Magnetogram posveta: Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 2. marca 2010 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet sta povezovala državni svetnik Marijan Klemenc in vodja Slovenske gozdno - lesne tehnološke platforme dr. Franc Pohleven.

          

            MARJAN KLEMENC: Spoštovani gostje, dovolite, da za?nemo s posvetom na temo gozd in les – razvojna priložnost Slovenije. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim. Dovolite, da najprej pozdravim predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a, vse prisotne državne svetnike, morebiti je tu tudi kakšen poslanec, tudi njih pozdravljam, potem strokovne službe Državnega sveta, vse razpravljavce, referente in vse goste, ki ste danes prišli na ta posvet. Današnji posvet smo si zamislili tako, da ga povezujeva skupaj z vodjo Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme dr. Francem Pohlevnom. Gospod profesor, tudi vas prav lepo pozdravljam. V prvem delu posveta bi strokovnjaki s posameznih podro?ij predstavili in podali svoje referate, ki bodo omejeni na 10 minut, v drugem delu posveta pa bi potem odprli splošno razpravo. In vse goste seveda že sedaj vabim, da pogledate, na mizah imate prijavnice, da se prijavite k besedi in potem prijavnice prinesete sem. Naj re?em to, da je seveda dejstvo, da Državni svet je Republike Slovenije del parlamenta in da je poleg svoje politi?ne umestitve tudi dom civilne družbe, kjer pa s svojimi strokovnimi mnenji, trditvami prinašate iz strokovnih vrst svoje pobude, predloge in dejstva, ki se potem skozi neke argumente oplemenitijo in jih potem predamo naprej, torej skozi plenarno sejo, komisijo, plenarno sejo Državnega sveta na ustrezna ministrstva in na Vlado Republike Slovenije pa tudi našim poslancem. Preden za?nemo bi poprosil predsednika mag. Blaža Kav?i?a, predsednika Državnega sveta, da poda en uvodni nagovor. Prosim, gospod predsednik.

            MAG. BLAŽ KAV?I?: Spoštovani predsedujo?i, gospe in gospodje, visoki gosti, predstavniki Vlade, civilne družbe, cenjeni referenti. Zelo sem vesel, da vas lahko pozdravim v  dvorani Državnega sveta v našem skupnem imenu. Eden klju?nih aktualnih izzivov slovenske družbe, ki se je znašla v fazi prilagajanja gospodarstva po krizi v želji, da bi to prilaganje pomenilo tudi izhod iz krize, je prehod v nizkooglji?no, konkuren?no ter ekološko u?inkovito gospodarstvo, ki pa bi ob vsem tem vzpodbujalo tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za resni?no velik izziv, neke vrste povsem novo obliko pozitivne »tranzicije« slovenskega gospodarstva, ki iz razli?nih razlogov postaja  tudi nujnost. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, omejeni energetski viri, nizka stopnja dodane vrednosti, slaba konkuren?nost, nizka stopnja inovativnosti, ve? kot 100.000 nezaposlenih državljanov, to so problemi, ki zahtevajo ukrepanje. In kje iskati poti iz težav, o katerih se pogovarjamo, ?e ne ravno v resursih, s katerimi razpolagamo sami. Eden izmed naravnih resursov, virov je zagotovo tudi les, ki pokriva ve? kot polovico površja Slovenije. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je mo? dose?i dolgoro?no izjemno pozitivne u?inke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Na to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne okolice pa tudi nekoliko bolj oddaljenih držav. In ta naš, današnji posvet vidim kot pomemben prispevek k temu, da bi v Sloveniji pristopili k intenzivnemu pove?anju investicij v gozdarstvo in v lesno-predelovalno industrijo. Ko se sprašujemo, katere investicije v razvoj in raziskave bodo najhitreje pripeljale do merljivih pozitivnih u?inkov, bi morali ve? pozornosti nameniti gozdarsko-lesarskemu kompleksu. Ko se vprašamo, s kakšnimi naložbami bi lahko najhitreje pove?ali število delovnih mest in obsega relativne in absolutne dodane vrednosti, moramo dose?i prioritetno obravnavo gozdarstva in lesno-predelovalne industrije. Znano je dejstvo, da mora Slovenija v okviru okoljsko-energetskega paketa EU do leta 2020 v strukturi kon?ne rabe energije pove?ati delež obnovljivih virov energije s sedanjih 16% na 25%, pri ?emer pomemben obnovljiv vir energije predstavlja tudi les za energetsko rabo. Ob tem je seveda jasno, da pri energetski porabi lesa prihaja do sproš?anja uskladiš?enega CO2, zato je potrebno energetsko uporabo lesa videti kot kon?no fazo bolj celovitega procesa uporabe lesa. V Državnem svetu se okoljsko energetskih zavez Slovenije zavedamo in jih zato ob obravnavi zakonodajnih in drugih aktov podpiramo. Ve?krat pa smo opozorili, da je treba pri uporabi lesa v energetske namene pristopiti selektivno in v prvi vrsti uporabiti kot energent manj kvaliteten les oziroma lesne ostanke,  hkrati pa izkoristiti še druge obnovljive vire energije (npr. energijo sonca, geotermalno energijo) in voditi energetsko politiko v smeri izboljšanja energetske u?inkovitosti in manjše porabe energije. Omenim naj še Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki jo je sprejel Državni zbor lani novembra in s katero je potrdil zavezanost Slovenije na?elom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresni?imo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij. To zavezo bo Slovenija uresni?evala s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri, še posebej z vodo, zrakom, zemljo in gozdovi, ter s smotrno gradnjo in upravljanjem infrastrukture, razvojem trajnostne mobilnosti ter s krepitvijo mehanizmov, ki zagotavljajo mo?no socialno povezanost družbe in skupnosti ter okolju prijazen razvoj. V Državnem svetu smo prepri?ani, da ciljev, zapisanih v tej deklaraciji, Slovenija ne bo mogla dose?i brez ustrezne podpore lesno-predelovalni industriji. V Državnem svetu smo v letu 2008 oblikovali stališ?e o potrebnih ukrepih za soo?enje s krizo, pri ?emer smo med klju?ne cilje postavili spodbujanje razvoja, proizvodnje in uporabe proizvodov s podro?ja ekologije in energetike, s posebnim poudarkom na oblikovanju nacionalnega lesnega programa s ciljem preusmeritve lesnopredelovalne industrije v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo stopnjo dodane vrednosti. Žal ugotavljamo, da je Slovenska izhodna strategija 2010-2013, ki sicer poudarja prednostno obravnavo okoljsko u?inkovitih in nizkooglji?nih tehnologij pri javnih investicijah, namenila le nekaj skromnih besed optimizaciji gospodarjenja z gozdovi. Zaobšla pa je lesno-predelovalno industrijo, ki je za državo z veliko lesno zalogo lahko izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi u?inki oziroma razvojna priložnost za ve?jo prepoznavnost Slovenije v evropskem in širšem prostoru. Spoštovani, nastopil je ?as za celostno uporabo velikih potencialov gozdov in lesa tako za gospodarsko-poslovni sektor kot za izpolnjevanje nacionalnih obveznosti v okviru Evropske unije. Klju?no vprašanje zato je, ali smo sposobni izkoristiti naravne danosti in s sinergijskimi u?inki povezati ter podpreti vse panoge gozdno-lesnega sektorja in oblikovati nek strateški dokument? V Državnem svetu smo prepri?ani, da imamo dovolj znanja, da naredimo moderen koncept za umno rabo lesa ter na podlagi analize stanja dolo?imo ukrepe in na?ine za razvojni preboj gozdarske, lesarske in papirniške gospodarske panoge. Dodana vrednost, število novih delovnih mest, stroški CO2, BDP, rast izvoza itn. so klju?ni merljivi kazalci za preboj inovativnih, kreativnih in okolju prijaznih kon?nih izdelkov iz lesa. Poleg tega bo oblikovanje takšnega nacionalnega programa odprlo široke možnosti za partnerstvo in dialog med gospodarstvom in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Današnji posvet je lepa priložnost, da razmislek in diskusija o promociji lesa kot strateške surovine doseže tako politiko kot širšo strokovno in civilno sfero. Hvala.

                        MARJAN KLEMENC: Hvala predsedniku za uvodni pozdrav in nagovor. Preden pri?nemo z referati bi dal besedo še gospodu prof. Pohlevnu, da še on v svojem imenu pozdravi vas, vašo prisotnost.

            DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Torej lepo pozdravljeni in vesel sem, da ste se v tako velikem številu udeležili tega posveta. Predvsem pa bi najprej pozdravil predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a, ki je prepoznal pomen gozda in lesa za Slovenijo in je, kar ste lahko slišali, tudi zelo ozaveš?en o nujnosti, da Slovenija svoje gospodarstvo preusmeri v les in gozd. Potem bi pozdravil seveda državne svetnike, poslance Državnega zbora, predstavnike ministrstev, potem predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, tudi sindikate in seveda vse vas, ki se ukvarjate z gozdom in lesom oz. predelavo lesa, papirjem, oblikovanjem. Torej, ker bi želeli, da bi ta posvet kon?ali nekje do 12:30, kajti ob 13. uri je odprtje sejma Dom na razstaviš?u, bi vas še enkrat, vse predavatelje kot tudi sebe bom poskusil, da bi v 10 minutah podali predavanje in da nam bi potem ostala vsaj kakšna ura za diskusijo oz. za razpravo. Kot prvo bi povabil, bi imeli predavanje »Pomen izdelkov visoke tehnologije za razvoj Slovenije«. Ker je dr. Aleš Miheli?, generalni direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zadržan, bo njegovo predavanje podal dr. Andrej Cvelbar. Kar prosim.

            DR. ANDREJ CVELBAR: Hvala za besedo. Ker mislim, da smo tukaj iz zelo razli?nih podro?ij, si predstavljam, da bo pa? ta dogodek možnost, da sestavimo vse skupaj v neko zgodbo ali pa problematiko, ko jo imamo nalogo rešiti. Jaz prihajam iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in bom poskušal nekaj povedati, kaj na osnovi lanskoletnih razgovor, ki jih je bilo veliko v Letu inovacij, je nekako stanje, v katerem se Slovenija nahaja. In to, kar bom rekel, ne velja za nobeno panogo posebej, ampak okvir, v katerem se pa moramo vsi gibati, ker je pa? tako fiksen kot to, da je sedaj zima. Za?el bom s tem, da recimo izkušeni vlagatelji v nova podjetja pravijo, da je 5 stvari potrebnih za uspešen projekt. In sicer prvi je skupina, drugi je skupina, tretji je skupina, potem sta pa še finance in tehnologija. Kaj to pomeni? Da sama ideja nima cene, nobene cene, nizko ceno. Problem je, kdo bo naredil konkretno in kdaj. In to velja za vse panoge, izziv vsem panogam, kako konkretno to narediti, ne samo ideja, ki žal ne zadoš?a, še zdale? ne. Namre? kaj je globalni izziv? Ve? kot 5 milijard ljudi živi na svetu in to je dva tiso? petsto krat toliko, kolikor nas je tukaj v Sloveniji, ki ima standard manj kot pol naše zajam?ene pla?e. Se pravi, vseh teh 5 milijard so kandidati, da bodo delali vse, kar je dovolj preprosto, da bodo tam izdelovali. In ne moremo re?i, naj tega ne delajo. Milijarda med temi ljudmi živi s 30 evri in manj pla?e na mesec in imajo vso pravico svojo revš?ino reševati tako in to se tudi vidi, ?e gledate kazalce pri Svetovni banki, da se revš?ina zmanjšuje in predvsem na podlagi gibanja na Kitajskem. Namre? Kitajska je osemkrat cenejša od Slovenije, Indija je štiriindvajsetkrat cenejša od Slovenije. To ni faktor dva, to ni 30 %, da se poboljšaš, to so taka razmerja, ki pomenijo, da z neko pridnostjo ne bomo mogli samo pri delu, ampak bo potrebno iti v vseh elementih kompleksnosti, tako tehni?ne kot netehni?ne. In sicer zgleda po vsem tem, da se mora Slovenija sedaj odlo?iti, ali gremo naprej ali gremo nazaj. Namre? stati pri miru se ne da, svet gre naprej, Kitajska se razvija. Kitajska ima zdaj že približno toliko doktorjev znanosti na leto kot Amerika. Se pravi ne govorimo ve?, da bomo to kupovali v »one euro shop«, ampak bomo tudi marsikje drugje morali to. To sicer danes še ni, ampak lahko se pa zgodi, ?e se mi ne bomo ustrezno prilagajali. In kaj je rešitev? Ravno v?eraj je prišel predlog inovacijske strategije OECD-ja in ?isto jasno pove: izhod za vse razvite države so inovacije, ve?ja tehnološka zahtevnost, so tehnološke in netehnološke inovacije, seveda vsi elementi, torej ne samo tehnika, ampak seveda tudi trženje, tudi poslovni procesi, organizacija, stiki s kupci itn., ampak v vsem tem neka velika zahtevnost, dovršenost. In ?e smo v ?em bolj sposobni od kakšnih drugih družb, ki so mogo?e avtoritarne, ki jih poznate, velike družbe, je v tem, da imamo mi demokracijo in bi zato morali biti bolj sposobni bolj kompleksnih rešitev, ki jih tam ne morejo, ker je zaenkrat tam gonilo predvsem denar ne pa kompleksnost. Vem, da to vse zveni splošno, ampak ko bomo vse dodali še z ostalimi podatki, potem bomo morda lažje rekli, kaj torej. In prioriteta ob vsem tem, bolj kot gledamo, je, prva je u?inkovitost, in sicer rast in zaposlovanje. In to konkretno v letu, dveh, petih, ker velika podjetja so nas opozorila, razvojniki teh podjetij, da ocenjujejo, da v petih letih bodo morali odpustiti tretjino delavcev ravno zaradi teh vseh gibanj in to ni presenetljivo. ?e so taka razmerja, potem ni veliko alternative k temu. Ta u?inkovitost in mednarodna konkuren?nost je tudi osnova potem tudi za reševanje okoljskih problemov, je osnova za reševanje socialnih problemov. Tudi socialna dimenzija družbe mora biti, ampak ne more pa obstojati, ?e nimamo razvojne komponente. In v tem je mogo?e ta položaj Slovenije, ki se po mojem še odlo?a, kam želi. Ali se predvsem sklicujemo na pravice, ali vidimo tudi izzive in mogo?e celo obveznosti. Sredstva so pa omejena tako, da zato to postavljam kot nekaj, kar je skladno s tem, kar razvite države pravijo, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. In o?itno je zelo blizu tukaj rešitev in jaz lahko samo upam, da gozd in les bosta uspela biti prioriteta, in sicer ne samo kot ideja, mislim, da v osnovi za to so tehnološke platforme, je industrija, je pa tudi veliko slabosti, ki jih je potrebno še izboljšati, pa tudi prednosti, tako da bi tudi to, kar zanesljivo je danost Slovenije, torej les in gozd, da obrnemo v prioriteto ob upoštevanju vseh robnih pogojev tako kot pri matematiki, ena?ba je dolo?ena z robnimi pogoji. Takole. Hvala.

MARJAN KLEMENC: Hvala lepa za vaš prispevek, dr. Cvelbar. Zdaj z vprašanji in trditvami je tako kot re?eno: na koncu v razpravi. Sedaj pa bi poprosil dr. Franca Pohlevna, da stopi k pultu in poda svoj referat.

DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Torej najprej še enkrat lep pozdrav. Moje predavanje bo nekako osvetlilo pomen Slovenske gozdno - lesne tehnološke platforme za povezavo vseh podro?ij in pa pomen za slovensko industrijo. Pravzaprav kaj so tehnološke platforme? Samo mogo?e na kratko. Je na?in in oblika u?inkovite povezave industrije, predvsem pa raziskovalnih, izobraževalnih in finan?nih institucij ter porabnikov za dosego osnovnega cilja, torej dviga konkuren?nosti in pa seveda tehnološkega napredka. V Evropski uniji je sedaj ustanovljenih okrog 30 tehnoloških platform, med prvimi je bila ustanovljena tudi gozdno - lesna tehnološka platforma na evropskem nivoju (kot 8., vidite). In seveda mi smo leta 2005 ustanovili Slovensko gozdno – lesno tehnološko platformo, ki je zrcalna slika evropske FTP. Bistven namen, zakaj smo jo tako hitro ustanovili, eno prvih v Slovenije, je, da bi povezali gozdarstvo, papirništvo, lesarstvo, jaz bom to imenoval predelava lesa, tudi energijo in pa dodali smo kot izvirno tudi oblikovanje, ki je zelo pomembno pri predelavi oz. izdelavi izdelkov. Seveda pa z uporabniki, družbo, okoljem itd. konkuren?nostno. In danes je ravno namen tega, da povežemo oz. da vsa ta podro?ja med sabo smiselno povežemo v eno celoto. Mi smo imeli že deset delavnic z današnjo vred, organizirali smo celo evropsko konferenco platforme v Kranjski Gori. 13. aprila 2006 smo celo izdali takšnole zanimivo knjižico, v kateri smo sprejeli strateški raziskovalni program za Slovenijo, odposlana je bila na vsa ministrstva, vsem poslancem v Državnem zboru takrat. Organizirali smo tri strokovne obiske v Avstrijo in 13. oktobra lansko leto tudi strokovni obisk državnih svetnikov v Proholz, kjer je prav predsednik Državnega sveta dal idejo, da se ena taka konferenca oz. posvet v Državnem svetu… in jaz se zahvaljujem predsedniku za to. Tole je strateški raziskovalni program. Poglejte, cilje oz. raziskovalne polja smo notri vklju?ili in seveda bilo je veliko dela, ker smo šli v podjetja in da smo prepoznali, kaj bi bilo treba s slovenske lesne in gozdarstvo glede na to, da smo pri?a podnebnim spremembah. Kot vidite je od gozdarstva, lesarstva, papirništva, energetike in oblikovanja in se vse smiselno povezuje. Seveda pri?a smo podnebnim spremembam, ho?emo ali ne, ni pomembno ali bo za pol stopinje, ampak problem so ekstremi. Ekstremi. To je treba ?loveštvo in živalstvo in svet, da preživi, ne pa neko povpre?je, ki ne pove vsega. Grozote, od seveda suše, vro?ine do poplav in to, kar se je v?eraj dogajalo v Zahodni Evropi. Upam, da ?loveštvo ne bo šlo po tej poti, da bo takole izgledal planet ?ez nekaj let. Mi smo tukaj strogo namenjeni, da temu naredimo en preokret in da dejansko vzroke za podnebne spremembe kot so toplogredni plini dejansko poskušamo zmanjšati na najmanjšo možno vrednost. Toplogredni plini so problem, s katerim se ?loveštvo do zdaj še ni sre?alo. Za rešitev tega je bil sprejet kjotski sporazum, nakupi kvot CO2, katere mora Slovenija kar veliko nakupovati. Kaj je pa vzrok? Izpusti toplogrednih plinov so predvsem posledica izgorevanja fosilnih goriv pa tudi biomase. Rešitev: zmanjšanje porabe fosilnih goriv. ?e pa to ho?emo, moramo seveda zmanjšati porabo energije v gospodarstvu in tudi v Slovenije. ?e pogledamo, kje so možnosti. Vidite, za en kubi?ni meter materiala (npr. aluminija) se sprosti 25 ton CO2, za jeklo 15,5 tone, za plastiko 5 ton, reciklirano železo itd. Eden od materialov, ki pa dejansko znižuje CO2, je pa les. Kubi?ni meter lesa zniža CO2 za skoraj 1 tono. Torej pomisliti moramo na les. Zakaj? Kajti les nastaja dejansko iz CO2 s pomo?jo svetlobe v procesu fotosinteze in dejansko je les skladiš?e CO2. Veže se v gozdove, je shranjen v lesu, drevesih, nastane tudi kisik, tukaj potem iz tega gozda dobimo hlodovino, ki je nesmiselno, da gre direktno v biomaso, ampak moramo še prej iz nje narediti izdelke, ki še naprej skladiš?ijo CO2, medtem ko na koncu izrabljeni izdelki in pa stranski produkti predelave pa seveda za energetske namene. Kajti vsak kubi?ni meter lesnega izdelka zniža CO2 za 2 toni. Torej lesni izdelki so edini, ki znižujejo CO2. Tukaj je primer lesene hiše in pa iz betona. Vidite, da lesena hiša zniža CO2 za 150 ton, medtem ko betonsko poslopje zviša za skoraj 100 ton. Razlika je 250 ton. Torej tukaj so rešitve. Ker mi še ne razmišljamo, smo seveda dolžni do leta 2012 kar veliko pla?ati glede na kjotski sporazum, kajti za milijon kiloton CO2 Slovenija presega izpuste. Naši gozdovi so nam pa na razpolago in tukaj lahko te rešitve zelo, zelo hitro najdemo. Seveda hlodovino v izdelke. In ?e tukaj pogledamo študijo Evropske znanstvene fundacije in COST-a, vidimo, da imata papirna industrija in lesarstvo, to pomeni predelava lesa, neverjetne zaposlitvene možnosti, medtem ko samo kurjenje pa sorazmerno zelo malo. In tudi dohodki na ra?un predelave v papir in pa lesne izdelke so nekajkrat ve?ji kot pa ?e mi to biomaso pokurimo. Torej rešitve so v tej smeri. Slovenija je gozdnata dežela, približno polovica letnega prirastka ga komaj porabimo trenutno. Smiselno bi bilo, da tam, kjer so gozdna podro?ja, kjer nastaja les ali pa ta dobrina, da jo predelamo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo tudi z oblikovanjem, z umnim in tipi?nim slovenskim in šele izrabljene izdelke porabimo za energijo, vse ostalo pa je, ?e je le možno, nazaj, kajti to so skladiš?a CO2. Izdelki. Torej zato bi na gozdnatih podro?jih naredili centre predelave, ustanovili centre predelave lesa. Predelava bi potekala tam, kjer ta dobrina nastaja. Ostanke se?nje bi lahko porabili za energijo, kjer bi se oskrbovali samostojno oskrbovali ti centri in regija, tudi gospodinjstva. Z ustanavljanjem centrov bi ustanoviti delovna mesta v kraju bivanja, omogo?ili bi decentralizacijo slovenske industrije, preusmeritev na predelavo lesa bi omogo?ila trajnostni razvoj podeželja, enakomernejšo poseljenost Slovenije. Zmanjšali bi, zelo pomembno, dnevne migracije v industrijske centre, uporabo prevoznih sredstev in s tem porabo goriv, ?asa, nesre? in pa še dodatno bi znižali emisijo CO2 na ta na?in. Zaposlitev v kraju bivanja bi ljudem prihranila ?as, istovetili bi se s krajem, kjer prebivajo. Mi tradicijo v lesarstvu imamo. Žal smo jo zadnja leta zapostavljali. Gradimo sodobne hiše, ampak na žalost niso konkuren?ne materialom, ki nam povzro?ajo toliko težav. Še primer iz tujine preden kon?am. Wiekse, kraj je v 15 letih za 30 % znižal emisijo CO2 pa oni že delajo lesene hiše. Torej prednost Slovenije, ki ….(nerazlo?no) z gradnjo bi bila nekajkrat ve?ja. V desetih letih nameravajo za polovico znižati CO2. To je kraj, kjer se je rodil Charles …(nerazlo?no). Mi smo bili v Avstriji, v Zeltwicku, kjer smo videli pasivno leseno hišo, ki je bila ob predelavi in se je ogrevala izklju?no na stranske produkte proizvodnje, ne pa direktno na biomaso, ki so jo kupovali. In tudi mogo?e cesta smrti Ljubljana – Ko?evje… zaradi kurjenja, ?e bo v Ribnici in pa Ko?evju, kjer poteka, sigurno kolone avtomobilov v Ljubljano ne bodo krajše. ?e bi pa namesto lesa, les porabili za izdelke bi se pa kolone sigurno zmanjšale in podpreti bi bilo treba predelavo lesa in omogo?iti zaposlitev v kraju bivanja in s tem razbremeniti ceste, ne pa graditi novih cest. V tem smislu smo tudi dali prevod knjige »Obvladujmo podnebne spremembe – uporabimo les«, ki jo je dejansko financiral evropski poslanec Kacin in bo izšla v kratkem. Prav tako v tem smislu organiziramo tudi …(nerazlo?no), da bi ljudi prebudili in ljudje prepoznali pomen lesa  za bivanje, za podnebne spremembe. ?e bomo spoštovali les, bomo tudi gozd in gozd bo še bolj pridobil na pomenu, ki ga že tako naši gozdarji dobro negujejo in vzdržujejo. Ker je les pomemben za ?loveštvo, bi rekel, da bi 13. maj proglasili za mednarodni dan lesa. V zaklju?ku bi se vam rad zahvalil za pozornost, da tudi jaz izkoristim 10 minut. Res hvala lepa, da ste me poslušali in da ste prišli. Hvala. Mogo?e bi še to povedal, da imate nekatere publikacije pri vhodu in jih lahko vzamete s seboj. Hvala lepa.

MARJAN KLEMENC: Hvala lepa za vaš prispevek dr. Pohleven. Sedaj pa prosim gospoda dr. Janeza Kr?a.

DR. JANEZ KR?: Lep pozdrav vsem prisotnim, gospod predsednik, gospod predsedujo?i. Dovolite mi, da se navežem na to, kar je že prof. Pohleven povedal, da si moramo seveda gozdarji, ki smo prvi v tej verigi oskrbe z lesom, prizadevati za ?im bolj konstantno in ?im boljšo oskrbo z lesno surovino. Moje predavanje bo usmerjeno v zasebne gozdove, torej v problematiko gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Najprej bom postavil naše zasebne gozdove v evropski okviru, nato bom poskušal izluš?iti nekaj ciljev predvsem v smislu preseganja razdrobljenosti za optimalno rabo lesnih resursov in za konec mi prosim dovolite nekaj besed o možnih poteh, da vse to skupaj dosežemo. Jaz seveda upam, da si za 10 minut nisem obul ?isto prevelikih ?evljev. Lastniška struktura v Evropi. Poglejte. ?e pogledate tale grafikon tukaj na platnu, vidite, da Slovenija v bistvu spada med države, kjer mo?no prevladujejo zasebni gozdovi. Nahajamo se prakti?no v družbi prvih pristopnic k EU in številke na drugi strani povedo, da v bistvu lesno – predelovalna industrija oz. vsi procesi, ki temeljijo na gozdarstvu obsegajo kar precejšen delež evropske industrije in tudi po dohodku dosegajo prakti?no ve? kot desetkratnik slovenskega bruto nacionalnega prihodka. Zaposlujejo pa ve? kot 3,5 milijone prebivalcev. Torej potencial je sorazmerno velik. Pa se takoj preselimo v Slovenijo. Javni podatki oz. podatki Zavoda za gozdove, kolikšni so gozdni fondi v Sloveniji. Izpostavil bi v bistvu samo zadnje tri podatke: razmerje med letnim prirastkom, letnimi možnimi se?njami in letno realizacijo teh možnih se?enj. Vidite, da je v bistvu težiš?e na zasebni gozdni posesti, saj kar tri ?etrtine površine zasedajo zasebni gozdovi. Razmerje med prirastkom, kot je že omenil prof. Pohleven, in možnimi se?njami je dokaj majhno, torej možne se?nje so nekje 5 mio m3, realizacija možnih se?enj je pa še precej manjša. Problem je v tem, da seveda vsa realizacija možnih se?enj, primanjkljaj pri realizaciji se ve? ali manj veže na zasebne gozdove. Tukaj bi podal dve plati. Poglejte, pozitivna plat je lahko ta, da dober gospodar, ki ima nerealizirano proizvodnjo v obliki stoje?ega drevja, je to zagotovo boljša plat kot pa da to slabo vrednoti na trgu in doda majhno vrednost. Slaba stran je pa seveda z gozdarskega vidika ta, da ?e imamo majhno realizacijo možnih se?enj, da potem tudi sorazmerno slabo vplivamo na prihodnost sestojev in pa na izkoriš?anje proizvodnih potencialov slovenskih gozdov. Struktura lastništva gozdov v Sloveniji se tja od 2. svetovne vojne naprej spreminja. Zaskrbljiv je tale srednji pas, ki ga vidite, torej ostali zasebni gozdovi, ki se pove?ujejo, mo?no pove?ujejo. To so lastniki gozdov, ki v bistvu niso vezani dohodkovno, eksistencialno niso vezani na prihodke od resursov, ki jih imajo v posesti. In tudi po denacionalizaciji v zadnjem obdobju, ki je intenzivno potekala, je ve?ina posesti vrnjene lastnikom, ki so seveda ostali zasebni lastniki ne pa kme?ki zasebni lastniki gozdov. Morda naslednja slika… Upam, da se dobro vidi. Kaže na veliko množico zasebnih lastnikov gozdov, preko 300 000 oz. lahko re?emo, da je vsaj peti Slovenec, ?e štejemo še solastnike v takem ali druga?nem razmerju, z lastništvom v gozdovih in da seveda so družinske kmetije, to se pravi tiste kmetije, ki dejansko imajo v posesti gozd, bistveno ve?je po površini kot pa nekme?ki lastniki gozdov. In seveda slika je še toliko bolj nazorna z gozdarske strani, kajti ti nekme?ki, drobno lastniški gozdovi se nahajajo na bolj ugodnih razmerah za gospodarjenje, torej v nižinskih predelih imamo zelo razdrobljeno gozdno posest in vidite, povpre?na posest je 1,7 hektara, kar je za neko trajnostno gospodarjenje lahko zelo velika ovira. Naslednji grafikon nam prikazuje delež doma?e porabe, lastne porabe v družinskih kmetijah in pa prodaje lesa. Vidite, da v bistvu velik delež lesa, ki nastaja v družinskih kmetijah, ali skoraj dve tretjini tega lesa ostaja v doma?i rabi. Tu bi lahko ocenili tudi 2 plati. Prva plat je recimo pozitivna, ta, da se predela lokalno in pa da ostaja na mestu. Druga plat je pa seveda negativna, da je ponavadi ta poraba doma z relativno majhno dodatno vrednostjo in pa veliko kakovostnih asortimentov lahko tudi neposredno kon?a v taki obliki, kot je ne propagira prof. Pohleven in pa naša platforma. Sedaj mogo?e malo provokativno vendar gozdarji se bomo morali kon?no tudi odlo?iti, ali bomo postali gospodarji in gospodarili z našimi gozdovi ali pa bomo postali nadzorniki in bomo funkcijo gospodarjenja prepustili drugim oz. tistim, ki to znajo bolje od nas. Seveda tukaj je primerjava med avstrijsko Štajersko, to, kar kolegi iz Državnega sveta dobro poznajo, in nek standard, ki ga postavlja Evropska unija: 100 m3 na 1 delovno mesto v industriji, ki je povezana z gozdarstvom. Pri nas je ta številka, ki jo vidite, 200 m3 in izra?unana je s pomo?jo realiziranih se?enj. ?e bi jo izra?unali s pomo?jo možnih se?enj ali pa nek ve?ji delež prirastka, bi bila ta številka še mnogo manj ugodna za naše razmere. To samo kaže na izredno velike neizkoriš?ene potenciale. Cilji. Jaz osebno menim, da ni toliko problem v ciljih. Kajti pri na?rtovanju imamo dvoje: najprej moramo postaviti cilje, nato pa do teh ciljev iti po pravilni poti. Jaz mislim, da je mnogo ve?ji problem, kako do teh ciljev priti pravilno. Torej pri ciljih smo zelo mo?ni in jih znamo tudi pravilno postaviti. Ve? ali manj povezani z ustrezno izrabo potencialov in z ve?jo rabo lesa tako, kot je bilo že ve?krat omenjeno, zato jih niti ne bi posebej pretirano izpostavljal. Navezujejo se na mobilizacijo celotne verige. Mogo?e mi za konec oz. vidim, da mi gre že zelo proti koncu, raje dovolite moje osebno razmišljanje, kako priti do teh ciljev. Mislim, da moramo pri?eti z primeri dobrih praks. Najprej se moramo seveda umestiti v širše družbeno okolje. Poglejte, sedaj je zelo aktualna izhodna strategija iz krize, kjer imamo zagotovo dobre partnerje. Gozdarji, lesarji imamo zagotovo partnerje v prometni infrastrukturi, v gradbeništvu, v energetiki. Tukaj je treba najti primere dobrih praks, te med seboj povezati in poskušati ujeti ta efekt snežne kepe. Efekt snežne kepe pomeni, da moramo za?eti na vrhu in potem širiti svojo dejavnost. ?e sem bil tukaj  mogo?e spet malo provokativen, bom ostal tak tudi naprej. ?e moramo za?eti z efektom snežne kepe na vrhu, potem moramo za?eti kar v naši nadgradnji, torej usmerjanje naših sredstev, prora?unskih sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost. Svetujem, da naj se v bistvu pogleda, kateri so naši neizkoriš?eni naravni resursi, in da naj se tam ve?ji delež sredstev usmeri v aplikativne raziskave oz. v take raziskave, ki imajo konkretne partnerje v operativi in da se projekt kon?a, ko je v bistvu izveden ne pa na papirju. To je moj drugi predlog. Tretji predlog je, da mi ne moremo konkurirati ali pa vsaj na za?etku ne moremo konkurirati tam, kjer nas je v preteklosti naša konkurenca mo?no prehitela. Recimo, primer bom dal, visoke kapacitete primarne predelave lesa v našem sosedstvu. Mi moramo ubrati nam specifi?no pot, zato svetujem, da ve? pozornosti usmerimo v majhna in srednja podjetja, tam, kjer lahko, bom rekel, lokalno zadržimo les in tako dodajamo vrednost in tudi iz družinskih kmetij, da morda ve? pozornosti usmerimo na t.i. dopolnilne dejavnosti na kmetijah. To se pravi vse v smeri ve?je dodane vrednosti lesu. ?etrti?. Moje osebno prepri?anje je, da moramo tudi znotraj gozdarstva in širše na našem podro?ju povezati subjekte, upravljavske in pa izvajalske subjekte. Konec koncev moramo pridi do rezultatov naših na?rtov in ti morajo dobiti svoj feedback in videti, kaj se naredi z našimi na?rti. Mislim, da je do dolo?ene mere ta nit sedaj prekinjena. In za konec mi dovolite, da še kriti?no pogledam na sistem naših subvencij. Mislim, da bi subvencije, ki so bile sedaj v kmetijstvu in posledi?no tudi v gozdarstvu namenjene ve? ali manj pove?evanju neizkoriš?enih kapacitet dolo?ene mehanizacije. Jaz upam, da vsi veste, za kaj gre, saj smo Slovenija v bistvu država z najve? traktorji na milijon prebivalcev. Mislim, da moramo tukaj stimulirati pogoje, s katerimi bomo uspeli z dodatno tehnologijo oz. z novo tehnologijo bolje aktivirati naše potenciale. Samo še za konec…štafeto sedaj predajam naprej, kolegom lesarjem, papirni?arjem. Preden les pokurimo, kot je že povedal profesor, ga moramo najprej oplemenititi in potem še zdizajnirati, kar mislim, da bomo slišali tudi v nadaljevanju. Hvala lepa.

DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Torej prosim prof. dr. Marka Petri?a, vodjo podro?ja lesarstva pri Slovenski gozdno – lesni tehnološki platformi, da poda predavanje, in sicer z naslovom »Sodobni na?ini obdelave, predelave in rabe lesa – trajnostnega naravnega materiala 21. stoletja«. Kar, prosim.

DR. MARKO PETRI?: Najlepša hvala za besedo in tudi za besedo mojih dveh predhodnikov. Vse skupaj toplo pozdravljam. V prvem delu bom na nek na?in potrdil in mogo?e dodatno osvetlil tisto, kar je že povedal prof. Pohleven. V drugem delu bom pa nakazal nekaj možnih poti in rešitev za naprej. Torej les je sopotnik ?loveka od nekdaj in gotovo smo se najprej sre?ali z njim v energetske namene kot prikazujejo zgornje tri slike. Hkrati je ?lovek les že znal uporabljati za orodje in orožje. Na levi vidimo najstarejšo leseno ost, ki so jo našli na ljubljanskem barju in je bila mimogrede tudi premazana tudi s površinskim premazom na osnovi naravnih smol oz. s smolami. Potem vidimo na sredini kolo, ki je najstarejše kolo na svetu, tudi iz ljubljanskega barja, in seveda naši predniki so les že uporabljali kot gradbeni material za svoja bivališ?a. Naj tukaj še mimogrede omenim, da sta tale ost in kolo po mojem mnenju vse premalo ali pa sploh ne izkoriš?ena magneta ali možna turisti?na bisera, ki bi sama po sebi lahko v Slovenijo tudi privabila veliko turistov. Les ima odli?no razmerje med gostoto, trdnostjo in žilavostjo. Je enostaven za obdelavo in ima nizko toplotno prevodnost. Je naravna in obnovljiva surovina in, kar je v današnjem ?asu najpomembnejše, gozdovi so ponor toplogrednega plina in hkrati les skladiš?i, kot je bilo že prikazano, ogljikov dioksid. Z razvojem civilizacije smo kaj kmalu prišli na druge materiale, v bronasti, železni dobi. Tale Eifflov stolp tukaj simbolizira preteklo stoletje, ki ga lahko proglasimo za stoletje železa, jekla, betona, kar vidimo na drugi sliki, kjer je prikazan viadukt ?rni kal. Vedno ve? se namesto plemenitega lesa uporabljajo plasti?ne mase in pa še vedno civilizacija ve? ali manj temelji na pridobivanju in uporabi nafte oz. naftnih derivatov. Posledice so znane in so bile že omenjene. Mimogrede, na tejle sliki so prikazane poplave na podro?ju Šoštanja in Velenja in v ozadju vidimo tudi hladilni stolp Termoelektrarne Šoštanj, o kateri je zadnje ?ase toliko govora. Morda tudi tale fotografija v premislek o tem. Seveda globalne klimatske spremembe lahko ublažimo v ve?jo rabo lesa. Najenostavneje bi bilo kar s kurjenjem kot je bilo že tudi povedano. Tukaj je nekaj primerov iz Slovenije, z Vranskega. Spodaj vidimo ljubljansko toplarno, kjer tudi delno uporabljajo lesno biomaso. Vendar se vprašam, ali se s tem kurjenjem lesne biomase ne vrnemo popolnoma na za?etek, kar je prikazano še enkrat na tej sliki, ki smo jo že videli. Gotovo obstajajo sodobnejši, boljši na?ini za izrabo lesa. Poleg tega pa kurjenje povzro?a dodatno onesnaženje zraka. ?e želimo to prepre?iti, torej s sajami in morebiti škodljivimi plini, pa je verjetno potrebno spet precej energije za u?inkovito ?iš?enje dimnih plinov. Rešitve so v sodobnih na?inih obdelave in predelave ter rabe lesa, ki so zapisane v strateškem raziskovalnem programu Evropske gozdno - lesne tehnološke platforme in tudi Slovenske gozdno - lesne tehnološke platforme. Te rešitve lahko zagotavljajo visok družbeni standard in hkrati tudi trajnostni razvoj, kar je zelo pomembno. Naj še poudarim, da vse te rešitve, ki jih bom v nadaljevanju oz. nekaj le-teh prikazal, že tukaj, tudi v Sloveniji, ampak še veliko ve? bi se dalo narediti na tem podro?ju. Na prvem mestu moram gotovo omeniti gradnjo z lesom, ne samo privatnih objektov, tudi javne objekte, mostove, ve?nadstropne stavbe ipd. Zanimiv je objekt na spodnji sliki, ki prikazuje servisni objekt, ki ga uporabljajo in je popolnoma lesen, ob gradnji stadiona v Ljubljani. Veseli bi bili, ?e bi bil tudi celoten stadion iz lesa tako, kot je samo tale servisni objekt. ?e želimo narediti kvalitetne objekte, moramo uporabljati kvalitetne materiale. S tem se ukvarjajo kolegi, ki izdelujejo sodoben lepljen les, sodobne ploš?ne kompozite, to so torej podro?ja trenutnega intenzivnega razvoja. Razvijajo se tudi kompoziti iz drugi lignoceluloznih materialov. Zanimivi so kompozitni materiali v kombinaciji z drugimi materialu kot je npr. cement, polimeri ipd. Iš?emo lepila na osnovi naravnih virov, iš?emo premaze na osnovi naravnih virov in naj še poudarim, da je les material, ki ga lahko krasno kombiniramo tudi s sodobnimi materiali kot so npr. nanomateriali in nanotehnologija. Tukaj je nekaj primerov. Torej lesni izdelki obdelani s super hidrofobnimi premazi zagotavljajo tudi samo?istilne lastnosti, potem poznamo fotokromne premaze, katerih barva se spreminja v odvisnosti od osvetlitve, luminesten?ne premaze, ki se, kot vidimo, že uporabljajo tudi na lesnih izdelkih. Tukaj in tukaj je prikazano na teh dveh slikah, torej barva v odvisnosti od osvetlitve nekega objekta. In to bi lahko uporabili, in tudi planiramo tako, za izdelke z vrhunsko dodano vrednostjo. Potem na vsak na?in moram omeniti oblikovanje, o ?emer bo v nadaljevanju veliko povedala moja kolegica. Tukaj je prvi primer, znameniti stol Rex in takih izdelkov vrhunskega dizajna gotovo želimo in pri?akujemo ?im ve?. Razvijamo multifunkcionalno pohištvo za starejše osebe, razne fleksibilne pohištvene sisteme, pohištvo prilagojeno majhnim družinam ali samskim osebam. Takšna niša je tudi vrhunsko pohištvo z visoko dodano vrednostjo za opremo plovil. Tukaj je leseno kolo, ki je bilo izdelano s strani našega študenta v eni od znanih ljubljanskih mizarskih delavnic, vidite, torej tudi tako lahko uporabljamo les, in pa lesen ra?unalnik. Poznamo modificiran in zgoš?en les, ki se že proizvaja v Sloveniji in ima veliko dobrih lastnosti. Spodaj je slika naše doktorantke, ki je trenutno na usposabljanju v ZDA pa se v kratkem vra?a v Slovenijo. Potem pa še na koncu les bi lahko uporabili in ga že uporabljamo kot nadomestek za naftne derivate, in sicer vi biorafinerijah. V biorafinerijah lahko izdelujemo iz lignoceluloznim materialov torej etanol, biogoriva druge generacije, to so goriva, predvsem je to bioetanol, ki pa ni iz pšenice in koruze, ampak je iz lesa, potem uteko?injeni les za biodizel. Lahko izdelujemo razli?ne umetne mase, lahko les uporabljamo v prehrani živali in tudi v prehrani ljudi. Uteko?injenje lesa kot pomemben postopek temelji na pretvorbi lesnih polimerov v teko?o obliko, ki jo, kot re?eno, lahko direktno uporabljamo za gorivo ali pa iz njega izdelujemo razli?ne umetne mase. Tukaj omenjam še t.i. teko?i les, ki ni uteko?injen les, ampak gre za kompozitne polimerne lesne delce. Tale slikica simbolizira še nekaj. Prej sem rekel les v prehrani ljudi. Sliši se smešno pa vendar veliko izdelkov, kot je npr. tale žve?ilni gumi ali pa razni osvežilni bonboni so že dandanes oslajeni s sladili ali pa sladkorji, ki jih pridobivajo iz lesa. Tukaj je povzetek. Torej kurjenje da, vendar samo v izjemnih primerih, ?e gre za lesne odpadke, ki jih ne moremo nikakor druga?e porabiti, druga?e pa raje izdelujmo sodobne objekte, pohištvo, materiale z visoko dodano vrednostjo. Tako bomo prispevali k blaženju globalnih klimatskih sprememb in hkrati zagotavljali trajnostni razvoj bogate družbe z nizko stopnjo brezposelnosti. Namesto sklepov imam še en predlog. Zakaj ne bi subvencionirali proizvodnje oz. gradnje lesenih objektov in proizvodnje razli?nih izdelkov tako kot subvencioniramo tudi sežig lesne biomase? Kajti sežig je v najboljšem primeru z vidika CO2 nevtralen, gradnja pa, kot je bilo prikazano, in uporaba lesnih izdelkov pa pomeni skladiš?enje CO2. In drugi?, pozdravljam Uredbo o zelenem javnem naro?anju in predlagam, da bi objekte in izdelke, ki zadostujejo zahtevam v Uredbi o zelenem javnem naro?anju, lahko prav tako, pa ?eprav niso iz javnih naro?il, subvencionirali podobno, kot to pravzaprav sedaj poteka iz biosklada npr. za energetsko var?na okna ali podobno. Hvala lepa za pozornost.

MARJAN KLEMENC: Hvala lepa, dr. Petri?, za vaš zelo zanimiv prispevek. Sedaj pa vabim naslednjega referenta, dr. Bogomila Breznika, da poda svoj referat z naslovom »Papirništvo v smeri okoljske naravnanosti in energetske u?inkovitosti«. Prosim.

DR. BOGOMIL BREZNIK: Najlepša hvala za besedo. Kot je bilo že omenjeno, tema mojega predavanja bo papirništvo v smeri energetske u?inkovitosti in okoljske naravnanosti. Svoje predavanje bom za?el malce druga?e kot svojega predhodnika, in sicer z vprašanjem za v razmislek. Ali si predstavljate dan brez papirja? Najverjetneje ne. Skoraj nemogo?e. Pravzaprav si moramo priznati, da se skoraj vsaka ideja za?ne s papirjem. Naše življenje je z njim tesno povezano in ostaja v bistvu naš vsakdanji spremljevalec. Papir je še vedno eden najpomembnejših prenašalcev in nosilcev pisne in tiskane kulturne dediš?ine današnjega ?asa. Je vsestransko uporaben in naravi prijazen material, nosilec informacij, hvaležen medij za izražanje kreativnosti ter vir domišljije in ustvarjalnosti. Je nepogrešljiv del našega vsakdana. Kot reciklabilen je uporaben šest do osemkrat in biorazgradljiv izdelek iz obnovljivih virov izpolnjuje pravzaprav vse klju?ne zahteve trajnostnega razvoja. Na nekaterih podro?jih je papir absolutno nezamenljiv (higiena, embalaža), na drugih pa z elementi trajnosti uspešno bije boj z drugimi embalažnimi materiali ter je bolj kot poraženec v primerjavi z elektronskimi mediji postal pomemben partner novemu mediju. Žal se v javnosti pojavljajo mnoge zmotne predstave o papirni panogi. In sicer da papirna panoga ogroža razvoj gozdov, da je papirna panoga staromodna, da je velik onesnaževalec okolja. To absolutno ne drži. Dandanes je papirništvo ves ?as v toku izboljšav in inovacij. Papir je danes izdelan v sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih proizvodnih procesih. Zato lahko mirno re?emo, da je papirništvo vzor?en primer trajnosti v industriji. Les je osnovna surovina za proizvodnjo vlaknin in papirja. Sodobna proizvodnja celuloze je energetsko neodvisna in z izpusti CO2 ne obremenjuje okolja. V papirništvu se iz leta v leto pove?uje uporaba lesa iz t.i. certificiranih gozdov, kar zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Zaradi izjemne gozdnatosti, kot je bilo že poudarjeno prej, ima Slovenija na tem podro?ju izjemno perspektivo. Pomembno je dejstvo, da je papirna industrija pravzaprav metla za gozd, saj se za proizvodnjo celuloze porablja les nižjega kakovostnega razreda, iz katerega, ne pozabite, nastaja izdelek z visoko dodano vrednostjo. To je papir. Glavna surovina slovenskih papirnic je odpadni papir. Zato ima papirna industrija odlo?ilno vlogo v sistemu ravnanja z odpadnim papirjem in papirno embalažo. Celoten proces proizvodnje papirja je usmerjen v zapiranje krogotokov in proizvodnjo brez odpadkov oz. koristno predelavo trdnih odpadkov v nove izdelke. Papirna industrija velja za veliko porabnico vode. To je neizpodbitno, vendar z zapiranjem krogotokov je mo?no znižala porabo sveže vode v procesu. V Sloveniji v desetih letih iz 60 litrov na 12 litrov na tono papirja. Danes slovensko papirništvo, papirno in papirno predelovalno industrijo predstavlja 107 podjetij, ki skupaj ustvarijo 713,2 mio € prihodkov, zaposluje 5000 ljudi, 23 mio € od celotnih prihodkov nameni za pove?anje energetske u?inkovitosti in optimizacijo procesov. V zadnjih petih letih je slovensko papirništvo namenilo 2,5 mio € za okoljske investicije. Slovenski papirni?arji se mo?no zavedamo svojega poslanstva in sicer ta je, da s sonaravno proizvodnjo koristnih in okolju prijaznih izdelkov ostanemo prijazen delodajalec. Pomembno nam je doma?e stimulativno poslovno okolje. Glavne izzive panoga vidi na treh podro?jih, ki smo jih papirni?arji definirali kot »3E« paket, in sicer to je ekologija, energija in ekonomija. Slovenska papirna industrija je mo?no izvozno orientirana, zato je glavna skrb podjetij ohranjanje mednarodne konkuren?nosti. Je tudi kapitalsko in energetsko intenzivna panoga, kar dokazuje visok delež stroškov za energijo v strukturi stroškov podjetja. Uporabljeni energenti spadajo med okoljsko najbolj ustrezne, to sta plin in elektrika, poleg tega ve? kot 35 % porabljene elektri?ne energije prihaja iz obnovljivih virov (hidroenergija, lesni  in bioplin). Nenehno optimiziranje tehnoloških procesov v smislu zapiranja vseh snovnih energetskih tokov je v papirništvu že davno stalnica. Papirništvo je panoga s trajnostnim zna?ajem in naši cilji so v skladu s strategijo Evropske unije za trajnostni razvoj. To je zmanjševanje porabe energije, pove?anje energetske u?inkovitosti in povišanje deleža obnovljive energije. Navedena dejstva so dokaz, da smo se in se še vedno posve?amo vedno novim izzivom. Spoznanje, da papirna panoga ustreza na?elom trajnosti, nas navdaja s ponosom in tudi pri?akovanji. V ?asu, ko se vsa svetovna politika ukvarja s trajnostjo in podnebnimi spremembami, tudi od slovenske vlade zato pri?akujemo, da bo sprejela strategije za panoge s trajnostnim zna?ajem, ki naj vklju?uje: olajšave pri okoljskih dajatvah za trajnostno naravnane panoge (ve?ji del okoljskih dajatev naj se reinvestira v industrijo), predpis na podro?ju rabe neškodljivih sekundarnih surovin kot nadomestnega naravnega vira (obvezna uporaba, tu mislim predvsem na razpoložljivo uporabo papirnega mulja na lokalnih deponijah namesto sveže izkopanih materialov iz narave), zagotovitev enakovrednega položaja za velika podjetja pri javnih razpisih za izboljševanje ekoloških kriterijev poslovanja. Zaradi kapitalske intenzivnosti sodijo slovenske papirnice med velika podjetja, kljub svoji majhnosti v evropskem merilu. Zato papirna panoga do sedaj na javnih razpisih ni mogla kandidirati. Naslednja je: finan?ne vzpodbude za pove?anje deleža uporabe zelene energije. Tu so tudi nepovratna sredstva za izgradnjo novo instaliranih elektrarn, za rekonstrukcije obstoje?ih naprav ali za pove?anje kapacitet za proizvodnjo elektrike, konkuren?na cena energije za trajnostno naravnane panoge. Sledi spodbujanje uporabe okolju prijaznih izdelkov in materialov, zagotavljanje olajšav za investicije, finan?ne spodbude za raziskave in razvoj, ki jih ni, sofinanciranje izobraževanja papirniških kadrov, ki jih od kod vzeti. Šele na podlagi predlaganih strategij bo mogo?e v panogah s trajnostnim zna?ajem pove?ati to, kar je zdaj poudarjeno, konkuren?nost, število delovnih mest, dodano vrednost in pa tudi izvoz. Vse zgoraj navedeno smo slovenski papirni?arji že v novembru 2009 v obliki Memoranduma slovenske papirne in papirno predelovalne industrije posredovali tako predsedniku Vlade Borutu Pahorju, ministru gospodu Lahovniku, ministru mag. Gaspariju, takratnemu ministru Erjavcu, gospodu ministru Golobi?u, a od nikogar nismo prejeli prav nikakršnega odgovora. Niti komentarja. Kljub temu, da smo se papirni?arji v tem dokumentu zavzeli dose?i zelo ambiciozne cilje, zastavljene s kjotskim sporazumom. Ob natan?nem pregledu slovenske, že prej omenjene Slovenske izhodne strategije Vlade za leto 2010 - 2013 sem ugotovil, da smo papirni?arji že mnogo kje korak pred ostalimi s svojimi težnjami, usmeritvami, cilji in pa tudi dosežki. Naš cilj je za 20 % zmanjšati porabo energije, za 20 % pove?ati energetsko u?inkovitost in za 20 % pove?ati rabo obnovljivih virov energije do leta 2020. A vse to je mogo?e dose?i le, ?e bo slovensko poslovno okolje slovenski papirni in papirno predelovalni industriji naklonjeno vsaj tako, kot je poslovno okolje naklonjeno papirni?arjem v drugih evropskih državah. Najlepša hvala za vašo pozornost.

            DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa za zelo zanimivo predavanje in prosim sedaj prof. dr. Vincenca Butala, vodjo energetike v Slovenski gozdno lesni tehnološki platformi. Naslov njegovega predavanja pa je »Energija in stavbe – korak v smeri nizkooglji?ne družbe«. Kar prosim, prof. Butala.

                DR. VINCENC BUTALA: Hvala lepa.

                MARJAN KLEMENC: Dovolite, da samo toliko vsko?im, da vas pozovem, da v kolikor imate željo razpravljati, da prijavnice, ki jih imate na mizah, izpolnite in prinesete sem, k nam. Hvala lepa.

                DR. VINCENC BUTALA: Torej prav lepo vsi pozdravljeni. Moje predavanje ima naslov energija in stavbe, torej bom skušal pogledati les v kontekstu rabe energije in izdelavo stavb. Ali je to pravzaprav korak, ki ga danes imamo v smeri nizkooglji?ne družbe. Kajti prihajam iz Fakultete za strojništvo, kjer smo pravzaprav zadolženi v slovenskem prostoru za u?inkovito rabo energije v stavbah, kakor tudi za razvoj novih, visoko kakovostnih in predvsem visoko u?inkovitih tehnologij za izgorevanje, za ogrevanje prostora itn. Vedno se sprašujem, ali vse to, kar imamo danes, dejansko vodi in je korak v smeri nizkooglji?ne družbe. Poglejmo samo kyoto protocol, katerega smo zelo vehementno sprejeli leta 1998. Vemo, da kyoto protocol ni uspel. Mi nismo dosegli 8 % znižanja emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji. Zakaj ne, so lahko številni odgovori. Vendar ?e se omejim na stavbe, ali je korak pravi v smeri nizkooglji?ne družbe, ko imamo danes gradnjo nizkoenergijskih stavb, pasivnih stavb, ni? energijskih stavb in celo prihodnost bo v plus energijskih stavbah. Evropska unija si je dala za cilj, da po let 2020 bomo morali graditi ni? energijske stavbe in po letu 2040 plus energijske stavbe. Se pravi, da bodo stavbe v omrežje oddajale energijo. Danes tvorimo nov Pravilnik o u?inkoviti rabi energije v stavbah, to je PURS 2010, ki bo predvideval med drugim 15-centimetrsko toplotno izolacijo na zunanjih zidovih, 25-centimetrsko toplotno izolacijo podstrešja itn. Vendar ali je to prava smer k nizkooglji?ni družbi? ?e pogledamo rabo energije v stavbah, vidimo, da se ta drasti?no znižuje. Obstoje?e stavbe, raba energije recimo danes, to je celotna raba energije, ?e gledamo samo za toploto, za ogrevanje, imamo približno 100 kWh na m2 na leto. Vidite celovito skoraj 200. In to se danes drasti?no znižuje. Novi Pravilnik o u?inkoviti rabi energije bo šel v novo gradnjo, kjer bo dopustna raba za ogrevanje približno 50 kWh na m2 na stavbo. Cilj je, da pridemo do leta 2020 na 30 kWh na m2 na leto. In seveda vse postopoma proti pasivni stavbi, kjer je to približno 15 kWh na m2. Vendar je to cilj. ?e si pogledamo stavbo kot celoto in delovanje sistemov v stavbi, ki so namenjeni ogrevanju, hlajenju, pripravi tople vode, tole TSV, lahko vidimo, da imamo številne možnosti za vir energije. In tukaj je prva napisana biomasa, lesna biomasa, plinasta goriva, elektri?na energija itn. Vendar poglejmo, nacionalne danosti je treba izkoristiti. Se pravi treba je izkoristiti tam, kjer je lokalno prisotna lesna biomasa, gozd, les. To se pravi, to nam zagotavlja u?inkovito rabo energije, ker za to imamo tehnologije in to nam zagotavlja sigurno dobavo. Kar je klju?en problem Evrope. Sigurno dobavo energije. Zato moramo pogledati tam, kjer smo doma, lokalno je zelo pomembno in lokalno imamo prisotno lesno biomaso. Vendar pri vsem tem moramo pogledati stavbo kot celoto, celotne emisije ogljikovega dioksida, ki se pri tem sproš?ajo. Zato je potrebno upoštevati t.i. vgrajeno energijo, embodied energy. To je angleški izraz, ki se je pojavil v preteklih desetih letih. Pomembno je, kaj mi v stavbo vgrajujemo. Kolikšen del energije mi rabimo za proizvodnjo produktov, ki jih vgrajujemo v stavbo? To je klju?nega pomena. In ta vgrajena energija v stavbo, katera se bo sedaj tudi v Evropi pri?ela uveljavljati, vsebuje izdelavo materiala za gradnjo, gradnjo stavb, delovanje sistemov v stavbi, vzdrževanje sistemov, razgradnjo in reciklažo. In seveda vse to pa nam omogo?a analizo razlik med posameznimi gradnjami, se pravi vgradnja razli?nih materialov, uporaba razli?nih materialov, celotna raba energije, se pravi vgrajene energije in energije za delovanje sistemov v stavbi. To je treba razlikovati in seštevati in na konec koncev dobiti celotne emisije sproš?anja, ki pri tem nastanejo. ?e pogledamo življenjski cikel stavbe, ki je lahko 100 let, potem moramo vedeti, kaj se pri tem vse dogaja. Pri gradnji, pri uporabi, prenovi, uporabi in razgradnji. Ne bom šel zdaj v detajle, ker nimam ?asa, vendar treba je lo?evati vgrajeno energijo in energijo za obratovanje sistemov. ?e si pogledamo samo malo bolj detajlno vgrajeno energijo, kaj to je. To se pravi, to je pridobivanje, transport do predelave surovin, transport do izdelave polizdelkov, transport do izdelave izdelka in potem tudi transport do montaže. Ta transport do montaže je zanemarljiv proti ostalim. Torej vidite, ni samo pridobivanje tudi transport je zelo prisoten. Slovenija pada pri Kjotu zaradi transporta. Ker transport povzro?a ogromne emisije. In tukaj je potrebno še ogromno narediti. ?e si pogledamo malo bolj konkretno, ker so že moji kolegi, predvsem prof. Pohleven, pred mano govorili. Jaz pa vam bom to dokazal s številkami. ?e pogledamo vgrajeno energijo v posamezni material, zeleno je les, modro je v bistvu toplotna izolacija, vidite, koliko je vgrajena energija v lesne materiale, koliko je vložena energija v toplotno izolacijske materiale. Neprimerno ve?. Zato je potrebno gledati stavbo kot celoto. ?e pogledamo aluminij… ogromna številka. Zato se je treba odlo?iti, kdaj Šoštanj, da ali ne. Problem v Sloveniji je pridobivanje aluminija v Kidri?evem. To je izjemno pomembno. Aluminij je tudi nakopi?ena energija, tako kot je tudi les v bistvu nakopi?en z emisijo ogljikovega dioksida. To je treba upoštevati. Imam en podatek, kjer je v bistvu raba energije v življenjski dobi za delovanje sistemov v stavbi. Za stare stavbe brez toplotne izolacije naj bi to bilo nekje med 80 in 85 % za delovanje stavbe. Za nove stavbe, nizkoenergijske stavbe, pasivne stavbe se to zniža samo od 40 % na 60 % za delovanje sistemov. Se pravi, vse ostalo je vložena energija v stavbo, ki je danes sploh ne upoštevamo. Tale diagram?ek sem naredil samo za tole posvetovanje. Še nikjer ni bil pokazan. Mislim, da je tudi eden prvih v Evropi. Poglejte, vgrajena energija v materialih na m2. Tukaj imamo razli?ne toplotno izolacijske materiale. Tale zadnji je ekstrudiran polistiren, tale prvi je celuloza, les. In ?e si pogledamo, ?e imamo montažno hišo, ki je lesena, v celulozno izolacijo je vgrajena energija toliko. ?e pa pogledamo skrajni primer termoblok ali beton z ekstrudiranim polistirenom, je ta vgrajena energija v material 4,5-krat višja. To so podatki, številke, ki so verodostojne in ki jih moramo upoštevati. Samo to, ?e bomo upoštevali, je lahko prehod v nizkoenergijsko družbo, odnosno nizkooglji?no družbo. Zato imam nekaj predlogov za korake v tej smeri, v smeri nizkooglji?ne družbe. Prvi?, z lesom je treba ustvariti višjo dodano vrednost. To je bistvena zadeva. Izdelati je treba nacionalno strategijo za celovito uporabo lesa skladno z nacionalno sposobnostjo, kaj smo sposobni. Treba je kratkoro?no in dolgoro?no izdelati na?rt odnosno strategijo za izrabo lesa kot vira energije, kajti moramo se zavedati, da les, lesna biomasa ni vedno CO2 nevtralna. Lesna biomasa je CO2 nevtralna samo do dotlej, dotlej je poraba enaka prirastku. Ko pa je poraba višja kot je prirastek, kot npr. v Avstriji, na Švedskem pa lahko nastane problem, takrat ni ve? CO2 nevtralno. To se moramo zavedati. Zato je treba narediti pametno slovensko politiko. In tudi nekatere logisti?ne verige, kjer imamo lesne produkte v obliki biomase kot so peleti. To ni CO2 nevtralno, ?e gledate globalno, kajti za proizvodnjo pelet rabimo ve? energije kot je vložena akumulacija ogljikovega dioksida v tem lesu. To je treba gledati globalno. Lesne ostanke nameniti izklju?no v energijske namene. Ostali les je pa treba uporabiti, kot je bilo že predhodno povedano, tudi za stavbe. Kar je bistveno, na kar opozarjam že ve? kot deset let, treba je ustaviti izvoz hlodovine in polizdelkov v tujino in vzpostaviti doma?i trg lesne biomase. Za to si prizadevamo in govorimo že desetletje, uspeha prakti?no ni. Izdelati moramo tudi strategijo o uporabi grmi?evja v Sloveniji za energetski namen. 15 % Slovenije je poraš?ene z grmi?evjem. Prosim, lepa priložnost in možnost. In pa seveda tisto, kar sem  že danes govoril, postopno je treba v stavbe vgrajevati materiale s ?im manjšo vloženo energijo in ?im ve?jim skladiš?enjem CO2. To je klju?. To je bistveno. V to bo šla cela Evropa, v to bo šel cel razviti svet. In seveda tukaj je les v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali, kot je beton, dolo?ena toplotna izolacija, v izraziti prednosti. Torej spreminjati je treba za?eti gradnjo stavb z materiali z nizko vloženo energijo, to bo pomenilo prehod v nizkooglji?no družbo. In nam les to omogo?a. Vzpostaviti je treba register gradbenih materialov z nizkim nivojem vgrajene energije. To ?aka Slovenijo. Treba je voditi nacionalni register rabe energije v stavbah. To je zelo pomembno. Tega danes na žalost še ne izvajamo. Z novim pravilnikom upam, da bomo to uspeli. In seveda treba je narediti nacionalno kratkoro?no in dolgoro?no strategijo za sistemski in sistemati?en prehod Slovenije v nizkooglji?no družbo. To si tudi nekateri okoljevarstveniki prizadevajo. To je klju?. To si tukaj prizadeva tudi dr. Lu?ka Kajfež Bogataj in drugi okoljevarstveniki. Mislim, da je to klju?no. In seveda pri tem ne smemo pozabiti na finan?ne spodbude, ki morajo biti ciljne in pa tudi izobraževanje in informiranje. In kaj nam vse to omogo?a? ?e to pogledamo malo bolj konkretno, višjo dodano vrednost, uporabo in razvoj naprednih, visokotehnoloških, razvitih tehnologij, nova delovna mesta, kar je klju?no, u?inkovita vlaganja z znanim ciljem, izvozno naravnanost in predvsem postopni prehod v nizkooglji?no družbo. Hvala lepa.

DR. FRANC POHLEVEN: Hvala za zelo zanimivo predavanje in prosim doc. Nado Mati?i?, ki predstavlja podro?je oblikovanja pri Slovenski gozdno lesni tehnološki platformi, da poda predavanje »Kreativna industrija oblikovanja kot kapital prihodnosti globalnega gospodarstva«. Kar prosim.

                DOC. NADA MATI?I?: Cenjene dame, spoštovani gospodje. Danes je bilo že toliko povedanega. Najbolj sem se razveselila uvodnega nagovora gospoda Kav?i?a. ?e je pa danes prelomni dan, da se kon?no za?nemo pogovarjati, kako lahko Slovenija postane ob bok najbolj razvitih držav zato, da bomo za?eli izkoriš?ati gozd. Tisto drevo, ki ga z vso ljubeznijo posadimo. In danes, kot je bilo videti, imamo mi v Sloveniji mnogo potenciala, tako znanstvenega, raziskovalnega, izobraževalnega, predvsem pa surovin, da je stroka, s katero se jaz ukvarjam in številni moji kolegi, za katero si prizadevamo številna desetletja v tej Sloveniji, da v okviru gozdno lesne tehnološke platforme in na vseh drugih nivojih lahko pridemo tudi do kon?nih izdelkov s tisto visoko dodano vrednostjo, ki pravzaprav pomeni preboj slovenskega gospodarstva na seveda doma?e, predvsem pa na tuje globalne trge. Govorimo o t.i. kreativnih industrijah. Kreativne industrije se tiste, kamor seveda sodijo arhitektura, vse zvrsti oblikovanja, promocija, trženje. Namen teh kreativnih industrij je na mednarodni ravni razvijati inovativno in raziskovalno kulturo z glavno noto okolju prijazni kon?ni produkti, informiranje z najnovejšimi smernicami v oblikovanju novih konceptov, ki so seveda prilagojene našim razmeram, tj. podnebnim spremembam. Jaz sem v vseh primerih dobrih praks, ki sem jih navedla v slikovnega gradivu pa upam, da se tudi kaj vidi… predvsem predlagamo, da se ta izraba materiala, tako dragocenega, tako nam doma?ega izrablja predvsem ve? v arhitekturi, v gradbeništvu, za izdelovanje kon?nih projektov in produktov v pohištveni industriji in pa seveda nenazadnje tudi za proizvodnjo t.i. ars & design produktov v kulturi, kajti tudi ni gospodarstva, ?e kulture ni. Konkuren?nost trgov in vpetost Slovenije v evropski prostor sta to novo generacijo menedžmenta motivirali za pove?ano spodbujanje lastne ustvarjalnosti podjetij in seveda za pomembnejšo vlogo projektne kulture, ki vloge oblikovanja ne more ve? prezreti. Kje zaostajamo in zakaj? ?e ugotovimo, da države kot sta Avstrija, Norveška in še mnoge druge izrabljajo gozd v gospodarsko prosperiteto, mi ugotavljamo, da ima v Sloveniji produkcijski menedžment še vedno pomanjkanje znanj o vlogi oblikovanja, izgradnje identitete in pa pomenu blagovnih znamk. Na procesno obvladovanje vseh podro?ij, ki ustvarjajo t.i. dodano vrednost. Podjetja brez izdelka za kon?nega uporabnika, torej lastnega trženja, lastnih izdelkov in blagovnih znamk imajo omejeno podro?je za ustvarjanje dodane vrednosti. Proizvajalcev, ki so s svojimi izdelki sežejo do kon?nega kupca, je pa v slovenskem prostoru vse manj. Cilji kreativnih industrij so pa naslednji (dva bistvena): kreativne industrije nadgrajujejo temeljne umetniške prakse z zadnjimi dosežki uporabne znanosti. Torej naša naloga je, da vse nove bazi?ne raziskave znamo implementirati v te kon?ne produkte z vsemi novimi koncepti, z vsemi patenti, ki nastajajo znotraj tega procesa oblikovanja in seveda vso to znanost, ki jo mi implementiramo v nove izdelke, koncepte in storitve. Znanstvene raziskave in strokovna podro?ja oblikovanja in tržnih komunikacij si vsebinsko ne konkurirata pa? pa nadgrajujeta in le skupaj lahko omogo?ata razvoj globalno konkuren?nih izdelkov. Torej zakaj uporabljati les pri oblikovanju pri oblikovanju produktov? Danes smo toliko tega že slišali pa vendarle. Les uvrš?amo konec koncev med najstarejše gradbene materiale, les pokriva Slovenijo, blizu 70 % celotne površine. ?e pa pomislimo na našo kulturno dediš?ino, na identiteto slovenskega naroda pa pravzaprav ugotavljamo, da so lesene hiše gradili že naši predniki, ga uporabljali celo za gradbeno orodje, izdelovali pohištvo pa tudi ve?ino doma?ih pripomo?kov. Danes z razvojem inovativnih tehnologij so se postopoma seveda uveljavljali tudi drugi materiali, vendar je les na podro?ju izdelave kakovostne stavbne in pohištvene industrije ohranil svoj tradicionalni pomen. Zakaj? Ker je to najbolj naraven material, bivanje v njem in ob njem je najbolj zdravo in najbolj prijetno. Celi?na sestava lesa deluje kot izredno dober naravni izolator, material diha in izravnava vlažnost. Poleg vseh dobrih lastnosti je les s psihološkega vidika najbolj prijeten gradbeni material. Za uporabo lesa govorijo tudi okoljevarstveni argumenti. Toliko tega je bilo danes slišati. Les je obnovljiva surovina, z vidika toplogrednih plinov popolnoma nevtralna, pri predelavi in obdelavi lesa ne nastajajo škodljive emisije. Ni potrebno uporabljati posebnih surovin ali potrošiti preve? energije. ?emu služi oblikovanje? Priznati si moramo, da nam pravzaprav ne preostane ve? veliko ?asa, ne da bi se intenzivno zavedali, kako pomemben je trajnostni razvoj na poti našega življenja. Smo v ?asu izrednega stanja, nujno potrebno je razmisliti o tem, kako lahko oblikovanje prispeva k razvijanju pozitivnih rešitev, resni?nih kvalitet življenja. Klimatske spremembe predstavljajo oblikovalcem veliko odgovornost, seveda pa še ve?jo priložnost. Kot ustvarjalno misle?i in delujo?i smo oblikovalci postavljeni v vlogo, da ocenimo, ponovno premislimo in poustvarimo produkte, koncepte, sisteme. Potrebno je iskati in promovirati take produkte in projekte, ki so prijazni okolju, planetu in ljudem. Thomas Matthews je naštel deset na?inov oblikovanja, ki lahko premagajo klimatske razmere: »re-thinking« ali ponovni razmislek, »re-using« ali ponovna uporaba, »using friendly materials« (uporaba prijaznih materialov), »saving energy« (var?evanje z energijo), »sharing new ideas« (deliti nove ideje), »designing to last« (oblikovanje trajnih produktov), »staying local, buying ethical« (ostati v svojem avtohtonem okolju, kupovati eti?no), »supporting that what believe« (stojimo za tem, v kar verjamemo) in »inspiring, having fun« (smo inspirativni in se zraven tudi zabavamo) in seveda »saving money« (var?evanje z denarjem). Ko nek proces postane trajnost, postane ponavljajo? brez negativnih posledic za okolje in brez ?ezmernega finan?nega, fizi?nega in ?ustvenega izdatka za vpletene ljudi. Iz tega sledi, da trajnostno razvojno oblikovanje ne izhaja samo iz okolja, ampak obsega tudi zelo pomembne socialne in ekonomske faktorje. Za multinacionalne organizacije je raba eti?nega dela v proizvodnji blaga, ki je ekonomi?no in var?no izdelan, klju? do trajnosti. Vendar pa je trajnostne produkte oblikovalcev prvotnega pomena ravno ta okoljski dejavnik. Glavni predmeti raziskav, ki so bili pa danes že omenjeni, ko se dotaknemo procesa oblikovanja, so materiali, energija, uporaba v prihodnosti in ti socialni faktorji. Torej pri materialih ?im manjša raba razli?nih vrst materiala seveda zaradi lajšanja reciklaže, kajti je tudi eden izmed zelo pomembnih elementov, ki ?edalje bolj preveva v razvitem globalnem svetu in za katerega se tudi mi izredno trudimo in tudi realiziramo tovrstne projekte. Okolju prijazni, novi materiali, ki bi opravili ravno tako dobro ali celo boljše z manjšimi posledicami za okolje, reciklirani materiali, ponovni razmislek o uporabi toksi?nih snovi, ki lahko vplivajo na okolje,proizvajalca ali kon?nega uporabnika. Lažji materiali, s katerimi bi lahko zmanjšali težo za transportne namene. Ekoprodukt, ki ne bo vseboval komplicirane, drage in neobnovljive embalaže. Pridobitev lesa, ki ga je možno obnoviti ali pridobiti iz nadomestljivih virov, pri katerih je drevo posajeno izklju?no za vsakodnevno koli?ino posekanih dreves. Pridobitev materialov lokalno, kjer je pomembno zmanjšanje uporabe transporta. Ko govorimo o energiji, je bilo danes veliko povedanega in prav je, da bi se vsi držali vseh teh priporo?il. Vsak produkt, ki ga na?rtujemo, naj ne bi zahteval prekomerne koli?ine energije, da se proizvede, kaj šele, da se zavrže. Možnost izkoriš?anja obnovljivega izvora energije kot je son?na energija. Ko ustvarjamo produkt, se moramo vprašati, ali se lahko energija potroši že v teku ali jo je možno obnoviti še za kakšno drugo rabo. In ko govorimo uporaba v prihodnosti, govorimo o multifunkcionalnih kosih pohištva, na?rtovanja takih elementov, ki bodo prav prišli v razli?nih fazah življenja za razli?ne potrebe. Embalaža, ki se lahko ponovno uporabi ali postane celo del celotnega dizajna. Produkti, ki se lahko popravljajo in servisirajo in s tem podaljšujejo svoj obstoj. Produkt z zmerno življenjsko dobo v smislu zmanjšanja porabe. Najbolj pomemben od vsega pa je socialni faktor. Produkti morajo biti na razpolago za vse socialne sloje. Morajo biti tako oblikovani, da so dostopni za vse ljudi, tako za zdrave kot za hendikepirane, tako za ljudi, ki so bolj premožni in si lahko privoš?ijo ve? produktov kot tisti, ki so socialno ogroženi pa vendarle tudi ti ljudje potrebujejo izdelke, v katerih je vredno, prijetno bivanje. Za konec potegnem samo še eno ?rto in bi rekla, da dobro izdelovani izdelki prinašajo ve?jo konkuren?nost gospodarstvu, kar pomeni ve? izvoza in manj uvoza tovrstnih izdelkov, prepoznavnost Slovenije v tujini, kajti vsi izdelki naj bi se izdelovali vsaj z malo pozornosti na našo identiteto, kulturno dediš?ino in na naš ponos, da smo v Sloveniji doma in da v Sloveniji raste slovensko drevo. Ve? delovnih mest ustvarjamo z ve?jo koli?ino novih izdelkov, ve? manjših in ve?jih podjetij. In kaj bi si želeli? Predvsem misel na ?loveka, da skrbimo za njegovo udobno bivanje. Kar pa je za nas vse skupaj v tej Sloveniji potrebno pa je ?im ve? produktov z t.i. novo blagovno znamko in ponovno o njej razmisliti – »created and made in Slovenia« (oblikovano in narejeno v Sloveniji). Zahvaljujem se vam za tole pozornost.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Pa bi prosil, da preidemo na zadnje predavanje. Avtorja sta Jurij Beguš in Jošt Jakša iz Zavoda za gozdove Slovenije, naslov predavanja je »Potenciali lesne biomase v Sloveniji«. Predavanje bo predstavil Jurij Beguš. Prosim.

                JURIJ BEGUŠ: Dober dan, v mojem osebnem imenu in v imenu Zavoda za gozdove Slovenije. Govoril bom o koli?ini lesa, ki je zanimiva za ve? interesentov. Zanimiva je za lesno industrijo, zanimiva je energetski sektor in o?itno zanimiva tudi za papirniški del oz. za papirno industrijo. To je les, ki ni toliko vreden in ki bi ga želeli vsi uporabljati. Ko mi nastopamo skupaj z oz. ko imamo kontakte z energetskih sektorjem, potem seveda oni razmišljajo: Slovenija ima 60 % gozda, vse lahko posekamo, vse lahko pokurimo, mi imamo v Sloveniji ogromno energije. Vendar seveda žal ni tako in hvala bogu, da ni tako, kajti ko se pogovarjamo z njimi, jim vedno povemo to: vse, kar zraste oz. je v gozdu, ni energija. Moramo vedeti, da moramo z gozdom gospodariti trajnostno. Vse, kar je posekano, kar bi bilo lahko posekano, to je ta dovoljeni posek, ki je ugotovljen na podlagi gozdno gospodarskih na?rtov, ni namenjeno kurjavi. Žal se seveda dogaja v današnjem ?asu, da nekdo, energetski sektor je izredno mo?an, ponudi tudi za hlod ve? kot pa lesna industrija in se marsikateri hlod na žalost tudi skuri. In pa vse, kar je posekano, dejanski posek, se pravi to, kar dejansko dobimo na trg niso samo drva, ampak so seveda tudi drugi asortimenti. Kaj je pomen gozdarstva oz. gozda v Sloveniji in predvsem v povezavi s tem energetskim sektorjem oz. z energijo? Dejansko je ve? kot polovica Slovenije pod gozdom. Slovenski gozdovi so bogat vir energije. Nenazadnje raziskave Evropske komisije, Združenih narodov v Ženevi kažejo, da je najve?ji produkt gozda oz. lesa še vedno energija v Evropi tako, da temu dejstvu tudi mi ne bomo mogli uiti. Kar je pa bistveno, je pa to, da informacije o potencialih, informacije o možnostih daje gozdarstvo. Da to ne komentira energetski sektor ali kdo drug, ampak daje to gozdarstvo. In še nekaj je bistveno, o ?emer smo danes že nekaj nakazali pa bomo še o tem rekli, je to, da ogromno lesa ostaja v gozdu in da je ta les treba na nek na?in mobilizirati in to ni samo slovenski problem, to je problem celotne Evrope. Fino je govoriti o tem, da imamo grmiš?a, da imamo odpadni les, ampak v Sloveniji imamo drobno posest in brskati oz. spraviti to ven iz take posesti ni lahka stvar. Na Zavodu za gozdove Slovenije se seveda ukvarjamo tudi s tem lesom za energijo in to predvsem v smislu svetovanja, kar je pa najbolj pomembno, predvsem v smislu podajanja informacij. Skupaj z Mednarodno organizacijo Združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) smo leta 2002 dobili poseben projekt, v katerem smo razvili informacijski sistem za potenciale lesne biomase oz. sploh za lesno biomaso in pri tem uporabljamo orodje WISDOM. To si lahko ogledate tudi na spletni strani zavoda. Za vsako ob?ino, ki je tam, si lahko izra?unate iz razli?nih faktorjev, kakšne so možnosti in kakšen je v bistvu sploh smisel rabe te energije za posamezno ob?ino. Ta sistem je sestavljen iz dveh oz. iz treh delov. Na eni strani povpraševanje, torej moramo vedeti, kakšna je sploh potrošnja oz. porabe te mase. Na drugi strani je ponudba, kaj se lahko ponudi in potem so ti neki integracijski moduli, ki povedo, kje je te mase ve?, kje je je pa manj. Govorim pa, še enkrat poudarjam, o lesu, ki je zanimiv tudi za druge. In zato, da ne bi bili apetiti energije, energetskega sektorja po vsem lesu, da ne bi bili preveliki, smo se odlo?ili, da bomo govorili samo o delu, ki je primeren tako za kurjenje po naši oceni in pa splošni oceni, kot tudi za drugo predelavo. No, tukaj lahko vidite eno karto, ki je rezultat tega sistema in ki kaže na to, kje so ostanki oz. kje je te lesne biomase ve?. Jaz sem malo »farbenblind« pa ne vem, ali je to plava ali vijoli?na, ampak tam, kjer je tista temna barva, tam so ti ostanki tega lesa v primerjavi s porabo v gospodinjstvu. In tukaj je sedaj neka trenutna bilanca na podlagi lanskih podatkov, na podlagi podatkov iz leta 2009. Ko govorimo…recimo ustavil se bom najprej tukaj, pri to?ki G. To je 700 000 m3 lesa ostaja lesni industriji. To je naša ocena, to?nega podatka nimamo. Trenutno imamo nek nov projekt, evropski projekt, kjer bomo izpopolnili te podatke v našem informacijskem sistemu, kjer upam, da bomo tudi prišli do to?nih ali pa relativno to?nih podatkov za lesno industrijo in ocenjujemo, da ve?ino teh ostankov lesne industrije porabi lesna industrija sama. Drugi vir podatkov so negozdne površine. In teh negozdnih površin, ker smo po posebni oceni, po posebnem vzor?enju ocenili, koliko je teh koli?in lesa, se na leto porabi približno 270 000 m3. To so razna grmiš?a pa sadovnjaki itn. Glavni vir lesne biomase je pa gozd in glavni porabnik te lesne biomase so gospodinjstva. V Sloveniji se je kurilo in se bo kurilo in se danes kuri na les tako, da to ni nekaj novega. Bistveno, kar je, je u?inkovito kurjenje. In to je to, kar so že moji predhodniki rekli: u?inkovita raba te energije bo tudi pripomogla k temu, da bomo imeli tega CO2-ja manj. ?e re?emo, da se približno 1,3 mio m3 ali pa mogo?e malo manj se pokuri v gospodinjstvih, vidimo, da imamo možni posek in pa dejanski posek. Dejansko se sekamo manj, imamo tukaj potem neke ostanke. Koliko je tega v Sloveniji, kar nam ostaja in kar imamo seveda še po predvidevanjih možnosti naprej. Mi lahko že v tem trenutku pove?amo posek oz. produkcijo tega lesa na milijon m3, na daljše obdobje se lahko pove?a na približno 4 mio m3, vendar pa bodo tukaj neki problemi. Tukaj bodo problemi z lesno industrijo. To so konfliktne situacije. Drugi problem je dostopnost do tega lesa in pa sama drobna posest in pa interes lastnikov za sekanje. In tretja stvar je seveda delovanje trga. Prej sem že omenil, ni problem energetskemu sektorju, ki ima dosti denarja, pla?ati tudi hlod tretje kategorije za to, da se ga skuri. Kar pa ni prav. Na koncu vprašamo, kaj gozdarji pravzaprav sploh delamo, ?e gojimo gozd, ?e ne vem koliko energije noter vlagamo, na koncu se pa to skuri. Tudi nam ni to vše?, ampak dejstva so, da se je kurilo, se kuri in se bo kurilo. Tako da se tem stvarem ne moremo izogniti. Tukaj so še predvidevanja… Se opravi?ujem, da je to v angleš?ini, ampak danes sem moral na hitro še to dat, lesna zaloga v Sloveniji, v slovenskih gozdovih naraš?a, prirastek tudi naraš?a, torej so naša predvidevanja o tem, koliko se bo lahko posekalo, dosti na realnih tleh s tem, da imamo v ozadju vedno trajnost gozda. To pa moramo imeti. Imamo dve osnovni vprašanji. Zakaj les ostaja v gozdu in pa kako mobilizirati trenutne koli?ine lesa, ki ostaja v gozdu in ki so seveda zanimive za vse nas, ki tukaj sedimo. Mi si moramo ho?eš no?eš naliti ?istega vina. In sicer nekaj je. Imamo skoraj 350 000 lastnikov gozdov pa še malo ve? solastnikov. To je zelo drobna posest, kar je že kolega Kr? prej govoril. In ti ljudje nimajo ?isto nobenega interesa, da bi sekali oz. interes je zelo majhen. ?e je letni etat, letni možni posek za zasebni sektor 3,5 mio m3, se ga seka 1 mio manj. Torej že v tem imamo nekaj variant, da lahko nekaj pridobimo. Ne bom razpredal to stvar naprej. Bistvo je, da bi mi morali te koli?ine mobilizirati, mobilizirali jih bomo lahko pa samo tako, da bom ljudi zainteresirali, da bodo sekali pa da bomo gozdove odprli. Gozdovi so zaprti in do tega lesa ne moremo priti. In ?e ima nekdo recimo 0,10 ha veliko gozdno posest, ta niti slu?ajno ne bo imel interesa, da bo sekal. ?e ga bomo pa združili, se pravi promovirali združevanje lastnikov gozdov, s tem pocenili na nek na?in odvoz, gozdno proizvodnjo in tudi na nek na?in potegnili ta les iz gozda, ga bomo pa vsi imeli dovolj. Pa še nekaj bi sedaj omenil. Mislim, da imam še minutko. Ravno dovolj mi je ostalo. To je ena zadeva. Mi sedaj delamo na trenutni situaciji. Ampak smo pa v dolo?enem obdobju, ko prihajajo klimatske spremembe in jih gozdarji pa tudi vi že zelo dobro ?utite. ?e pogledamo recimo samo sliko škod v gozdovih, vidite, da je sicer bil tam okoli za?etka stoletja ali pa desetletja nek padec teh škod, sedaj pa seveda naraš?ajo in mi..ali veste, to je slika ?rnivca tukaj gor, ko je bil ta vetrolom dve leti nazaj. V takih slikah bomo mi ?isto vsi imeli tega lesa ?ez glavo. Samo ne ve se pa kaj se bo potem zgodilo, ko bo treba te gozdove obnoviti, ko bomo mi imeli neko situacijo, ko bomo imeli cel kup mladih gozdov, ki bodo perfektno akumulirali CO2, kar je tudi program Združenih narodov, ki to stvar usmerja, ampak ne bomo pa imeli surovine za naprej. Torej je pri teh predvidevanjih potrebno biti tudi malo previden. S tem bi jaz zaklju?il in hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Torej hvala lepa za zanimivo predavanje. S tem smo prvi del z referati kon?ali. Jaz bi se zahvalil vsem predavateljem, prav tako bi se pa zahvalil tudi gospodu Klemencu za sovodenje in vam prepuš?am besedo. Hvala lepa.

                MARJAN KLEMENC: Hvala lepa tudi vam, gospod Pohleven. Hvala vsem razpravljavcem, torej predavateljem tudi v mojem imenu. Preden bi prešli na razpravo mi dovolite, da za uvod nanizam nekaj svojih mnenj, pobud ali pa mnenj pa pobud z naše Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali pa Državnega sveta kot takega. Par stvari sem si zapisal. Torej prepri?an sem, da smo vi tukaj soglasni, da mora slovenski gozd najti v glavah najvišje politike tisto voljo in željo, da dobi tisto pravo mesto z vsem tem narodnim bogastvom, ki ga imamo. Ve?ina vas je danes tukaj, ki bodisi v svojih znanstvenih sferah ali pa pri operativnem delu ste na nek na?in vtkani na ta gozd in les in verjamem, da poznate ogromno teh stvari. Naj mi bo dovoljeno, da danes posebej pozdravim moje prijatelje s Koroške, ki je kar nekaj takih, ki so dnevno prisotni pri tem delu in so tudi zelo uspešni. Lahko trdim, da Slovenija nima zlata, ima pa zlata vreden gozd, ki ga ne znamo unov?iti in dati na tisto mesto, ki mu pripada. Poglejte, da to trditev argumentiram, nenazadnje nam to tudi kaže zadnja, ?etrta licitacija vrednejših gozdnih asortimentov, ki se je v naši Mislinjski dolini, v Slovenj Gradcu organizirala zelo uspešno in rezultat je ta, da je pravzaprav res bil zlata vreden hlod …(nerazlo?no), ki je dosegel ceno 11 000 evrov. Pred leti bi tak les kon?al v eni od centralnih pe?i. In še enkrat hvala lepa vsem, ki so s to licitacijo za?eli. Upam, da jo bodo tudi nadaljevali. Želel bi si, da bi naša Vlada prisluhnila nenazadnje tudi temu posvetu in potem seveda zaklju?kom, ki jih bomo skozi naše procedure Državnega sveta predstavili naprej. In da bomo vsi skupaj dosegli tako sinergijo, da bomo prišli do tako želenih rezultatov. Zdaj pa še malo konkretnih vprašanj. Ali bomo znali zadržati najkvalitetnejši les za posebno ponudbo in s tem dosegati višje cene in s tem tudi boljšo kakovost življenja tistih, ki se s tem lesom ali gozdom ukvarjajo? Ali smo sposobni zaustaviti tuje kupce, ki kupujejo stotine m3 hlodovine in nam kasneje v trgovskih, v naših trgovskih centrih ali z lastništvom tujih drago prodajajo te izdelke iz našega lesa? Ali smo se sposobni kaj nau?iti o strategijah vlad drugih držav, ki s posebnimi subvencijami pomagajo svojim državljanom in podjetjem, ki se ukvarjajo z lesom? Potem ali želimo in zmoremo najti znotraj gozda in lesa nov zagon lesarske industrije in s tem nova delovna mesta, še kako potrebna delovna mesta? In pa ali želimo omogo?iti tistim, ki imajo veš?ine, znanja in sposobnosti, da dajo svoj pe?at v procesu od zasaditve sadike do najkvalitetnejših gozdnih asortimentov? Vseh teh posledic od absorbcije CO2 itn. ne bom omenjal. In pa še mogo?e tole potem pa bi vam predal besedo. Ali zmoremo in želimo vzpodbuditi že naše najmlajše, da pravzaprav že v vrtcu dobijo navdih za delo z lesom? Sam sem bil z Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec na ekskurziji v sosednji Avstriji in tam je taka delavnica in tak koti?ek, kjer imajo že najmlajši take vrtalne stroje pa žagice… Ne morejo se poškodovati, ampak je že nek za?etek, ki potem navdihuje te, da nadaljujejo s tem delom. Hvala, da ste me v tem mojem razmišljanju poslušali, sedaj pa bi prosil vse, ki ste se prijavili k razpravi, da po tem, ko vas bomo poklicali k razpravi, na nek na?in okoli 2-3 minute vodite to vašo razpravo, potem pa bomo po nekih zaklju?kih tudi zaklju?ili ta posvet. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Zgleda da so referenti ali pa da smo referenti kar spodbudili kar precej poslušalcev k razpravi in prijavilo se je 15 referentov oz. razpravljavcev. Zato, ?e ho?emo ob uri kon?ati, ob pol enih, ima vsak razpravljavec na razpolago 2 minuti. Predvsem bi pri?akoval mogo?e bolj vprašanja ali pa kakšno jedrnato opazko ali pa zaklju?ek. Kot prvi se je prijavil k razpravi dr. Božo Flajšman iz Ekološkega foruma. Pa kar, prosim.

                DR. BOŽO FLAJŠMAN: Lep pozdrav vsem skupaj. Moram re?i, da sem prav vesel, da sem danes poslušal tako kvalitetne razprave kot so bile danes podane. Treba pa se je zavedati, da te ideje in misli, ki so bile danes izre?ene, in predlogi predvsem glede strategij ne bodo zaživeli, ?e ne bo pa? ustreznih ukrepov in podpore tudi s strani politike in drugih odlo?ujo?ih faktorjev. Jaz bom skušal v svojem, tem kratkem ekspozeju podati 3 predloge, kako vidim 3 temeljne misli oz. predloge, kaj bi bilo dobro storiti. Bi pa uvodoma še pojasnil nekaj, da bo lažje razumljivo, predvsem prvi sklep, ki ga bom predlagal. In s tem bom skušal odgovoriti tudi na neka vprašanja, ki jih je državni svetnik na koncu zastavil. Uvodom bi rad povedal, da sem bil konec januarja med 37 podpisniki peticije proti Zakonu o skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov, ki ga je, kot veste, Državni zbor za las sprejel. Podpisniki te peticije smo menili in tudi še menimo, da je v tem zakonu ena izmed najbolj spornih to?k delitev koncesije, pri kateri skoraj polovico sredstev, ki jih podjetja s koncesijo pla?ujejo državi, dobijo ob?ine, v katerih so državni gozdovi. Taka delitev je negospodarna, saj tiste ob?ine, ki nimajo veliko gozda, dobijo neznatna sredstva, povsem nepomembna sredstva. Veliko ve?ino denarja pa dobijo 3 ali 4 ob?ine. Denar se tako razdrobi, takšna delitev pa tudi ruši temeljni postulat gozdarstva, to je solidarnost kot je lepo povedal tudi gozdar Kmecl. V bistvu je prevladalo plenjenje državnega premoženja namesto razmisleka, kako naj Slovenija iz svojega najve?jega naravnega bogastva, nimamo nafte, nimamo diamantov, imamo pa to naravno bogastvo, kako iz tega najve?jega naravnega bogastva Slovenija iztrži nekaj ve?. Ne le da gozdna gospodarstva žagajo drevesa, vsa hlodovina gre praviloma v Avstrijo in Italijo, slovenska lesnopredelovalna industrija pa propada. Po mojih podatkih se je v 20 letih število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo iz 40 000 na 15 000 zaposlenih. To pa kaže na trend popolnega uni?enja. Od županov, še posebej tistih, pri katerih 80 % ob?ine pokriva gozd, bi pri?akoval oz. bi pri?akovali, da se bodo zavzeli za razvojno ekološke programe in zagotavljanje delovnih mest. Lesnopredelovalna industrija, kot je tudi uvodoma ugotovil predsednik Državnega sveta, še ni zajeta v vladni izhodni strategiji, ?eprav bi po mojem mnenju morala biti. Strategija govori le o gozdnih gospodarstvih, ki naj bi se reševala z ve?jim posekom. Sploh pa ni govora o tem, kako naj bi se posekan les predelal v Sloveniji. Bili smo na obisku v Avstriji z Državnim svetom, sem bil povabljen, sem z veseljem šel, kjer smo videli, kako so se tam politiki, projektanti in gradbeniki zmenili, da mora biti v vseh novih stavbah najmanj 20 % lesa. Pri tem v glavnem uporabljajo ruski in slovenski les, svoje gozdove pa ljubosumno š?itijo oz. jih ne sekajo za izvoz hlodovine, temve? za predelavo. Zaradi vsega navedenega podajam 3 predloge. Prvi?. Županjski lobi, ki je zlobiral negospodarne in nerazvojne rešitve Zakona o skladu kmetijskih zemljiš? in gozdov, pozivam ali pa pozivamo, ?e bo to pa? nek sklep, da sprožijo ustrezne postopke, da se bo ta sredstva, ki se sedaj negospodarno poklanjajo nekaterim ob?inam, v celoti namenilo za podporo slovenski lesnopredelovalni industriji in posledi?no zagotavljanju delovnih mest. Pri?akujem, da bodo realizacijo tega predloga podprli predvsem v ob?ini Ko?evje, Dolenjske Toplice, Semi? in Postojna, kjer tudi imajo najve? državnih gozdov. Drugi?. Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva pozivamo, da pripravijo ustrezne ukrepe oz. strategije, kot je ve? razpravljavcem danes tudi omenilo, za podporo slovenski lesnopredelovalni industriji in ta projekt tudi vklju?ijo v vladno izhodno strategijo. In še zadnji, tretji sklep, da ne bi bila vsega Vlada kriva ali pa? politika. Vse deležnike v slovenski lesni industriji, se pravi papirni?arje, gradbenike, energetike, gozdarje pozivamo, da definirajo skupni interes glede lesnopredelovalne industrije in se za ta interes skupaj z zainteresiranimi vladnimi skupinami tudi argumentirano zavzamejo. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Gregor Ben?ina, predsednik upravnega odbora Jelovice. Kar, prosim.

                GREGOR BEN?INA: Spoštovani predsednik Državnega sveta, spoštovani gostje, veseli me, da je današnje sre?anje odprlo toliko zanimivih debat in vprašanj. In mislim, da je skrajni ?as, da smo se za?eli ukvarjati s takšnimi vprašanji in mislim tudi, da je prav, da vsa ta vprašanja pogledamo tudi z gospodarskega vidika, od koder prihajam. Kakšne posledice ima lahko ta naša klju?na panoga ali pa ta naš propad te naše tradicionalne panoge? Se pravi, nahajamo se pred vprašanjem: ali bo les nadalje predstavljal neko žalostno zgodbo ali pa bomo vse te prednosti, ki smo jih danes slišali, znali izkoristiti v smeri pozitivnih gospodarskih kazalcev in tudi pozitivnih socialnih kazalcev. Kakšne so danes slovenske naravne konkuren?ne prednosti? To so geografska lokacija, voda in pa les. In ?e se danes osredoto?imo na les, lahko re?emo, da imamo nafto, nimamo pa rafinerije in da danes tudi tista, še redka slovenska lesnopredelovalna podjetja, ki obstajajo, kot svojo surovino uporabljajo slovenski les, ki prihaja iz avstrijskih žag. In to je dovolj žalostno. Slišali smo, da imamo 7,9 mio m3 lesnega prirasta, da približno dobro tretjino od tega požagamo. Zagotovo ve? kot polovico od tega izvozimo v obliki nepredelane surovine. Neki okvirni izra?uni kažejo na to, da z vsakim nepredelanih izvoženim hlodom izgubimo eno tretjino slovenske povpre?ne pla?e v primerjavi s tem, da bi ga predelali do konca. Kaj še vle?e to stanje naprej? Letno izgubimo približno 10 % delovnih mest v lesnopredelovalni industriji. Kot smo slišali od predhodnika, pred dobrim desetletjem jih je bilo 40 000, pred dvema letoma jih je bilo 20 000, danes jih je med 16 in 17 000. ?e se bo to nadaljevalo, jih bo ?ez 5 let 10 000. To bo pomenilo za državo približno 50 do 60 mio strošek na leto samo za vzdrževanje teh, ki bodo izgubili ta delovna mesta. Ob vseh teh prednostih, ki so bile danes naštete. Poskušam biti hiter, ker je ?as kratko odmerjen… Predlagam samo nekaj, ?emur bi se reklo »strategija zelene države«, kjer bi gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo umestili kot klju?ni industriji, da bomo lahko izkoristili vse te konkuren?ne prednosti. Predlagam sofinanciranje tako z investicijo v lesnopredelovalna in gozdarska podjetja kot tudi za sofinanciranje porabe izdelkov z naravnimi materiali. Predlagam dolo?ene ukrepe v smeri obvezne uporabe naravnih materialov v gradnji. In vse to bo pripeljalo do povišanja števila zaposlenih, do povišanja porabe lesne biomase in vseh drugih posledi?nih ukrepov. ?e mi dovolite samo eno primerjavo s panogo turizma, v katero smo z razli?nimi evropskimi in državnimi subvencijami na?rpali desetine in desetine milijonov. Koliko novih delovnih mest je bilo iz tega naslova in za koliko se je pove?al družbeni prihodek? Koliko smo namenili za spodbujanje državne oz. avtoindustrije, podjetij iz naslova avtoindustrije? 120 mio. Kje smo danes? In to so industrije brez surovine. Les pa je surovina in je naša konkuren?na prednost. In pred nami so klju?na vprašanja. Vprašanja izvoza nepredelane hlodovine, vprašanja zagotovitve primerne infrastrukture za primarno proizvodnjo lesa, vprašanje ekološke takse, s katerimi bi morali obremeniti ekološko neprimerne materiale oz. umetne mase, vprašanje ohranitve delovnih mest v tej industriji. In zaklju?im lahko s tem: lahko gremo v investicijo danes ali pa bomo imeli jutri strošek. Razmerje med tema dvema postavkama je precejšnje. Okvirna investicija v neko sodobno lesnopredelovalno okolje v Sloveniji bi morala znašati po ocenah približno 300 mio evrov. ?e je polovica od tega v obliki subvencij, pomeni, da morajo v gospodarski sektor prinesti še 150 mio. To pa bo pomenilo približno 5-7 000 novih delovnih mest, kar si lahko vsak sam potem izra?una, kaj bo to pomenilo. Za zaklju?ek navržem samo še eno stvar in to je: dodana vrednost se lahko ustvarja z znanjem ali pa s tehnološko opremljenostjo. In tehnološka opremljenost v elektrarni Krško je velika in zato je tam velika dodana vrednost, v slovenski lesnopredelovalni industriji pa izredno majhna in zato je tukaj nizka dodana vrednost. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Kot vidite, ?as hitro te?e in ?e ho?emo res vse razpravljavce poslušati, bi res prosil, da se razprava kon?a po 2 minutah. Prosim bi Jošta Jakšeta, direktorja Zavoda za gozdove tudi, da na kratko poda svoja videnja. Prosim.

                JOŠT JAKŠA: Spoštovani državni svetniki, ostali visoki gostje, kljub temu, da sva s kolegom Jurijem predstavila, bi tukaj malo opozoril, da povezanost gozdarskega sektorja in družbe oz. porabe ni nekaj novega. To je ?ez 600 let stara stvar. Zakaj se je zgodilo? Zato, ker so v okolici rudnikov prišli do popolnih opustošenj in šele takrat je ?lovek spoznal, da je treba trajnostno gospodariti. Upam, da ne bomo sedaj prišli po isti zgodovinski poti. Zato dajmo vzeti koncept slovenskega gozdarstva, ki temelji na negi, ki lahko konkurira v svetu s kakovostjo, ne s koli?ino in tej kakovostni surovini zagotovimo dodano vrednost  v Sloveniji. Ob tem mora gozd izpolnjevati tako zahteve lastnika, njegov donos, javni interes kot socialne in ekološke funkcije. Veste, samo sekati ni umetnost. To zna vsak. Kako pa zagotavljati trajnost, sobivanje vseh teh, to je pa umetnost gozdarske stroke. In to, o ?emer se danes pogovarjamo, se za?ne v gozdu. Seveda se mora kon?ati v kon?nem produktu, visoko tehnološko in dizajnersko opredmetenem, ki ima dodano vrednost. Poglejte, Stradivarijeva violina…kila lesa, nekaj milijonov evrov. Les, 7300 evrov, ki je bil prodan javor, slovenski ponudnik je imel ceno, ?e prav vem, približno 3000 evrov nižjo, ker ni sposoben. Toda ta Nemec, ki je to kupil, bo za 3-krat do 4-krat oplemenitil to vrednost na svojem trgu, tudi ?e bo te jahte nam prodajal, tistim našim, ki imajo denar za to. To se pravi, dajmo to tukaj. Seveda je pa treba zgraditi to verigo tako, da bodo vsi nadaljnji ?leni, ki bodo od gozdarjev, recimo javne gozdarske službe dobivale kakovostne podatke in da bomo gozdove usmerjali v kakovostni kon?ni produkt, lahko dali del te dodane vrednosti za to, da se bo financirala služba, za to, da se bo vlagalo v gozdove. Kajti to, da imamo mi kakovost, nekaj stane. Tako služba kot nega. Lahko re?emo, sedaj bomo privar?evali. Zavedati se moramo, da je obrat v gozdu 120 let in to, kar je danes trenutni strošek, bo prihodek naših vnukov. To, kar imamo pa mi prihodek, je pa delo naših predhodnikov. Zato ne smemo govoriti samo v obratu kapitala na 1 leto ali 5 let, kar je mogo?e nekje v kmetijstvu, gozdarstvo je specifika. In zato bi prosim, da ne bi danes toliko rešitev kot za?etek razmišljanja dolgotrajnega procesa, kako temu dodati. In dajmo poskusiti res, da bo Slovenija prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih. Francija je po vinu, mi pa imamo to, ne pa po kitajskih svin?nikih, ki jih delimo za novo leto. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Naslednji razpravljavec je Mihael Koprivnikar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kar, prosim.

                MIHAEL KOPRIVNIKAR: Lepo pozdravljeni. ?e s pogledamo v evropskem ali pa svetovnem merilu, je treba vedeti, da je trenutno najve?ji pritisk na Slovenije pove?anje obnovljivih virov energije na 25 %. Tega, kakor sedaj delamo, ne bomo dosegli. Pla?ali smo že 80 mio kazen, pla?ali bomo še višjo in to najve?ji adut, da prepri?amo politike, da je nekaj treba narediti. Da je treba pove?ati rabo lesa in pa biomase. Predvsem mobilizirati les. Kam se bo pa les porabil, je pa po eni strani stvar politike, ali ga bomo kurili s 30 % izkoristkom v termoelektrarnah ali ga bomo kurili z 90 % izkoristkov v manjših pe?eh. Ampak to je na drugi strani stvar politike. Lastniki smo na nek na?in pripravljeni na izzive, ki nas ?akajo, na združevanje, ki bo potrebno, na lobiranje, skupno lobiranje, lobiranje do politike in skupen nastop z lesno industrijo. Trenutno imamo v Sloveniji zelo dober sistem na?rtovanja in pa nadzora v gozdarstvu, vendar pa manjka nekih pospeševalcev, pospeševalcev za rabo lesa, za rabo biomase, svetovanja, spodbud, to, o ?emer se sedaj pogovarjamo. Spremeniti moramo seveda družbo, vendar se moramo zavedati, da je treba najprej pogledati sebe in pa naše institucije, pomesti pred lastnim pragom, da ne bomo tudi lastnih institucij obnavljali s plasti?nimi okni itn., kar se mo?no dogaja. Toliko. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je Jaka Šubic iz Civilne pobude za ohranitev slovenskih gozdov. Naslednji se pa pripravi gospod Bojan Pogorevc.

                JAKA ŠUBIC: Lep pozdrav. Tema današnjega sre?anja je gozd in les. Vendar pa mislim, da bi se vsi strinjali, da gozd ni samo les. Ko sem zadnji? šel z otrokom v gozd, sta našla podrto drevo in sta z veseljem plezala po njem. In naslednji dan sem obiskal isti gozd in se je gru?a otrok igrala ob njem. Gozd je za otroke radost, za mene ljubezen, morda bi za gospodarstvenike lahko bil vzor inovativnosti, vzor sodelovanja in vzor majhne porabe energije za visoko produktivnost. Ko se pogovarjamo o poseku lesa, mogo?e premalo upoštevamo zdravje gozda. Iz prejšnjih tabel smo videli, da ni ravno v najboljšem stanju, ?e je približno ena tretjina poseka lesa v slabem zdravstvenem stanju, t.i. sanitarni posek. Posek se je pa pove?al v zadnjih desetih letih, tako nekako kaže, približno za polovico. Se pravi, gozd, ki ni v dobrem zdravstvenem stanju, še bolj obremenjujemo s posekom. Predlagal bi nekaj. ?e že govorimo o pove?anju delovnih mest…na Norveškem, kjer imamo približno podobno koli?ino gozda kot v Sloveniji in nekako podobno zavest do gozda, so za najmlajše otroke ustanovili gozdne vrtce. Pove?ali so delovna mesta, ve? je bilo potrebnim u?iteljev, vzgojiteljev za spremljanje otrok, manj je bilo vlaganja v stavbe, otroci so pridobili na zdravem otroštvu, družba pa kasneje tudi na enem zelo pozitivnem odnosu do gozda. Predlagal bi še nekaj. Slovensko varstvo narave se ne opredeljuje do višine poseka. Predlagal bi, da se in da za to uporabi kontrolno metodo, da merljive podatke v gozdarstvu uporabi in da kot referenco uporabi naravne gozdove. Ne tako kot sedaj gozdarstvo uporablja modificirane gozdove. Referenca za gospodarjenje z gozdovi naj bo naravni gozd. Hvala lepa.

                DR. MARKO POHLEVEN: Hvala lepa. Pa prosim gospoda Bojana Pogorevca iz Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme za 2 minuti. Naslednji razpravljavec je pa gospa Marica Mikuljan.

                BOJAN POGOREVC: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem, me veseli, da smo v taki družbi danes. Torej vsi, ne samo deležniki, ampak tudi odlo?evalci. In jaz bi predvsem podprl predlog, ki ga je dr. Flajšman povedal prej, da bi se dejansko morali deležniki in odlo?evalci usesti skupaj in opredeliti konkretne predloge. Dejansko gre pa za to, da bi to morali biti institucionalni predlogi, ne samo predlogi, rešitve. Ker gre za to…zakaj imamo mi danes take težave v lesnopredelovalni dejavnosti? Dejansko je lesnopredelovalna dejavnost delovno intenzivna panoga. In skozi to izredno obremenjena z davki. Vemo, da je to nenormalno visoka obremenitev, najve?ja na svetu in tukaj imamo mi potem težave. Stanje v lesni industriji se dejansko iz dneva v dan slabša. Torej je slabše, ni boljše. Mi se sicer pogovarjamo že kar nekaj ?asa, kaj in kako narediti. Danes smo slišali veliko predlogov, ampak ?e ne bodo tukaj konkretne rešitve, potem se stanje tudi dejansko ne bo izboljšalo. In tukaj jaz predvsem vidim, da bi se morali dejansko usesti skupaj in opredeliti konkretne institucionalne rešitve. To je bistvo, kar bi morala. Slišali smo veliko, vendar je še predvsem na tem ekonomskem podro?ju, na nivoju samih podjetij potrebno sprejeti bistvene rešitve. Druga?e bomo tukaj v prihodnje dejansko postali pa? to, kar se pogovarjamo, da naj ne bi bili. Toliko z moje strani. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Prosim mag. Marico Mikuljan iz Bresta. Naslednji je pa gospod Alojz Vidmar.

                MAG. MARICA MIKULJAN: Jaz sem razvojnica, zato pozivam državo, da spodbuja razvoj lesne industrije od zibeli do groba. Danes smo slišali tako gozdarje kakor lesarje in papirni?arje. S tem, ko bi država spodbujala razvoj lesne industrije od zibeli do groba in sofinancirala, bi v bistvu sofinancirala tako gozdarje, lesarje, papirni?arje itd. S tem bi podjetja pridobila znanje, tistega, ki ga še nimamo, tako za izdelavo novih izdelkov, reciklažo izdelkov in novih proizvodov iz že uporabljenih izdelkov predvsem na podro?ju novih materialov in tudi goriv za bodo?a prevozna sredstva kot so lesni plini, bioplini itd. Toliko iz moje strani. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Torej gospod Alojz Vidmar iz Svetovanja v transportu in logistiki. Naslednji je pa gospod Alojz Burja.

                ALOJZ VIDMAR: Spoštovani, gospe in gospodje, spoštovani predsednik. Jaz bom govoril ?isto na kratko o logistiki lesa. Zahvalil bi se organizatorjem, predavateljem, ampak ko smo poslušali te referate, ni bilo …samo eno besedo je o logistiki gospod Butala, dr. Butala izrekel, o transportu pa gospa Mati?i?. To sem slišal. Logistika je zelo pomembna veda. Logistika povezuje in to je potrebno upoštevati tudi v vseh dejavnostih, ki se pri nas izvajajo. ?e povem na kratko, kaj je logistika. Je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do uporabnikov, toka znotraj in med podjetji. Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu ob pravem ?asu, koli?ini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje. To je zelo pomembno. Še v ?asu mojega dela na Slovenskih železnicah sva se z gospodom dr. Pohlevnom spoznala, bil je tudi pri meni v službi in sva veliko, na široko govorila o tem. O tej temi sem enkrat, pred dvema letoma napisal tudi en ?lanek v reviji Les in takrat ko sem opravljal dela in naloge direktorja tovornega prometa na Slovenskih železnicah se je ta projekt nekje napisal, predal naprej, ampak mislim, da je nekje obležal v predalu. Zamisel tega projekta je bila, da bi z logistiko z lesom od drevesa do porabe aktivirali proste zmogljivosti na postajah, proste zmogljivosti prevoznih sredstev, železniških vagonov in lokomotiv in oživili posamezne, predvsem stranske proge, ki so sedaj premalo izkoriš?ene ali pa sploh niso izkoriš?ene. Projekt celovitega obvladovanja logistike lesa naj bi omogo?al boljšo izrabo velikih zalog lesne mase, o katerih smo danes veliko slišali, prinesel naj bi nove poslovne priložnosti v okolja, ki so bogata z lesom. V marsikaterem podjetju lesne in predelovalne industrije naj bi ohranil marsikatero delovno mesto, predvsem pa omogo?il nove možnosti zaposlovanja. Tam je bilo postavljeno vprašanje, zakaj ostaja les v gozdu. Tudi zaradi tega, ker logistika ni urejena tako, kot bi morala biti. In na koncu tam ena pesem poje: »Je treba delat…«. Delati je treba. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Moram re?i, da je gospod tudi v Svetu za les, kjer smo se trudili v tej smeri. Naslednji je gospod Alojz Burja in Lipa Bled. Naslednji je pa Marko Rupar.

                ALOJZ BURJA: Spoštovani predsednik Državnega sveta in vsi ostali. Veliko imam za povedati iz prakti?nega življenja. Namre? smo obdelali veliko teoreti?na izhodiš?a, za katera verjamem, da se z njimi vsi strinjamo. Želel bi pa poudariti eno stvar. Gospa Mati?i?eva je rekla: gotovi izdelki. Lesna industrija je ena redkih, ki prodaja gotove izdelke in to celo v tujino in ve?ina pod lastno blagovno znamko. Kar se te razprave ti?e, seveda sem vesel, da je danes na tem eminentnem mestu, rad bi pa poudaril pa to, da je pa pozno. V drugih državah so to ugotovili že veliko prej. Vsi sedaj nekje podpiramo predelavo lesa doma. Jaz imam en predlog. Dr. Kr? je nekaj omenil, da je primarna predelava pri nas zaostala. En dober primer. Mi smo povezani, mi smo naredili joint venture z avstrijskim parterjem. Vemo, da v Sloveniji nimamo ene moderne žage, on jih ima kar nekaj za Karavankami, ki hlastajo po naši hlodovini. Tako da mi sedaj našo predelavo lesa, se pravi opažne ploš?e v Bohinju in tudi nove izdelke proizvajamo skupaj z njim. Mislim, da je v povezovanju velika priložnost. Ker smo zamudili, je pa? tako. Se pravi, na ta na?in je potrebno iti naprej. Potem pa samo še eno stvar. Žal ugotavljam, da smo na trgu dvoje vrste kupci lesa, hlodovine. Eni smo tisti, ki ga kupujemo po tržni ceni. V zadnjem ?asu, ker gre hlodovina konkretno v Avstrijo, celo iz Avstrije uvažamo hlodovino po tržni ceni. Drugi pa izkoriš?ajo na osnovi koncesij privilegiran položaj iz državnih gozdov. Mislim, da bo zelo žalostno, ?e nas bodo proizvajalci… recimo mi v Bohinju proizvajamo opažne ploš?e 50 let, prvi smo bili, to ni ne vem nekakšen proizvod, ampak ima svojo blagovno znamko, dosegamo dobre cene…?e nas bodo prehiteli tisti, ki lahko iz državni gozdov ceneje kupujejo hlodovino. Samo to. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Torej jaz sem opravi?ujem, ampak res se nam mudi. Kot vidite, ura se bliža 12:30, imamo pa še 5 razpravljavcev. Prosil bi, da se res držite tega ?asovnega okvirja. Gospod Marko Rupar je iz SIBEX-a in pa tudi iz ob?ine Cerknica. Naslednja je pa dr. Ana Rihtar iz podjetja Ledinek.

                MARKO RUPAR: Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Zahvaljujem se organizatorjem, da so to organizirali, tako kot je kolega pred mano rekel, dosti prepozno, ampak pustimo… nikoli ni prepozno, se re?e. Dejstvo je to, da v vsej tej razpravi, ki smo jo danes slišali, nisem slišal niti ene besede o sledljivosti. Gospod Koprivnikar verjetno pozna najine debate, ki se nanašajo na sledljivost certificiranega lesa že približno 3, 4, 5 let. Tukaj imam en dopis tudi s strani Kmetijsko gozdarske zbornice. Ker namre? dejstvo je to: prihodnost naše lesne industrije je v izvozu. Jaz delam že 30 let strogo na izvozu. In bodo?nost, da bomo tukaj krošnjarili po Sloveniji, je zelo majhna oz. dodane vrednosti ni. In zdaj smo pred precepom. ?e nimamo certificiranega lesa, FSC certifikat, PFSC certifikat, enostavno ne moremo niti tržiti. Ni tukaj vprašaje cene, ampak ne moreš tržiti. Anglija je totalno zaprta, vsa Skandinavija se prakti?no zapira, prehiteli so nas Slovaki, prehiteli so nas ?ehi, slišim glasove o certificiranem lesu iz Bosne, mi pa tukaj rahlo capljamo. Se opravi?ujem, ?e bom navedel kakšen napa?en podatek, ampak dejstvo je, da so državni gozdovi PFSC certificirani. Ne še vsi, ampak delno so certificirani. Druga stvar pa je s tem deležem velikih privatnih gozdov. Kot smo slišali, 2 tretjini, prakti?no 75 % privatnih, drobno lastništvo… Tukaj je najboljša hlodovina, ki bi se jo dalo plasirati v izdelkih in polizdelkih itd. za izvoz, ampak ni certificirana. Jaz sem z gospodom Koprivnikarjem debatiral in sem dobil podatek, žal mi je, da iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni nikogar, ki bi na to odgovoril, ker iz tega izhaja, da smo akreditacijo za certificiranje dobili že 3. 8. 2007. Sedaj smo pa 2010. Ampak iz tega sledi, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni zagotovilo sredstev za postopke na slovenski akreditaciji, da bi se to za?elo sprovajati. Namre?, kolikor sem govoril z gospodom Koprivnikarjem, je Kmetijsko gozdarska zbornica zainteresirana, da se to naredi. Ampak, ?e so majhni, razdrobljeni lastniki, veste, noben ni zainteresiran, ?e jih ti ne boš dobesedno, prakti?no prisilil v to. In tukaj mi nismo konkuren?ni. Upam, da bomo v kratkem dobili kakšen odgovor tudi iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz katerega bi moral biti danes tudi kdo tukaj. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Naslednji za gospo dr. Ano Rihtar je pa Alojz Kobe.

                DR. ANA RIHTAR: Lepo pozdravljeni. Res je nekaj zelo hudo, da se gozdarji in lesarji ne moremo zmeniti, kje bomo kupovali hlodovino in kako jo bomo predelali. Na teh žagarskih obratih, o katerih je gospod Burja govoril, to tehnologijo mi proizvajamo. Se pravi žage, zelo moderne linije, cinke, skobeljne stroje in podobno. To naši tujci preko meje zelo kupujejo. Zakaj pri nas nimamo enega zdravega žagarskega obrata? Po podatkih, ki jih imam, je v Sloveniji nekako približno 250 žagarskih obratov, ki letno predelajo okrog 3 mio m3 lesa. ?e pogledam prek meje, kamor smo mi prodali našo najmodernejšo tehnologijo, k firmi …(nerazlo?no) v Avstriji, pomeni, da on sam od cca milijon do milijon in pol m3 lesa, hlodovine razžaga sam. Torej jaz ne podpiram strategije v razdrobljenost žagarskih obratov. Drugo vprašanje seveda, ko smo danes slišali o gozdarjih, kako bogati so naši gozdovi. Res je, imamo ogromno bukovega, hrastovega, jelovega lesa, ki daje veliko proizvodno spodobnost. O tem ni dvoma. Vendar je treba tudi povedati, da je naša povpre?na posest gozdarja manj kot 3 ha, kar pomeni, da obstaja velika razdrobljenost, zelo veliko število lastnikov, solastnikov gozdov. Seveda se pa tu postavlja vprašanje: strokovno delo in optimalna izraba lesa v zasebnih gozdovih. Povedati je tudi potrebno, da imamo v Sloveniji vedno ve? sanitarnega poseka. Predstavlja približno tretjino celotnega poseka. Ali ta les res kurimo? Mi smo naredili tehnologijo, ki omogo?a, da skobljamo gr?av les izredno kvalitetno, da iz desk, ki imajo veliko napak izrežemo napake. Te manjše kose spajamo in dobimo lesne elemente visoke kvalitete z veliko dodane vrednosti. Sprašujem se, kaj je z lesnimi podjetji. Investicij ni. Seveda v lesni industriji ne moremo govoriti o kvantiteti, treba bo veliko vlagati v dizajn, v oblikovanje in v to dodano vrednost v naše kon?ne izdelke. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Jaz sem res opravi?ujem, ampak nas ?as preganja. In prosim Alojza Kobeta iz Lesnine inženiringa. Naslednji je pa ?rtomir Tavzes.

                ALOJZ KOBE: Dober dan, pozdravljeni vsi skupaj. Zahvaljujem se za besedo. Danes smo slišali en kup enkratnih predlogov, idej, kaj in kako, po mojem je pa glavni problem implementacija teh idej v prakso. Med tem, ko smo poslušali en kup teh idej, lahko preberemo v reviji Les, da je naša vlada spet sprejela nek unikum v Evropski skupnosti, in sicer Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdo gorivo, s katero je prakti?no lesni industriji in obrti prepovedano kurjenje prakti?no vseh ostankov iz lesne branže. Naj preberem sklep, do katerega je prišla z raziskavo Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: »Koncentracija klorovih spojin v lesnih ostankih, izbranih pri predstavnikih slovenske pohištvene industrije v veliki ve?ini presega mejno vrednost, predpisano v Uredbi o predelavi nenevarnih odpadkov v trdo gorivo. Pogosto je s klorom onesnažena že surovina ali pa so ostanki s klorom onesnaženi v industrijskem procesu«. Potem naj navedem, da poznam 12 primerov, ko je slovenska lesna industrija kandidirala s projekti za kogeneracijo, kjer bi iz lesnih ostankov proizvajali tudi elektri?no energijo, vendar ni subvencij, ni denarja. Govorimo ogromno o nizkooglji?nih družbah, ogromno se govori o izhodnih strategijah, se pravi denar je za Termoelektrarno Šoštanj, za 1,1 milijardo, pri ?emer, ?e bi instalirali isto energetsko mo? vetrnih elektrarn, bi nastalo 700 mio EUR, pri ?emer je pri termoelektrarnah cena goriva kar 75 % vrednosti elektri?ne energije. Se pravi, mislim, da je bistveno, na kakšen na?in te ideje sprovesti v prakso. Da ne bomo v bistvu govorili nekaj, v praksi bo pa zadeva popolnoma druga?na. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Prosim dr. ?rtomirja Tavzesa, direktorja Iltre. In zadnji razpravljavec je pa gospod Karl Lipi?.

                DR. ?RTOMIR TAVZES: Dober dan. Hvala lepa. Jaz obljubim, da bom zelo kratek. Imel bi samo en komentar na miselnost, da je les nižje kakovosti ali pa zelo nizke kakovosti primeren res samo še za energetsko izrabo. To smo tudi že iz predavanj slišali. Jaz bi rad poudaril samo še to, da to seveda ni res. Ta les je še vedno uporaben, zelo uporaben, ?e ne drugega za iverke, za papir, za izolacije, mi bi si pa izredno želeli, da bi v tej državi našli posluh za to in podporo temu, da bi se tak les nau?ili, ker tega do sedaj pri nas seveda ni, predelovati pa kot je prof. Petri? pokazal v svojem predavanju, v biorafinerijah, tudi za goriva, tudi za energetiko in pa tu za snovi. Veliko energije in tudi denarja se pri nas namenja za spremljanje vseh možnih tokov lesa v gozdovih, do žag itn. Slišali smo podatek o ostankih v lesni industriji. Te podatke imamo, nih?e pa nima podatkov, koliko lesa je v uporabi, kakšna je njegova ocenjena življenjska doba, kaj z njim, kakšno strategijo, kaj z njim narediti, ko bo prišel iz uporabe. In jaz mislim, da je tukaj najbolj perspektiven vir surovine za vse te stvari, ki sem jih že sedajle omenil in pa seveda tudi za energetiko. Ne pa v lesu slabše kakovosti, ki gre lahko še kar skozi nekaj ciklov uporabe v vseh teh industrijah, ki sem jih prej omenil. Sedaj pa eno ?isto osebno mnenje pa verjetno zelo provokativno postavljeno. Ko smo se pogovarjali o visokih tehnologijah, o hudo tehnološko kompleksnih procesih itn. Jaz sem biolog in bi opozoril na to, da v naravi velja za vse pojave gaussova krivulja. Ve? ali manj so ozna?eni z gaussovo krivuljo. Vsi ne moremo biti doktorji znanosti, vsi nismo sposobni takih zadev narediti in jaz mislim, da moramo poskrbeti tudi za tiste dele populacije, ki so v spodnji, -2 Σ pa naprej in pa zelo moramo tudi na drugi strani oceniti, ko govorimo o vseh teh stvareh, ali imamo dovolj veliko kriti?no maso pri naši populaciji za tisto +2 Σ pa navzgor, ki bi to lahko potegnila naprej. Hvala lepa.

                DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa za zelo zanimivo razmišljanje. Pa bi prosil še gospoda Karla Lipi?a iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Res prosim, da bi kon?ali in potem šli na razstaviš?e na …(nerazlo?no).

                KARL LIPI?: Najprej bi se zahvalil gospodu predsedniku in pa Državnemu svetu, da je dal to temo na dnevni red, izredno pomembna tema in jaz sem tudi po poklicu gozdar in lesar in ?e ne drugo, bil sem tudi sekretar …(nerazlo?no) Sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije med letom 1982 do 1988 in me je ravno tema takratnega zakona, privatni ali družbeni sektor žag, dejansko tudi s te funkcije odnesla, ker sem že takrat resno opozarjal na ta problem, ki, kot slišim, še vedno ni razrešen. To stanje jaz spremljam že zadnjih 30 let in moram re?i, da se ta zgodba med gozdarji in lesarji in razvojem lesne industrije kar ponavlja in ni? ni druga?na kot je bila pred 25 leti. Namre? ogromno bomo na tem podro?ju morali narediti za nazaj in seveda od takrat dobro stoje?ega gozdarstva, ko sem jaz bil sekretar sindikata, pa seveda slabše stoje?e lesne industrije te teme že obnavljamo in ponavljamo. Nekaj bo na tem podro?ju treba nujno storiti. Ko sem odhajal s te funkcije leta 1988, je bilo v lesni industriji zaposlenih 45 000 delavcev, v gozdarstvu cca 9 000, v celulozni in papirni industriji okoli 7 000. Te številke so, kot smo slišali, dejansko padle na tretjino in še manj in seveda, ?e ne bomo ni? naredili v tej družbi za ti dve panogi, je dejansko katastrofa ob predpostavki, da imamo 60 % poraš?enost z gozdov. Seveda pomen varovanja gozda in pa razvoj lesne industrije smo že marsikje zapisali. Jaz sem samo mimogrede vzel s sabo en dokument Gozd in okolje FOREN'86. Lepo zapisano, kaj moramo na tem podro?ju narediti eni in drugi in pa država. Potem sem vzel s seboj dokument o varovanju gozdov v Evropi 3. konference gozdarjev iz Helsinkov in pa sklepe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga danes ni tukaj oz. je slabo zastopano. Vzel sem samo še dokument, ki še vedno, to je Nacionalni program varstva okolja, podro?je kmetijstva in gozdarstva. Tu je dejansko ogromno zapisanega, vedno pa nastaja problem, kdo bo te sklepe realiziral. Mi smo dejansko zamudili, tema je razvoj, mi smo zamudili 20 let teh razvojnih priložnosti in mislim, da moramo resno, tako kot je bilo že danes povedano, resno stopiti k realizaciji. Jaz bi zaklju?il s tem, da smo za stanje v tej dejavnosti pravzaprav krivi vsi. V prvi vrsti vse politi?ne vlade zadnjih 20-ih let, ki so dejansko temu podro?ju namenile premalo pozornosti. Drugi? je kriva tudi stroka, institucije, ki so premalo opozarjale na ta problem in pa seveda tudi mi, nevladniki, okoljevarstveniki, ki dejansko nismo zahtevali še v ve?ji meri od teh, ki bi morali to politiko voditi, da je niso realizirali. Na koncu predlagam, poleg tega, kar je že dr. Flajšman predlagal, da se na tem podro?ju stvari resno obravnavajo v Vladu, Državnem zboru, tudi v Odboru za okolje in prostor in pa, ?e sedaj ta trenutek pripravljamo Nacionalni energetski program, mislim, da bi morali strniti tudi to tematiko v pripravo nacionalnega programa na podro?ju razvoja gozdarstva in pa lesarstva, ker je enako pomembna tema kot pa samo elektrogospodarstvo. Toliko. Hvala.

                DR. FRANC POHLEVEN: Najlepša hvala. Zahvalil bi se vsem razpravljavcem, ki so dejansko zelo lepo strnili in zaklju?ili ta posvet v eno zaklju?eno celoto. Veseli me, da je dvorana na koncu še zmeraj polna, kar pomeni, da smo si imeli kaj za povedati in da si še imamo kaj za povedati. Še enkrat se zahvaljujem predsedniku Državnega sveta, da je dal pobudo za to in mislim, da se moramo spet v kratkem sestati na neko podobno temo ali pa nadgraditi to, kar smo danes rekli. Na vsak na?in pa 2 obvestili. Skledar.tv je danes snemal vse, kar je bilo tukaj povedanega in je na spletu, na njegovi televiziji in pa na spletu Državnega sveta. Prav tako bi vas kot urednik revije Les pozval, da imamo 60 let staro revijo Les, da se ubadamo nekako z naklado itd., da mogo?e danes vzamete revijo, vidite, da je to naša revija in vabim vas, da si jo tudi naro?ite. Pa ne zato, ker je pa? les, ampak zato, ker je kvalitetna in ker te stvari obravnavamo. Še enkrat bi pa rekel, da ste vabljeni sedaj na sejem Dom. Se nam kar mudi. Hvala lepa.

                MARJAN KLEMENC: Hvala lepa tudi v imenu Državnega sveta Republike Slovenije vsem, ki ste danes prišli, si vzeli ?as bodisi ste imeli referate, razpravljali ali kako druga?e sodelovali. Še enkrat se najlepše zahvaljujem. Res je, da bo Državni svet na eni plenarni seji te zaklju?ke ali pa sklepe poslal naprej, na Državni zbor in Vlado Republike Slovenije. Skratka upam, da ste bili zadovoljni z udeležbo na današnjem posvetu. Hvala lepa še enkrat pa še enkrat dajem besedo gospodu mag. Kav?i? za zaklju?ek. Hvala.

                MAG. BLAŽ KAV?I?: Zelo na kratko. Zahvaljujem se za odli?ne prispevke, izzvenelo je pa v zraku, kaj pa sedaj. Zato sem se odlo?il, da vam nekaj besed povem. Smo v zaklju?ni fazi ustanavljanja Sveta za inovativno družbo v Državnem svetu skupaj z zunanjimi sodelavci, med katere je povabljen tudi dr. Pohleven iz tega kroga. Namen tega Sveta za inovativno družbo je, da pomaga dose?i tisti preboj, ki nam manjka. Se pravi, v slovensko družbo, ki se je nekako zacikljala sedaj v tej negativni energiji, v tej zbirokratiziranosti, vnesti neko iskro dinamike. Tudi vaše ideje, izražene na tem posvetu bodo tukaj v pomo?. Eden od dveh, bolj podrobnih vertikalnih projektov tega Sveta za inovativno družbo je prav les. Drugi je pa ekološko energetski kompleks. To pomeni, da bi poleg tistih na?elnih stvari, ki so relevantne za družbeno dinamiko kot celoto, vzeli 2 konkretni zadevi in ena od teh je les. Državni svet je primerna platforma za promoviranje takih idej. Upamo, da bodo v Državnem zboru in v Vladi konstruktivno reagirali na zaklju?ke tega posveta kot tudi vseh ostalih, ki jih v Državnem svetu sprejemamo. Veste, je precej malo razumevanju tega dejstva, da je Državni svet del parlamentarnega sistema, kjer civilna družba, stroka kot ste vi ne naleti na neko dilemo pogovarjali se s koalicijo ali opozicijo. Mi smo tukaj odprti za vse in potrudili se bomo, da pomembna strateška sporo?ila pridejo naprej, v sfero formalne politike. Hvala vsem za sodelovanje.

                DR. FRANC POHLEVEN: Tu je nekaj brošur »Obvladujmo klimatske spremembe«, ampak so trenutno še v angleš?ini.