Magda Zupan?i?: Strategija aktivnega staranja

Staranje prebivalstva Evrope kot tudi Slovenije predstavlja enega najve?jih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Evropska unija se zaveda izzivov ter posledic demografskih sprememb, nizka stopnja zaposlenosti starejših je bila namre? poudarjena že na zasedanju Evropskega Sveta marca leta 2000 v Lizboni, v naslednjem letu pa je Spomladanski Svet v Stockholmu zastavil cilj doseganja povpre?no 50% stopnje zaposlenosti starejših (55 -64 let) znotraj Unije do leta 2010. Evropa se premika proti zastavljenemu cilju, vendar s po?asnimi koraki.

V EU-25 je bila letu 2005 povpre?na stopnja zaposlenosti starejših oseb (55-64 let) 42,5 %, v EU-15 pa je bila v istem letu stopnja zaposlenosti starejših 44,1 %. Povpre?na stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji, ki zajema populacijo od 55-64 let, je v letu 2005 znašala po podatkih EUROSTAT le 30,7 % (v letu 2004 29 % in v letu 2003 23,5 %), povpre?je je bilo znatno nižje za ženske.

Že v letu 2002 je bil v okviru spomladanskega zasedanja Sveta v Barceloni dolo?en dodaten cilj ve?je aktivnosti starejših in sicer kot dvig povpre?ne starosti umika iz trga dela v državah ?lanicah za 5 let do leta 2010. Oba omenjena cilja sta vklju?ena v skupne cilje Evropske politike zaposlovanja ter v cilje Lizbonske strategije do leta 2010.

V letu 2005 prenovljena Lizbonska strategija v okviru Smernic zaposlovanja poudarja velik pomen razvoju nacionalnih strategij aktivnega staranja v kontekstu vseživljenjskega pristopa k delu ter soo?anja z izzivi neugodnih demografskih sprememb predvsem v okviru dveh smernic zaposlovanja in sicer:

• V okviru Smernice zaposlovanja št. 17, kjer je previden že omenjen cilj Unije 50% skupne povpre?ne stopnje zaposlenost starejših oseb (55-64 let) do leta 2010 ter v okviru

• Smernice zaposlovanja št. 18 (Spodbujanje pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih), kjer je podano priporo?ilo podpore aktivnemu staranju, vklju?no z ustreznimi delovnimi pogoji, izboljšanim (poklicnim) zdravstvenim statusom ter s primernimi vzpodbudami za delo in odvra?anjem od pred?asnega upokojevanja.

Na problematiko starajo?ega se prebivalstva Slovenije in nizkega deleža zaposlenosti starejših je v svojem letnem poro?ilu opozorila v letu 2006 tudi Evropska komisija s priporo?ilom Sloveniji po izdelavi strategije aktivnega staranja ter aktivacije ukrepov za dvig zaposlenosti starejših in kasnejšega izhoda iz delovnega življenja. Velik pomen a) nacionalnih strategij aktivnega staranja ter b) nacionalnih strategij vseživljenjskega u?enja je bil dodatno poudarjen tudi v okviru zasedanju Spomladanskega Sveta v letu 2006.

Slovenija se zaveda neugodne demografske strukture in nizkega deleža zaposlenosti starejših, zato je v jeseni 2006 pristopila k izdelavi nacionalne strategije aktivnega staranja, ki predstavlja akcijski na?rt aktivnega staranja na podro?ju zaposlovanja.

Omenjena strategija predstavlja dopolnilo k "Strategiji varstva starejših do leta 2010" (solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva), ki jo je Vlada RS sprejela septembra 2006 in predstavlja krovno strategijo, ki bi omogo?ala ohranitev solidarnosti in med?loveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo ter kakovostno staranje in oskrbo naglo rasto?ega deleža tretje generacije.

Pri izdelavi strategije je MDDSZ kot koordinator v za?etni fazi izdelalo osnutek dokumenta s klju?nimi poudarki strategije, pri tem se je opiralo na dobro prakso držav ?lanic, ki so na podlagi kvalitetnih strategij aktivnega staranja že uspešne pri aktivaciji starejšega prebivalstva, na dodatne študije, raziskave, predloge in komentarje. Strategija zaradi svojih zna?ilnosti in spremenljivk razvoja predstavlja živ dokument, ki se spreminja, ter dopolnjuje, zaradi vklju?evanja ukrepov, vezanih na evropska sredstva (Operativni program razvoja ?loveških virov) pa je za?rtana v okviru ?asovnega obdobja 2007-2013.

Najpomembnejši cilj strategije aktivnega staranja zajema že opredeljen cilj EU in sicer približevanje Lizbonskemu cilju povpre?no 50% stopnje zaposlenosti, ukrepi za doseganje cilja pa so v okviru strategije opredeljeni kot sledi:

• Opredelitev obstoje?ih ovir za zaposlovanje starejših
• Opredelitev prednosti zaposlovanja starejših
• Opredelitev ustreznih vzpodbud (ukrepov) za zaposlovanje starejših oseb
• (Uveljavitev ustrezne sodobne pokojninske zakonodaje)
• Ukrepi, namenjeni vlaganju v usposabljanje, vseživljenjsko u?enje in kompetence starejših s ciljem zagotavljanja njihove višje produktivnosti in s tem zaposljivosti in konkuren?nosti na trgu dela
• Ukrepi, namenjeni izboljševanju delovnih pogojev in zdravja pri delu ter prilagoditev pri delu
• Ukrepi za spreminjanje odnosa delodajalcev ter široke javnosti do starejših oseb (promocija zaposlovanja starejših)

Ciljna populacija strategije je opredeljena kot starostna skupina 45+, saj analize poudarjajo pomen pravo?asnega in ?im zgodnejšega vlaganja v ?loveški kapital. Povpre?na stopnja izobrazbe v Sloveniji se s starostjo v povpre?ju znižuje, pravo?asno vlaganje v ?loveški kapital pa posledi?no omogo?a daljšo konkuren?nost na trgu dela, pove?uje interes delodajalca do vlaganja v izobraževanje ter interes starejše osebe do izobraževanja. Daljši kot je ?as donosa investicij, bolj bo tudi delodajalec voljan investirati v posameznika in njegov razvoj.

Pri opredelitvi ovir za zaposlovanje je MDDSZ izhajajo iz dejstva,da starajo?e se prebivalstvo predstavlja izziv ter priložnost hkrati. Kompetence, neprilagojenost organizacijskim in tehnološkim spremembam brez ustreznega, individualno prilagojenega vlaganja v usposabljanje lahko povzro?ata oviro pri zaposlovanju, zato je bilo izjemnega pomena poleg objektivnih ovir v strategiji poudariti tudi prednosti zaposlovanja starejših oseb. V ta okviru nedvomno sodijo izkušnje in bogate socialne mreže starejših, zanesljivost in preudarnost, razvijanje mentorskih odnosov ter izredno dragocen prenos znanja ter izkušenj na mlajše.

Vzpodbude in ustrezni ukrepi za vzpodbujanje zaposlovanja starejših oseb zavzemajo skupaj s primeri dobrih praks osrednji del strategije. Med pomembnejše akcijske ukrepe strategija sodijo med drugim:

• Ukrepi uvajanja t.i. "medgeneracijskega managmenta" ter s povezano ter pospeševanje kulture usposabljanja - HR managment za starejše
• Ukrepi interne ter medsektorske mobilnosti
• Uveljavljanje prijaznega delovnega ?asa in prilagoditve delovnega mesta.
• Ustrezen odnos delodajalca do vlaganja v delavca (vladna podpora, andragoški centri)
• Bonus - študijski dopust po dolo?enem obdobju zaposlitve pri delodajalcu
• Podeljevanje certifikatov kvalitete - "Starejšim prijazno podjetje"
• Uvedba izobraževalnih ra?unov pri delodajalcu
• Sprejetje strategije vseživljenjskega u?enja-vizija izobraževanja starejših odraslih
• Izobraževanje starejših (in mlajših) oseb za delo in sožitje generacij na delovnem mestu
• Specializirana obravnava starejših iskalcev zaposlitve na ZRSZ -hitrejša aktivacija
• Ukrep razvoja integriranih programov za zaposlovanje starejših -socialno podjetništvo
• Intenzivnejši ukrepi aktivne politike zaposlovanja
• Svetovalna pomo? delodajalcem pri zaposlovanju starejših oseb
• Uvedba kvotnega sistema zaposlovanja starejših - ustanovitev sklada
• Finan?ne vzpodbude zaposlovanja starejših oseb (delodajalcu oz. delojemalcu)
• Oja?anje vloge Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje- ukrepi, namenjeni informiranju starejših o opcijah odhoda iz trga dela
• Omejevanje pred?asnega upokojevanja ter dovoljevanja pasivnosti pri iskanju dela (blažji kriteriji ZRSZ, upokojevanje zaradi blažjih zdravstvenih razlogov ne smejo postati mehanizem odhoda v neaktivnost).
• Spremljanje gibanja trendov zaposlovanja starejših oseb po sektorjih ter poklicnih skupinah s ciljem možnih revizij ter politik

Opredelitev ustrezne sodobne pokojninske zakonodaje in možne revizije

V trenutku razprave so predvidene spremembe pokojninske zakonodaje, ki naj bi predvidoma pozitivno vplivale na aktivno staranje, še predmet razprave ter v obliki osnutka še ne morejo predstavljati komplementarnih ukrepov strategije.

Ukrepi, namenjeni izboljševanju delovnih pogojev in zdravja pri delu ter prilagoditev pri delu

Omenjeni ukrepi se v veliki meri nanašajo na Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, prejeto v letu 2003, ki v svoji vsebini obravnava tudi problematiko staranja. Poudarek programov zdravstvenega varstva v svetu vse bolj poudarja zdravo staranje ter ne "starejše ljudi". Ukrepi Slovenije na podro?ju izboljševanja delovnih pogojev so v okviru strategije usmerjeni v izvajanje Resolucije in sicer::

• obvladovanje tradicionalno pojavljajo?ih se tveganj, in nevarnosti pri delu
• obvladovanje tveganj v izkustveno posebej tveganih dejavnostih,
• zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri malih delodajalcih,
• obvladovanje tveganj pri posameznih kategorijah delavcev (npr.:starejši delavci-stres)
• vzpostavitev in razvijanje dobre varnostne prakse, spodbude za doslednejše izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu
• Rehabilitacija zdravja - uvedba delnih zaposlitev ter rehabilitacije za višjo delovno sposobnost
• Ukrepi in aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu ter ozaveš?anje prebivalstva, delodajalcev in dela.
• Zagotavljanje ustrezne pozornosti starejši invalidni populaciji

Vlaganje v zdravje in njegova krepitev v ?asu življenja sta namre? dva od pomembnih dejavnikov, ki zagotavljajo, da bo ve? ljudi do?akalo starost zdravih in sposobnih, ki intelektualno, duhovno in fizi?no še prispevajo k družbi.

Ukrepi za spreminjanje odnosa delodajalcev ter široke javnosti do starejših oseb (promocija zaposlovanja starejših)

V letu 2006 je Zavod RS za zaposlovanje je v sklopu projekta "Komunikacijska strategija in operativni na?rt za izvedbo promocijske kampanje na podro?ju zaposlovanja starejših" predstavil akcijski na?rt promocije zaposlovanja starejših oseb, ki vsebuje promocijo s slede?im poslanstvom:

• Vplivati na osveš?enost in stališ?a delodajalcev, da bi bili bolj naklonjeni zaposlovanju starejših.
• Izboljševati samopodobo starejših brezposelnih in zaposlenih, da bi le-ti lahko prepoznali in poudarili svoje prednosti pri zaposlovanju
• Izboljševanje usposobljenosti zaposlenih na Zavodu, ki neposredno delajo z delodajalci in starejšimi brezposelnosti ter
• Vplivati na ozaveš?enost širše javnosti o razsežnostih problematike zaposlovanja starejših oseb v podjetjih
• Informacijske kampanje in smernice, namenjene predvsem malim in srednjim podjetjem

Dodaten pomemben dejavnik kvalitetnega odnosa do starejše populacije predstavljajo že omenjeni promocijski ukrepi, namenjeni razvoju kvalitetnega upravljanja s ?loveškimi viri (kvalitetni t.i."age managment"), razvijanje družbene odgovornosti ter protidiskriminacijski ukrepi .

Predvsem delodajalci bodo morali v bodo?e spremeniti splošno zakoreninjeni stereotip o vlogi starejše populacije v družbi ter v delovnem življenju. Delodajalec se mora zavedati, da zaposlena starejša oseba zaradi staranju zna?ilnih specifi?nosti, dodatnih zahtevanih usposabljanj in investicij v znanje ne predstavlja zgolj strošek na krajši rok, temve? dodano vrednost ter gonilno silo konkuren?nosti ter produktivnost podjetja na dolgi rok.

Delovna zakonodaja, kot tudi pokojninska reforma brez spremenjene mentalitete sama po sebi torej ne bosta uspešna. Izrednega pomena je pozitiven odnos do izobraževanja, ustreznost delovnih pogojev ter eti?ni odnos do starejših oseb.

Nenazadnje, izboljšanje trenutnega stanja na trgu dela starejših zahteva na ravni države predvsem aktiven, odgovoren in usklajen medsektorski pristop do problematike s ciljem uspešne izvedbe ukrepov in doseganja sinergij.

Iniciative s strani socialnih partnerjev

Nenazadnje, tudi z umikom s trga dela se aktivnosti posameznika ne zaklju?ijo. Morda bi bil zanimiv izziv strategijo razširiti na populacijo, ki je že upokojena, a voljna s svojim znanjem in po svojih mo?eh prispevati k dobrobiti družbe, tudi s humanitarnim ter volonterskim delom? Omenjena zanimiva pobuda je bila sprožena v okviru nedavnega posveta "Strategija varstva starejših do leta 2010" v organizaciji ZDUS.