zadnjem ?asu omenja, kot odnos do starejših bolnikov, ki se kaže kot prepogosto dajanje pomirjajo?ih zdravil, neutemeljena zavrnitev oziroma prekinitev terapije, ki jo starejša oseba potrebuje, agresivne preiskave. Pri medicinskem zdravljenju se premalo upošteva, kaj je za starejšega ?loveka dobro.

Spolna zloraba je v starostnem obdobju manj prisotna, so pa pojavi nepravilnega pojmovanja ljubezenskih ?ustev, zasmehovanje, razgaljenje, fotografiranje, predvsem bolnikov.

DISKRIMINACIJA IN NEENAKOST

Starejši ljudje se sre?ujejo še z drugimi negativnimi pojavi, kot so: diskriminacija, neenakost obravnave in postopkov, nedostopnost do življenjskih potrebš?in in zdravstvenih ter drugih storitev. Prisotno je vse ve? starejših ljudi, ki po težjih obolenjih ostanejo gibalno ovirani, invalidni, pa po 65. letu ostajajo za marsikaj prikrajšani, glede na druge invalide z enako stopnjo prizadetosti in invalidnosti, ki še niso dopolnili 65 let.

Na?rtovalci stanovanjskih sosesk ne upoštevajo zakonskega na?ela, da bi gradili stanovanja primerna starejšim in invalidom, omogo?ili dostopnost vsem starostnim strukturam, kar bi prispevalo k medgeneracijskem sožitju.

Omejene so možnosti dostopa do rekreacijskih in kulturnih objektov, malih trgovin, prijaznega prometa, do zdravstvenih in drugih storitev, saj je bilo v Sloveniji v zadnjem ?asu v okviru javnih prevoznih sredstev ukinjeno kar štiristo prometnih povezav.

Z hitrim uvajanjem sodobne informatike so starejši ljudje prikrajšani tudi za osnovne informacije, kar jim predstavlja resne težave, mnogi nimajo znanja ne sredstev za nakup informativnih sredstev.

Upokojeni strokovnjaki nimajo možnosti sodelovanja v raziskavah, pri vodenju programov, ?eprav je njihovo znanje obogateno tudi z izkušnjami. V medijih se o staranju piše in govori zgolj na podlagi negativnih, enostranskih ocen. V šolah manjka socialna, kulturna vzgoja o medsebojnih odnosih, predvsem pa nimamo izdelanih moralnih vrednot, ki bi usmerjale v pravi?nejšo družbo za vse generacije.

Spremeniti je potrebno odnos do starejših ljudi in do staranja, kar ne sme biti breme družbe, temve? vrednota in nova kakovost življenja, ki sloni na medgeneracijskem sodelovanju in medsebojni solidarnosti.

STANJE NASILJA NAD STAREJŠIMI LJUDMI

Po podatkih Generalne policijske uprave Slovenije (dostopno na: www.policija.si) se število žrtev kaznivih dejanj v starosti nad 64 let vsako leto pove?uje. V letu 2006 je bilo 4336 žrtev, v letu 2007 pa 4604, to je za 368 ve?. Najve? kaznivih dejanj je zoper premoženje - kar 84 %, sledijo dejanja zoper ?lovekove pravice in svoboš?ine, varnost in fizi?no nasilje. Zamol?anih oz. neprijavljenih primerov pa je še mnogo ve?. Za cca. 20% primerov so storilci znani, za ostale ni podatkov.

Kdo so najpogostejše žrtve nasilja?

Med žrtvami nasilja je 83 % oseb, ki imajo zdravstvene težave ali pa so gibalno ovirane in so odvisni od svojcev. Po starosti je najve? starih nad 75 let. Po spolu ni bistvenih razlik, le to, da so moški v ve?jem deležu žrtve materialnih zlorab, pri ženskah pa prevladujejo žrtve psihi?nega in telesnega nasilje (vir: Raziskava o nasilju nad starejšimi, Urad Vlade RS za enake možnosti, 2004, dostopno na: www.uem.gov.si).

Osebne lastnosti žrtev so lahko dejavniki tveganja, npr. odvisnost žrtve od svojcev, nizka izobrazba, negativna samopodoba, osamljenost, visoka starost, slabi medsebojni odnosi v družini, ob?utek krivde starejših, ker so v breme svojcev in jemljejo nasilje kot usodo starosti.

Kakšna je pogostost zlorab in nasilja?

Po podatkih o pogostosti zlorab in nasilja med starejšimi je 24 % oseb, ki doživlja eno obliko nasilja, 17 % oseb, ki doživlja dve obliki, 10 % oseb doživlja tri oblike, 49 % oseb pa je žrtev ve? oblik nasilja oz. zlorab. Iz tega izhaja, da je veliko starejših ljudi, ki so žrtve ve? oblik nasilja.
(vir: Raziskava o nasilju nad starejšimi, Urad Vlade RS za enake možnosti, 2004, dostopno na: www.uem.gov.si).

 

Kdo so storilci kaznivih dejanj?
V družini je najve? nasilja, ki ga povzro?ajo zakonci, otroci, vnuki, sorodniki, prijatelji in tudi sosedi. V institucijah pa so najpogosteje storilci negovalci, ki so tudi zaradi neznanja, preobremenjenosti nesposobni obvladovati težke situacije stikov s starejšimi, kar vodi k nezaželeni nasilni komunikaciji.

Vzroki za nasilje v družini

Najpogostejši vzroki so:

• družbena toleranca do nasilja in negativnih pojavov v družbi nasploh,
• pomanjkanje družbenih, moralnih vrednot,
• družina se spreminja in ne zmore ohranjati vrednot in vzgojnih funkcij,
• pomanjkljiva zakonodaja, saj starejše žrtve niso zaš?itene,
• revš?ina, brezposelnost, pohlep po materialnih dobrinah,
• stanovanjske stiske, kar utesnjuje življenje ve? generacij,
• nizka izobrazba starejših in storilcev,
• slaba samopodoba starejših, nizka osveš?enost in informiranost o samozaš?iti,
• nemo? strokovnih institucij pri odkrivanju in ukrepanju,
• pomanjkljiva strokovna usposobljenost odgovornih služb,
• slaba odzivnost socialnega okolja, soseš?ine, prijateljev, pa tudi nevladnih organizacij, ki nimajo pooblastil,
• slaba odzivnost državnih organov,
• preobremenjenost svojcev, negovalcev, veliko breme družine, skrb za starejše ni skladna s potrebami, še zlasti, ko star ?lovek zboli, nege na domu pa ni.

Danes predstavlja velik zdravstveni problem, ko nezdravljeni starejši ljudje nimajo možnosti zdravstvene nege na domu, negovalnih oddelkov oz. bolnišnic pa ni. Odzivnost medijev je slaba, družbeni in politi?ni dejavniki pa se izmikajo tej problematiki. V družbi in politiki prevladujejo potrebe in interesi le dveh generacij.

 Vzroki za neukrepanje proti nasilju

Starejši ljudje ne prijavljajo pojavov nasilja, ker niso zaš?iteni, zanje ni varnih hiš in drugih oblik zaš?ite. Prisoten je strah, da bo po prijavi še hujše v družini. Socialne in zdravstvene službe menijo, da nimajo pooblastil. Zagovornica pri Uradu za enake možnosti Vlade Republike Slovenije primerov starejših ne obravnava, Varuh ?lovekovih pravic Republike Slovenije pa se šele vklju?uje v podro?je nasilja nad starejšimi.

Kdaj bomo spregovorili o posledicah nasilja, zlorab, zanemarjanja, diskriminacije nad starejšimi ljudmi?
To je pomembno strokovno vprašanje, ki zadeva ve? strokovnih podro?ij, kajti od tu izhajajo mnoge posledice, zdravstvene, socialne, psihofizi?ne, poglabljajo se medsebojna nesoglasja. Zato potrebujejo strokovnjaki ve? znanja za tako zahtevne strokovne obravnave.

?e se izvaja nasilje v družini le na eno osebo, so pri tem prizadeti vsi družinski ?lani, zlasti še mladi in ranjeno je medgeneracijsko sožitje. Zanimivi so primeri, ko se v zadnjem ?asu pojavljajo prav vnuki in vnukinje v bran dedkov in babic in oni prijavljajo nasilje, ki ga povzro?ajo drugi družinski ?lani ali sorodniki.

Kakšne aktivnosti potekajo v društvih in v ZDUS?

Projekt Starejši za starejše in višjo kakovost življenja doma vklju?uje tudi varno življenje doma in spodbuja razli?ne aktivnosti starejših prostovoljcev za pomo? starejšim in družini. S tem, ko prostovoljci društev upokojencev obiskujejo starejše ljudi, ugotavljajo, kaj potrebujejo. Med 50.000 obiskanimi je bilo kar 9800 primerov, ko je bila potrebna intervencija pri patronažni službi, Centrih za socialno delo, Rde?em križu, Karitasu in pri drugih službah. Na vse te aktualne potrebe opominjamo ob?inske in državne institucije. Zelo koristne so razli?ne oblike pomo?i prostovoljcev starejšim na domu, kar dobro sprejemajo tudi njihovi svojci.

Kaj lahko naredijo nevladne organizacije ?

?lani nevladnih organizacij živijo v krajevnem okolju in so prepoznavni prostovoljci med ljudmi. Poznajo tudi problematiko raznih generacij in lahko veliko storijo za osveš?anje širše javnosti, posameznih ogroženih skupin.

Z raznimi akcijami, kot je Življenje brez nasilja, vplivajo na šole, medije, razna društva, da skupaj prepre?ujejo in tudi odkrivajo nasilje, zlorabe, in druge oblike negativnega vedenja. Nevladne organizacije obveš?ajo strokovne službe o teh pojavih in s tem veliko storijo za pomo? žrtvam.

S svetovalno dejavnostjo in izobraževanjem prispevajo k boljšemu prepoznavanju, kaj je nasilje, zloraba, diskriminacija, kam se žrtve lahko obrnejo po pomo?, ipd. Vse to prispeva k boljšemu osveš?anju vseh generacij.

KAJ MORAMO STORITI VSI SKUPAJ ZA PREPRE?EVANJE IN U?INKOVITEJŠE UKREPANJE PROTI NASILJU?

O pojavih nasilja, zlorab, diskriminacije je treba ve? govoriti v najširši javnosti, v medijih, v Svetih ob?in, nevladnih organizacijah in v državnih organih ter osveš?ati o posledicah negativnih dejanj, ki ogrožajo kakovost življenja vseh generacij.

Družina je prostor, kjer se izvaja najve? nasilja nad mladimi in starejšimi. Zato je treba nameniti družini ve?jo družbeno in strokovno pozornost v smislu izobraževanja, svetovanja, terapevtske pomo?i in nudenja raznovrstnih storitev, še zlasti tedaj, ?e družina oskrbuje bolne, starejše in invalidne ljudi.

Za u?inkovitejše izvajanje Zakona o prepre?evanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08)je treba pripraviti podzakonske akte in nacionalni program, ki bodo temeljili na celovitosti, strokovnosti, upoštevajo? tudi vlogo nevladnih organizacij.

Starejši ljudje potrebujejo spremljevalca in zagovornika, tudi na lokalnem nivoju, ker le tako bodo mo?nejši in varnejši pri prepre?evanju in odkrivanju nasilja.

Uvesti je treba brezpla?ne telefonske svetovalnice in omogo?iti dostop do krajevnih centrov brezpla?ne pravne pomo?i.

Vzpodbujati je treba raziskovalno dejavnost, pripraviti letne analize stanja teh negativnih pojavov, izboljšati pretok informacij in strokovno sodelovanje med vsemi odgovornimi službami na lokalnem in nacionalnem nivoju.

Pri?akujemo, da bodo starejši ljudje enakopravno obravnavani kot žrtve nasilja, da bo tudi zanje zagotovljena zaš?ita, kajti »Vse kar zmoremo, storimo danes, jutri bo za mnoge prepozno«.