Mag. Blaž Kav?i?: Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finan?ne zakonodaje - uvodni nagovor

Okrogla miza: Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finan?ne zakonodaje
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 24. 9. 2009

Spoštovani udeleženci današnje okrogle mize, spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni v  Državnem svetu Republike Slovenije!

Državni svet je že tradicionalno prostor sre?evanja interesov civilne družbe in zakonodajne veje oblasti. Tako je tudi danes. V Državnem svetu, kot drugem domu slovenskega parlamenta, si vseskozi prizadevamo za kakovostno zakonodajo. Zakonodaja namre? neposredno vpliva na življenje ljudi, saj ustvarja pravno okolje za mirno reševanje nasprotij, ki jih prinašajo razli?ni interesi v družbi. Kakovost zakonodaje pa je odvisna od njene vsebine, to je, ali predpis normira prava vprašanja ter ali sledi jasno definiranim ciljem. Le na tak na?in lahko zakonodaja uspešno usmerja družbeni razvoj in dolo?a pravila poštenega in pravi?nega sožitja, ne da bi pred državljane postavljala nepotrebne zahteve in oteževala njihovo vsakodnevno delo in življenje.

Bistvenega pomena je presoja posledic, ki jih bo nek predpis imel v praksi. Ve?krat se namre? že kmalu po sprejetju nekega zakona izkaže, da zakonodajalec ni predvidel vseh možnih posledic dolo?b posamezne zakonske ureditve in da je namesto rešitev ustvaril nove ali druga?ne probleme  ter morebiti celo posegel v ?lovekove pravice in svoboš?ine. Pogosto so pomanjkljivosti v zakonodaji posledica premajhne vklju?enosti strokovne in zainteresirane javnosti ter civilne družbe.

Današnja okrogla miza na temo "Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finan?ne zakonodaje" je reakcija na ne dovolj domišljeno zakonodajo. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o finan?nem poslovanju podjetij. Klju?ni namen zakona je bil predvsem izboljšati finan?no disciplino, pove?ati varnost upnikov in omogo?iti izbris nedelujo?ih podjetij iz registra gospodarskih organizacij. Vendar pa zakon zlasti pri reševanju problematike pla?ilne discipline ni dosegel pri?akovanih u?inkov, predvsem pa se je kot problemati?no izkazalo vprašanje o ustreznosti dolo?b, ki dolo?ajo, da so družbeniki kapitalske družbe odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe. Izkazalo se je da gre, vsaj posledi?no, za velik poseg v temeljna korporacijska na?ela in celo za neusklajenost s pravom EU. Prvotni dober namen zakona, ki je izhajal predvsem iz potrebe po sprotnem ažuriranju sodnega registra ter uskladitvi družb z veljavno zakonodajo (Zakonom o gospodarskih družbah- ZGD), se je izkazal za nesprejemljiv v delu, ko so za obveznosti tako izbrisane družbe odgovorni družbeniki kapitalske družbe na podlagi neizpodbojne pravne domneve, da so dali izjavo, s katero soglašajo s sprejetjem take obveznosti.

V praksi se je taka ureditev izkazala kot izvor kršitev temeljnih na?el korporacijskega prava, pri katerih družbeniki kapitalske družbe niso odgovorni za obveznosti družbe. ?e pa so družbeniki izkoristili družbo, da bi zase pridobili kakšno korist, pa že ZGD odpuš?a odmik od navedenega na?ela v institutu spregleda pravne osebnosti, ki pomeni zanikanje lo?enosti med obveznostmi družbe in družbeniki. Takšna ureditev je botrovala nastanku vrste spornih situacij, in privedla celo do osebnih in družinskih tragedij. Od sprejetja zakona leta 1999 je bilo po uradni dolžnosti izbrisanih kar 17080 kapitalskih družb – družb z omejeno odgovornostjo. Zaskrbljujo?a je predvsem ugotovitev prizadetih, da predlagana nova zakonodaja s tega podro?ja ne odpravlja napak iz leta 1999 in na ta na?in zavira razvoj podjetništva pri nas.

Državni svet skuša med drugim zapolniti vrzel pomanjkljive vklju?enosti civilne družbe v zakonodajni postopek. Z možnostjo odložilnega veta in podajanjem mnenj lahko državni svetniki posežejo v vsebino zakonov tekom zakonodajnega procesa, lahko pa podajo tudi zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, predlog za sprejem avtenti?ne razlage nekega zakona ter podajo pobudo za zakonodajni referendum. V Državnem svetu se zavedamo, da le tesno partnerstvo s krogom zainteresiranih subjektov omogo?a pridobivanje relevantnih informacij ter identifikacijo potencialnih dilem in konfliktov. To vse pa lahko prispeva k boljši zakonodaji ter ve?ji pravni varnosti in u?inkovitosti družbenega sistema.

Spoštovani,

današnja okrogla miza je priložnost za javno predstavitev mnenj o problematiki nadaljnjega razvoja slovenskega podjetništva v lu?i (ne)ustrezne finan?ne zakonodaje. V ?asu gospodarske in finan?ne krize je to vprašanje še posebej pomembno. Tudi v bodo?e želimo biti pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta na?in lahko uresni?ijo v zakonodajnem procesu in ostati medij med civilno družbo in politiko. Kot že re?eno, je prav nadgradnja zakonodajnih pobud s strani civilne družbe ena od pomembnih pristojnosti, ki jih Državnemu svetu daje Ustava.
Naj vsem skupaj zaželim uspešno delo!

Hvala.