Posvet: Položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem po zadnjih parlamentarnih volitvah v Republiki Avstriji
nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis)
7. marec 2007
Posvet se je za?el ob 13.05 uri.
Posvet je vodil Vincenc Otoni?ar.
VINCENC OTONI?AR: Spoštovane gospe in spoštovani gospodje, dragi gostje, spoštovani udeleženci posveta! Dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije vse skupaj prav lepo pozdravim in izrazim zadovoljstvo, da ste se odzvali našemu vabilu na današnji posvet na temo Položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem po zadnjih parlamentarnih volitvah v Republiki Avstriji.
Ob tej priložnosti bi rad v naši sredini še posebej pozdravil in se zahvalil za sodelovanje vsem, ki ste se odzvali in ki boste obogatili naš posvet s svojimi prispevki. V naši sredini pozdravljam predsednika Državnega sveta Republike Slovenije gospoda Janeza Sušnika, gospoda veleposlanika Republike Avstrije Nj. Eksc. dr. Valentina Inzka, državnega sekretarja v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana in pa predstavnika Vlade Republike Slovenije.
Želel bi poudariti, da sodi ta posvet v širši okvir stikov in sodelovanja med Državnim svetom Republike Slovenije in slovensko manjšino v Avstriji. Menimo, da je pomembno, kakšen je odnos posamezne vplivne politi?ne skupine, ki se bori za oblast in participira na njej, do narodne manjšine. Vprašanja položaja oziroma zaš?ite slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem bodo ostala še naprej na dnevnih redih naših sre?anj z avstrijskimi sogovorniki.
Vsem govornikom in vsem, ki se boste danes ali pozneje poglabljali v izre?eno, želim uspešno delo. Vabim vas, da se prijavite k razpravi z listki, katere imate na mizah, da bo posvet potekal bolj teko?e.
Sedaj pa predajam besedo predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije Janezu Sušniku. Beseda je vaša.
JANEZ SUŠNIK: Hvala lepa gospod Otoni?ar. Spoštovane gospe in gospodje, spoštovanja Ekscelenca, spoštovani predsednik dr. Šturm, dr. Grilc, gospod Zorko Pelikan in pa ostali prisotni. Naši državni svetniki so tudi med nami in pa ostali. Lep dober dan in dobrodošlico vam izražamo v Državnem svetu na zelo pomembni temi Položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem po zadnjih parlamentarnih volitvah v Republiki Avstriji.
Osem dni je od tega, kar sva z gospodom veleposlanikom bila na Brdu, kjer smo se ravno pogovarjali, kako je potrebno povezavo Koroške, Gorenjske, tudi Koroške na slovenskem podro?ju in pa celjskem delu, kjer gre v program Crossborder, kako imamo ?udovita izhodiš?a za sodelovanje. Namre?, veliko smo se pogovarjali o varstvu okolja. Veliko smo se pogovarjali o gospodarskih povezavah. Veliko smo se pogovarjali o kulturnih povezavah. Skratka, vse tisto, kar je za nas Slovence na tej strani in še zmeraj pravimo pa na oni strani, kljub temu, da je meja le še simboli?na, tudi gospoda Smrtnika, oprostite, gospoda Sedovnika pozdravljam. Se oproš?am. Vas bolj malo vidim, potem pa kakšno ime tudi zamenjam. Tako, da je bilo izredno prijetno z veliko udeležbo Korošcev na tem posvetu na Brdu, tudi z veliko udeležbo naših slovenskih predstavnikov, od lokalnih skupnosti, upravnih enot pa tudi drugih, ki so zainteresirani za sodelovanje s Koroško in ugotovili smo, da gospodarske povezave odli?no te?ejo, tudi politi?ne med državami. Seveda se pa vedno ustavljamo pri tem 7. ?lenu državne pogodbe, ker tudi beseda vedno te?e tudi v Državnem svetu Republike Slovenije, kjer se po zaslugi gospoda Jožefa Jeraja, ki je prisoten, vedno vra?amo nazaj in poskušamo, da bi vlada, ker tudi to po?ne, ?im bolj zastopala interese naših koroških Slovencev, ki so na oni strani meje in da je potrebno za to zaš?ito narediti marsikaj in to tudi mislim, da se državni odnosi odli?no krepijo, da bodo tudi nekateri, ki so še izvoljeni pa so na položajih, tudi nekega ne bodo ve? pa bodo drugi prišli in mislim, da je ta strpnost, ki mora biti zelo pomembna in jaz mislim, da ?e bomo vztrajali, bomo tudi dosegli vsak na svojem delu in lahko bomo z ve?jo kohezijo tudi dobro sodelovali, ker nobenega razloga ni, da ne bi.
Vendar danes živimo v Evropi 21. stoletja, ko se prizadevamo živeti v duhu strpnosti in medkulturnega dialoga ter razumevanju druga?nosti. Narodne manjšine bogatijo države in so pomembno sti?iš?e medsosedskega povezovanja držav ter zaokrožujejo ve?kulturni prostor med sosednjimi državami. In prav to kulturno bogatenje in povezovanje razli?nosti je po mojem mnenju najpomembnejše izhodiš?e za pogumnejšo politiko, da kon?no zagotovi ustrezne pogoje za uresni?evanje manjšinskih pravic. V Evropski uniji za krepitev ?ezmejnega sodelovanja z Avstrijo na vseh ravneh življenja, ker to ?lanstvo je izredno pomembno v EU in seveda je tudi v njihovem programu lepo zapisano, kaj pomeni ?ezmejno sodelovanje, kaj pomenijo manjšine in zato koroški Slovenci upravi?eno ve?krat spodbujajo Slovenijo po aktivnejšem vklju?evanju v razreševanje njihove problematike. Seveda, vedno obstaja možnost, da bi lahko storili še ve?. Vedno je ta možnost in vredno bi bilo storiti ve?, saj smo s sosednjo Avstrijo zaradi skupne preteklosti ve? kot sosedi in je zadovoljstvo koroških Slovencev z lastnim položajem v dobrobit tudi Koroške, ki tradicionalno simbolizira simbiozo ve?kulturnosti.
Na podlagi zgodovinskega spomina in prizadevanja za ohranitev narodnostne identitete predstavlja spodbudo za preseganje jezikovnih, nacionalnih in politi?nih meja. Zato je položaj koroških Slovencev v okviru ve?kulturne in ve?jezikovne Evrope pomemben izziv oziroma pokazatelj medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti v prizadevanju za demokrati?ni dialog med narodi in državami.
Državni zbor je lansko leto sprejel Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj meja, ki naj bi Slovencem zunaj meja mati?ne domovine omogo?il tesnejše in u?inkovitejše sodelovanje z matico. Državni svet se je pri tem zavzel za ve?jo vlogo Slovencev izven meja matice pri izboljšanju njihovega položaja. V podkrepitev tega je podprl predlog, da bi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vodil minister brez listnice. Predlagali smo tudi, da se med nosilce sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu vklju?i tudi naš Državni svet. Državni zbor tega žal ni podprl. Poleg tega smo v Državnem svetu pozvali predsednika Vlade Republike Slovenije, naj prou?i možnost, da v Svet za Slovence v zamejstvu in v Svet za Slovence po svetu ter v njune pododbore, imenuje tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije. Vlada se je s tem predlogom v svojem stališ?u decembra 2005 tudi strinjala.
S 1. januarjem 2008 Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Moram re?i, da tudi zaradi dobrih odnosov z Avstrijo smo si pridobili kar nekaj izkušenj iz njihove prakse in to je bilo dobro. Obenem je to leto, ki ga je Komisija proglasila za Evropsko leto medkulturnega dialoga. Prepri?an sem, da je to nova priložnost za izboljšanje položaja koroških Slovencev. Moramo se pa tudi zavedati, da so narodne manjšine sestavni del nacionalno-politi?ne in kulturne podobe Evrope in ji dajejo svojevrstno identiteto, lastno samo njej. In vedno bolj dozoreva spoznanje, da je stabilnost Evrope in vsake njene posamezne države odvisna od narodnostnega in kulturnega udejanjanja ter varstva pravic njenih narodnih, etni?nih in jezikovnih manjšin.
Spoštovani, upam, da bo današnji posvet ena izmed priložnosti, da si izmenjamo stvari, ki so se dogajale po volitvah v Republiki Avstriji in da nam bo vsak tak posvet koristil v medsebojnem dialogu v dobrobit Slovencev izven naših meja.
Vmes so tudi prišli nekateri poslanci Državnega zbora, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za poslušanje. Želim, da bi potekal ta posvet res v duhu tako, kot sem ga napovedal v svojih besedah. Hvala lepa.
VINCENC OTONI?AR: Hvala gospod predsednik. Besedo predajam avstrijskemu veleposlaniku v Sloveniji Nj. Eksc. dr. Valentinu Inzku. Beseda ja vaša.
NJ. EKSC. DR. VALENTIN INZKO: Hvala gospod predsednik, predsednik Državnega sveta, predsedniki narodnostih organizacij, gospod državni sekretar, dragi prijatelji. Položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem po zadnjih parlamentarnih volitvah se pravzaprav ni spremenil. On je trenutno isti. Bistveno se je pa spremenilo politi?no okolje. Prej je recimo bila v vladi ljudska stranka in tudi s premier ministrom, s kanclerjem Schuesselom in v vladi je bila tudi stranka deželnega glavarja Heiderja - Zavezništvo za bodo?nost Avstrije, ki je imela še pred šestimi leti 52 poslancev v avstrijskem parlamentu. Enako število kot ljudska stranka, ki je imela tudi 52 poslancev v avstrijskem parlamentu. Pri naslednjih volitvah 2002 je imela stranka Zavezništvo za bodo?nost Avstrije 16 mandatov in pri zadnjih volitvah 1. oktobra samo še 7 mandatov in s temi sedmimi mandati ta stranka ni ve? prišla v avstrijsko vlado, ni ve? del koalicije, tako da imamo sedaj popolnoma nov politi?ni položaj v Avstriji s socialisti?nim premier ministrom kanclerjem Gusenbauerjem in z vice kanclerjem, podpredsednikom vlade ljudske stranke gospodom Moltererjem.
Ta vlada je v svoj koalicijski program in tudi v vladni programi sprejela tudi programsko to?ko, da želi uresni?iti državno pogodbo, kar se ti?e krajevnih napisov. Sicer so formulacije bolj splošne, zelo konkreten je pa termin, in sicer so se koalicijski partnerji obvezali, da je to predvideno do poletja letos. Seveda, vprašanje je, ?e po tolikih letih po podpisu državne pogodbe, ?e je to sploh možno, da se to uresni?i v nekaj mesecih. Vprašanje je tudi, kako bo reagirala stranka Zveze za bodo?nost Avstrije, ki sedaj ni ve? v koaliciji, lahko bo delala še ve? težav, lahko se pa tudi zgodi, da bo puš?ena ob strani, tako kot je to izjavil tudi v nekem intervjuju zvezni kancler Gusenbauer, ki je menil, da posamezniki ne bodo mogli v bodo?nosti blokirati z enim vetom odlo?be avstrijske vlade. Tako da je pravzaprav možno vse.
Kar se je pa morda bistveno spremenilo zadnja leta, ne samo od 1. oktobra zadnjega leta, je pa to, da je slovenska manjšina na Koroškem veliko bolj optimisti?na, veliko bolj samozavestna kot nekdaj, da je ona pravzaprav na južnem Koroškem v nekem smislu duhovna elita. Ima vrsto akademikov, ima vrsto intelektualcev, ki so na visokih položajih. Od jeseni naprej ima tudi prvega državnega tožilca na Koroškem, gospoda Mirkota Borotschnika. Zdravniška zveza koroških Slovencev ima približno 100 ?lanov in tukaj navzo?i pravniki bodo verjetno potrdili, da je tudi pri Zvezi slovenskih pravnikov na Koroškem 30 ali do 60 ?lanov, ne vem, dr. Grilc, še ve?. Se pozna dejavnost teh pravnikov na vseh podro?jih. Sicer pritožbe pri ustavnem sodiš?u niso ?isto nove, ker je šlo v?asih tudi že za slovensko dvojezi?no obmo?je na Koroškem. Tedaj je bilo to razširjeno pri eni pritožbi tudi na Celovec, tako da sta v Celovcu sedaj dve osnovni šoli, ena konfesionalna privatna, ki jo financira oziroma organizira Mohorjeva družba in potem še državna osnovna šola v Celovcu. Druga pritožba, ki je bila tudi uspešna, je bila pritožba glede slovenskega u?nega jezika v ?etrtem razredu osnovne šole, kjer je bila slovenš?ina samo predmet, sedaj pa ves pouk za prijavljene dvojezi?en in konec koncev so ti pravniki, ki jih je že kar nekaj, kot re?eno, konec koncec so ti pravniki tudi uspeli, seveda Rudi Vovk, ki ga vsi poznate, tudi tožbe zaradi dvojezi?nih napisov na Koroškem, ki so v bistvu tudi vse se kon?ale pozitivno v korist manjšine. Drugo vprašanje pa je seveda implementacija.
Jaz bi torej rekel, da se po 1. oktobru, po volitvah lansko leto, da se situacija manjšine sicer ni bistveno spremenila, da so se pa bistveno spremenile perspektive, ker nekateri ministri so se kar odprto že kar po volitvah in tudi že pred volitvami postavili na stran koroških Slovencev. Recimo pravosodna ministrica in tudi drugi ?lani avstrijske vlade. Predvsem je pa sedaj v avstrijski vladi tudi en manjšinec, v ministrskem rangu, in sicer minister za obrambo, to je gradiš?anski Hrvat, gospod Daraboš, ki je imel hrvaške starše, gradiš?ansko hrvaške starše, ki ga pa niso zavestno u?ili hrvaš?ine, ker pa? tedaj se ni tako šikalo v tistem ?asu, je pa Daraboš potem, sedanji minister, se sam u?il, zavestno, hrvaški jezik in je tudi pisal diplomsko nalogo, kar se ti?e gradiš?ansko hrvaškega jezika. Torej, jaz predpostavljam, ?e se bodo sklepali sklepi o avstrijski vladi, ki po mojem morajo biti enoglasni, bo gotovo tudi gospod minister Daraboš nekdo, ki bo zelo pazljivo pogledal vsak zakonski predlog, ki se ti?e avstrijskih manjšin. Samo ?isto ob robu, gradiš?anski Hrvati imajo seveda drugo konstilacijo, drugo zgodovino kot koroški Slovenci. Oni so na nek na?in, ker je to tam bilo tudi lažje, iskali integrativni na?in sodelovanja z avstrijskimi strankami in je na ta na?in med 36 poslanci v parlamentu Gradiš?anske osem Hrvatov. Dva ali trije so pri ljudski strani, mislim, da so trije tudi pri socialisti?ni stranki in dva sta pri zelenih. Prva dva zelena sta gradiš?anska Hrvata, se pravi 8 poslancev od 36-ih na ta na?in je seveda tudi klima na Gradiš?anskem ?isto druga, kjer je tudi šef kabineta deželnega glavarja gradiš?anski Hrvat v tožbi za produkcijo elektri?ne energije, sedijo Hrvati in tako naprej in kot re?eno tudi minister za obrambo.
Naj še enkrat povzamem. Trenutna situacija koroških Slovencev ni povsem nova, je pa nova perspektiva, novo je politi?no okolje in mislim, da z gotovim optimisti?nim realizmom lahko gledamo v bodo?nost. Hvala lepa.
VINCENC OTONI?AR: Hvala lepa Ekscelenca. Besedo predajam državnemu sekretarju v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu gospodu Zorku Pelikanu. Beseda je vaša.
ZORKO PELIKAN: Spoštovani, gospod predsednik Državnega sveta, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose, ?lani parlamenta, gospod veleposlanik, državni sekretar, predsedniki krovnih organizacij, gospe in gospodje.
Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so na državni ravni dobrososedski in partnerski. Državi povezujejo številni stiki na politi?ni in strokovni ravni ter obsežno sodelovanje na razli?nih podro?jih. Avstrija je peti najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije po Nem?iji, Italiji, Franciji in Hrvaški in isto?asno tudi najpomembnejši tuj investitor v Sloveniji. Blagovna menjava med državama se vsakoletno pove?uje. Partnerski dialog se ne odraža le v dvostranskih odnosih, temve? tudi v regionalnem in multirateralnem okviru ter pri reševanju evropskih vprašanj ter omogo?a državama iskanje novih možnosti za krepitev interesnega in projektnega sodelovanja dveh sosednjih držav. Odprta vprašanja se rešujejo v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Dobri meddržavni odnosi so tudi porok za naklonjeno in pozitivno obravnavanje sicer zapletenih in ve?plastnih vprašanj, povezanih s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.
V zadnjih nekaj letih je bil dosežen dolo?en napredek na podro?ju pravic slovenske narodne skupnosti. Z vklju?itvijo predstavnika štajerskih Slovencev v sosvet slovenske narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja so bili kon?no priznani Slovenci v tej zvezni deželi. 24-urni radijski program v slovenskem jeziku na Koroškem z dodatnimi oddajniki - s tem je bila dosežena slišnost slovenskih radijskih programov po celotni južni Koroški. Nastal je skupni ?asopis celotne skupnosti. Zaživelo je financiranje zasebnih dvojezi?nih vrtcev na Koroškem. Delno, to je sicer še nerešeno v celoti, financiranje slovenske glasbene šole na Koroškem. Obmo?je dvojezi?nega šolstva je bilo razširjeno tudi na Celovec.
Med neurejenimi vprašanji pa je seveda najpogosteje omenjena potreba po postavitvi dvojezi?nih topografskih tabel in uresni?itev razsodbe ustavnega sodiš?a glede uradne rabe slovenskega jezika. Potrebna je tudi izena?itev financiranja glasbene šole s slovenskim u?nim jezikom s podobno šolo v nemškem jeziku, izgradnja novih športnih struktur.
Slovenija si bo še naprej v dvostranskih okvirih dosledno prizadevala za uresni?itev vseh pravic, ki izhajajo iz 7. ?lena Avstrijske državne pogodbe, avstrijske nacionalne zakonodaje, odlo?b avstrijskega ustavnega sodiš?a in iz drugih za Avstrijo zavezujo?ih mednarodnih inštrumentov s podro?ja ?lovekovih pravic in narodnih manjšin. Avstrija priznava, da je Avstrijska državna pogodba in tudi njen 7. ?len nesporna obveznost Avstrije, ki jo mora spoštovati ter da je Slovenija povsem legitimni zaš?itnik slovenske skupnosti in njenih pravic na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Isto?asno pa je potrebno opozoriti na pomembno novost, da se je med pripadniki ve?inskega naroda in znotraj strokovne javnosti izoblikovala velika naklonjenost do uveljavljanja zaš?itnih norm v korist slovenske skupnosti.
Nedvomno se od nove avstrijske vlade pri?akuje, da v skladu s koalicijsko pogodbo, v dialogu s slovensko narodno skupnostjo in v skladu z odlo?itvami avstrijskega ustavnega sodiš?a ?im prej nadaljevala s prizadevanji za že napovedano implementacijo 7. ?lena avstrijske pogodbe, ko naj bi bilo vprašanje dvojezi?ne topografije rešeno še do poletja 2007. Po nastopu sedanje vlade, januarja letos, je pragmatika dvojezi?nih topografskih napisov ponovno v ospredju razprav avstrijske javnosti. Socialdemokratska stranka Avstrije in avstrijska ljudska stranka sta v koalicijsko pogodbo zapisali, da je potrebno do poletja 2007 sprejeti novo ureditev za dvojezi?no topografijo, ki bo temeljila na dosedanjih predlogih, na širokem soglasju slovenske skupnosti in naj bi vsebovala tudi tako imenovano odprtostno klavzulo.
Sledili so javni napadi deželnega glavarja Haiderja na pravnike, ustavne sodnike, politi?ne osebnosti, ki zagovarjajo na?ela pravne države. Sem sodijo še številne druge slikovite akcije, s katerimi skuša deželni glavar Haider prepre?iti postavitev novih tabel. Najvišji politi?ni predstavniki in pravna avtoriteta avstrijske države, med njimi zvezni predsednik dr. Fischer, zvezni kancler Gusenbauer in predsednik ustavnega sodiš?a Korinek, izpostavljajo pomen spoštovanja in uresni?evanja razsodb ustavnega sodiš?a. Ob obisku na Koroškem, dne 23. 2., je zvezni kancler dr. Gusenbauer poudaril, da bo osnova za ureditev topografskega vprašanja ... (nerazlo?no) predlog. Zavzel se je za jasno odprtnostno klavzulo, odklonil predlog o preštevanju manjšine. Zvezni kancler je po prvi seji nove avstrijske vlade v januarju poudaril, da si prizadeva za politi?no rešitev vprašanja, ki se ga je potrebno lotiti mirno in brez ve?jega vznemirjanja javnosti. Ministrica za zunanje zadeve Republike Avstrije dr. Plassnikova je ob obisku v Republiki Sloveniji 15. januarja letos poudarila odlo?itev in želje nove avstrijske vlade, da bi glede dvojezi?nih krajevnih napisov do poletja 2007 v ?imbolj širokem soglasju z manjšino dosegli dolgoro?no rešitev. Ob njenem obisku na avstrijskem Koroškem konec januarja 2007 pa je za medije dejala, da so dosedanja ljudska štetja zadostna odnosa za konsenz. 1. februarja je ožji koordinacijski odbor koroških Slovencev usklajevalno telo obeh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem - Narodnega sveta Koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij - potrdil izhodiš?a za pogajanja z avstrijsko zvezno vlado o ureditvi vprašanja dvojezi?ne topografije. Ta naj bi temeljila na karnerjevem (?) predlogu iz leta 2005, vklju?evala kraje, za katera je ustavno sodiš?e odredilo dvojezi?ne napise, vsebovala pa tudi odprtnostno klavzulo oziroma razširitveno klavzulo, usklajen predlog in tukaj bi želel poudariti, da gre za skupno pismo s podpisi predsednikov Grilca, Šturma in Sadovnika za ureditev vprašanja dvojezi?ne topografije, so 26. februarja poslali zveznemu kanclerju dr. Gusenbauerju.
Menim, da je ?as za zmerni optimizem. ?etudi se isto?asno zavedam, da je na primer vprašanje dvojezi?ne topografije izjemno zapleteno vprašanje in že desetletja ?aka na rešitev. Za uspešno reševanje položaja slovenske skupnosti na Koroškem in Štajerskem je nedvomno potrebno razvijati in spodbujati skupno in uglašeno delovanje najpomembnejših manjšinskih organizacij, zlasti tistih, ki povezujejo, predstavljajo in uveljavljajo manjšinske pravice. Dobra organiziranost, usklajenost in prizadevanja za pomembnejše mesto v avstrijski družbi pa je povezano tudi z iskanjem aktivne vloge v tej družbi. Pripadniki slovenske skupnosti lahko zaradi svojega poznavanja ve?kulturnih okolij, poznavanja dveh jezikov, sosednjega jezika, prevzemajo pobude, ki niso le strogo manjšinske, temve? lahko prinašajo pomembne pozitivne premike tudi za pripadnike ve?inskega naroda. Na primer na gospodarskem, razvojno-raziskovalnem, kulturnem podro?ju, na podro?ju ?ezmejnega sodelovanja. Danes opažam, da so številni posamezniki, pripadniki slovenske skupnosti v Avstriji v takšni ali druga?ni obliki, zaposlujejo oziroma kot gospodarstveniki delujejo v podjetjih v Sloveniji. To kaže pripadnika manjšinca kot verodostojnega sogovornika, ki s svojim znanjem in delovanjem bogati svojo okolico. Pri tem pa je potrebno tudi negovati in nekako skrbeti za pove?an interes za u?enje slovenske jezika, za pove?an interes za vpis k dvojezi?nemu pouku na šolah na Koroškem in tukaj mislim, da je razlog za ne le zmerni, ampak za absolutni optimizem. Hvala lepa.
VINCENC OTONI?AR: Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo poslancu Državnega zbora gospodu Pukši?u, ker ima druge obveznosti in mu dajemo prednost pred nadaljnjo razpravo.
FRANC PUKŠI?: Hvala lepa predsedujo?i. Lep pozdrav vsem prisotnim na današnjem posvetu. Z veseljem re?em par besed okrog problematike, o kateri danes tukaj govorite in vesel sem, da se tako v Državnem zboru kot seveda tudi v Državnem svetu aktivno ukvarjate s problematiko naših rojakov v zamejstvu in po svetu.
Velikokrat se pravzaprav radi postavimo, kjerkoli že smo, tudi z dejstvom, da veliko naših Slovencev, naših rojakov živi v tujini in velikokrat tudi od države gostiteljice, kjer pa? živijo in delajo, slišimo tako na uradnih kot na neuradnih obiskih, da znajo o teh ljudeh, torej o naših rojakih Slovencih povedati, da so to pridni, da so to marljivi, da so sposobni, da so delovni in da so skratka z eno besedo zaupanja vredni ljudje. Zato sem seveda toliko bolj vesel, da nam je kon?no po 15-ih letih samostojne države uspelo v Državnem zboru sprejeti zakon o Slovencih, ki živijo izven meja Republike Slovenije in seveda vesel sem, da so pa? pri tem zakonu sodelovali ljudje, ki se na to spoznajo, pa ne samo na to spoznajo, ki ?utijo v svojem srcu to slovenstvo in to narodno veli?ino po celem svetu.
Ne morem mimo tega, da ne bi omenil mojega prijatelja Rudija Merljaka in seveda tudi takratno sekretarko Bredo Mulec, današnjo sekretarko v Državnem zboru Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sprašujem se kot poslanec Državnega zbora, kdaj bomo v tej državi imeli tudi dovolj glasov, namre?, kot veste, za zakon je dovolj navadna ve?ina, kdaj bomo imeli tudi toliko glasov, da bomo lahko spremenili ustavo v smislu, da zagotovimo tudi v najvišjem vrhu zakonodajne veje oblasti predstavnika Slovenk in Slovencev iz zamejstva in po svetu. Skratka, kdaj bosta dobila tudi ta dva možnost glasovanja in soustvarjanja zakonodaje.
Po mojem globokem prepri?anju bi to bilo tudi eno popla?ilo tudi za vse to, kar so Slovenke in Slovenci naredili vseskozi, odkar so zunaj, da smo prišli tja, kamor smo si želeli, kar so si naši dedje, pradedi želeli in ustvarjali podlago do samostojne države. Kaj vse so naredili ob osamosvajanju in koliko dela je bilo narejenega iz marsikatere glave, poznavanja in seveda nesebi?nega angažiranja prav zaradi tega, da so nas države tako hitro priznale in seveda, da so stekle vse ostale aktivnosti v mednarodni dejavnosti in zato lahko re?emo: drugo leto, drage Evropejke, dragi Evropejci, mi vam predsedujemo. Tudi zato ste krive in krivi Slovenke in Slovenci v zamejstvu in po svetu, kjerkoli že ste na tej obli in ?as pla?ila je v tem smislu, torej en del narejen, en del pa seveda verjamem, da bo prišlo tudi do tega. To pa seveda pomeni, da rabimo v Državnem zboru 60 poslanskih glasov, da spremenimo ustavo.
Rad bi povedal tudi to, dragi Slovenci, dragi rojaki, rojakinje, tudi od zunaj je ?as, da naredite korak naprej k tako imenovanemu skupnemu zastopstvu. To mora biti transparentno. To mora biti tako kot pa? je v vseh demokracijah. Nekatere zgodbe smo prerasli tudi doma že, tudi po 15-ih letih naše samostojne države in tudi te zgodbe morate zunaj prerasti in jaz verjamem, da bodo stvari tekle tudi po zgledu, tako kot to že dela transparentno Narodni svet koroških Slovencev, kjer pa? naredi volitve tako kot se to spodobi, ne pa pri kakšnih doma?ih klobasah in špricerjih. Tudi to je pomembno in pomembno je, da to povemo, ker seveda le s takšnim nastopom boste lahko dosegli skupaj z mati?no domovino zaželene cilje.
Kar se pa ti?e uresni?evanja 7. ?lena Avstrijske državne pogodbe in seveda topografije, jaz pravim takole - te male tablice na Koroškem postavljajo mali ljudje, ki jih bo odneslo v smetiš?e zgodovine. Drage rojakinje, dragi rojaki, prijetno po?utje doma v Republiki Sloveniji.
VINCENC OTONI?AR: Hvala lepa. Med nami so tudi predstavniki koroških Slovencev. Se pravi predsednik Zveze slovenskih organizacij gospod Marjan Šturm, potem predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev gospod Matevž Grilc in pa predstavnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk gospod Bernard Sadovnik, kateri nam bodo dali uvodne misli in poglede na njihov položaj v Avstriji. Bi kar prosil prvega uvodni?arja, gospoda Marjana Šturma, za uvod.
DR. MARJAN ŠTURM: Hvala lepa spoštovani gospod predsednik, dame in gospodje. Najprej iskrena hvala za povabilo, da lahko spregovorimo tukaj v Državnem svetu Republike Slovenije. Jaz mislim, da je to izredno pomembno in jaz bi na za?etek svojih izvajanj postavil to, kar je za koroške Slovence najpomembnejše in najvažnejše, namre? razvoj Republike Slovenije same. In ?e to pogledamo v zadnjih petnajstih letih, potem moramo ugotoviti, da je ta razvoj dejansko ogromno prispeval k temu, da se stvari pri nas v Avstriji spreminjajo, sicer še ne na vseh podro?jih, ampak dejansko, ?e je bil prej kdaj slovenski jezik ozna?en kot jezik, ki ni kaj vreden, ki se ga ne izpla?a u?iti, potem je danes, ko je slovenš?ina uradni jezik v EU, danes, ko ima Slovenija evro, danes, ko Slovenija ima eno izredno pozitivno gospodarsko rast, seveda za vse tiste na Koroškem, ki so od zgoraj navzdol gledali na Slovence, ti prihajajo v eno veliko krizo. Eden, ki ima najve?jo krizo, je naš deželni glavar, ampak to niti ni tako pomembno. Pomembno je nekaj drugega, da ta vaš razvoj v bistvu prispeva k temu, da dobiva slovenš?ina en nov pozitivnejši imidž, da ta vaš razvoj prispeva k temu, da dejansko interes za slovenski jezik naraš?a in ?e vam samo dve številki povem, v 70-ih letih je bil delež prijave k dvojezi?nemu pouku med 12 in 13 %, najnovejše številke so 38 oziroma 39 %, potem vidite, da se je tukaj nekaj giganti?nega zgodilo in se dogaja.
Zanimivo je tudi seveda nekaj drugega, da namre? od teh prijavljenih k dvojezi?nemu pouku 2/3 prihaja iz .... (nerazlo?no), slovenš?ina ni funkcionalni ob?evalni jezik in so najbrž razlogi na eni strani ekonomija, na drugi strani iskanje korenin, ravno to, kar je predsednik prej govoril, ta medkulturnost, ko ljudje spoznavajo, da identiteta danes ni enodimenzionalna, ampak tako v prostoru, v katerem živimo, seveda vsa ta ve?plastnost, tudi vsak posameznik nosi v sebi.
Skratka, jaz mislim, da je treba to izpostaviti in jaz mislim, da je tu najve?ja pomo? koroškim Slovencem - razvoj Republike Slovenije in zato smo kljub dolo?enim problemom, ki jih imamo, dejansko optimisti?ni, da se bodo stvari razvile v pozitivno smer. Seveda imamo na drugi strani seveda deželnega glavarja, ki še vedno živi duhovno v 19. stoletju, ko dejansko misli, ko operira s slogani in parolami o slovenizaciji, o nevarnosti in to je tudi novo v vseh teh debatah, povem, ?e je Koroška ogrožena, potem je ogrožena od NATA, ker edino NATO nas lahko napade, ker je Slovenija ?lanica NATA in EU in na tem vidite v bistvu, kako absurdna je ta debata, ki jo deželni glavar vodi in jaz sem prepri?an, da ?e bi ostale stranke bile malo bolj korajžne, bi ta zadeva že zdavnaj bila kon?ana, ampak ker smo imeli konstelacijo, da je stranka deželnega glavarja bila v vladni koaliciji, se na žalost to ni zgodilo.
Volitve so, kot re?eno, prinesle novo konstelacijo, veliko koalicijo med socialdemokrati in ljudsko stranko in jaz sem prepri?an, da ta vladna koalicija ima resen namen tudi še to vprašanje razrešiti. Mi bomo v kratkem imeli razgovore z zveznim kanclerjem, kjer bomo prediskutirali razli?ne modele in možnosti razrešitve tega problema in jaz sem prepri?an, da ta velika koalicija ima tako mo? in ima tudi tako odgovornost, da bo to vprašanje razrešila. Seveda bo tudi z naše strani potrebna ena dolo?ena mera pripravljenosti za kompromis takoreko?. Jaz mislim, da to ni napa?no. Seveda je pa treba videti to, da bomo morali vztrajati na eni to?ki, takoreko?, da mora to vprašanje tudi nuditi eno perspektivo. Se pravi, ?e je sedaj dolga desetletja šla v asimilacijo, v eno smer, potem bo morala ta država tudi dovoliti, da se ta asimilacija lahko obrne in da bo jutri lahko ali pa pojutrišnjem nekje, ker danes nikogar ni, ki bi hotel imeli dvojezi?ni napis, da bo ta tudi imel pravico takoreko? do takega napisa priti. Jaz sem skratka prepri?an, da bo to možno in sem nekako zmerno optimisti?en, da bo s to veliko koalicijo možno ta zadnji problem razrešiti. Mislim pa, da vsi skupaj stojimo pred velikimi izzivi in recimo, ?e ta teza drži, da 70 % prijavljenih k dvojezi?nemu pouku v doma?em okolju ne govorijo slovensko, potem mislim, da je danes ena perspektiva v tem, da še manjšinci veliko bolj poslužujemo vseh teh evropskih programov prekomejnega sodelovanja. Moja svakinja pou?uje na celovški šoli za otroške vrtnarice in mi enkrat pride in pravi: "Marjan, mi imamo problem. Toliko nemško govore?ih študent bi rade se nau?ile slovenš?ino." Seveda, oni imajo pa na teden samo dve uri, ker pa? izhajajo iz tega, da pride tisti študent že z znanjem slovenš?ine. In smo potem rekli: "Poslušajte, pa to ja ne more biti danes problem, ko je Slovenija v EU. Povežite se z pedagoško akademijo v Ljubljani, kjer imajo oddelek za izobraževanje otroških vrtnaric." Dejansko so to storili in je danes tako, da ne vem koliko študent v tem semestru že za en mesec živi v Ljubljani in tukaj obiskuje pedagoško akademijo. Jaz mislim, da je to nekaj zelo pomembnega, ker to ne pomeni samo, da si tam vpet v en sistem, ampak da ti spoznavaš metropolo Republike Slovenije, da tukaj navezuješ veliko prijateljskih vezi in nekdo, ki je to doživel, ta ne bo ve? premogel kakega sovraštva, kakega rasizma, kakega odklanjanja.
Skratka, ?e povzamem ta celoten diapazon, potem moramo ugotoviti, da imamo probleme na podro?ju dvojezi?nih topografskih napisov. To zaenkrat in je v bistvu na eni strani absurdno, da deželni glavar tu nasprotuje ustavnemu sodiš?u, ampak kljub temu mislim, da se bodo stvari tukaj premaknile. Na drugi strani pa mislim, da še nikoli v naši zgodovini slovenš?ina ni imela take možnosti kot danes. Namre?, ravno v tem povezovanju, v tem prostoru, v tej novi funkciji, ki jo ima Slovenija v tem prostoru in zato mislim, da bomo tudi mi morali to našo mentaliteto nekoliko spremeniti in mi smo seveda na eni strani upravi?eno ampak dolgo doraš?ali tudi v tej mentaliteti žrtve in tako reko? vse je samo slabo in ni? se ne dogaja in da bomo morali bolj aktivno in bolj profesionalno takoreko? koristiti te nove možnosti sodelovanja v tem prostoru, bodisi na podro?ju izobraževanja, izmenjave študentov, izmenjave na raznih podro?jih. Recimo, jaz mislim, da bi zelo zanimivo bilo, ?e bi slovensko gospodarstvo bilo pripravljeno nuditi pripadnikom manjšine, ki so študirali ekonomijo ali kaj podobnega, tudi en dolo?en ?as prakse v vaših podjetjih, da pridobijo prve poklicne izkušnje in mislim, da bo tak ?lovek potem zanimiv tako za vaše gospodarstvo kot tudi za avstrijsko gospodarstvo in bodo lahko odigrali v perspektivi tukaj eno izredno dobro sodelovanje.
Jaz mislim, kar se naših notranjih odnosov ti?e in mislim, da je poslanec Pukši? tukaj nekaj nakazal, ene dileme, jaz teh dilem v resnici ne vidim. Mi smo živeli že v ?asu demokracije, ko Pukši? še ni živel v demokraciji. Mi smo živeli v ?asu in imeli volitve, ko Pukši? še ni imel volitev, zato mislim, da je že treba povedati tako reko?, ?e nas nekdo ho?e u?iti demokracije, potem mora biti zelo podkovan, ?e misli nas u?iti demokracije. Jaz nisem bil izvoljen na enem ob?nem zboru ob pivu in klobasi, ampak je bil to en reden ob?ni zbor, ki je bil na podlagi avstrijskih zakonov izpeljan na podlagi tako reko? nadzora policije. Kaj je on hotel povedati, je nekaj drugega. Vprašanje je dejansko to, kako na eni strani zagotoviti politi?ni pluralizem in kako tako reko? razli?ne strukture koroških Slovencev, kako potem priti do enega usklajenega nastopa in tukaj je kritika upravi?ena, da naš nastop na zunaj v preteklosti ni bil zelo atraktiven. Mi o teh stvareh zelo intenzivno razpravljamo in jaz sem prepri?an o tem, da bomo našli varianto, ki bo na eni strani zagotovil tako reko? pluralizem in to odprtost, na drugi strani pa tudi to, da bomo bolj efektivno nastopali tako reko? na zunaj, vis-a-vis Avstriji in vis-a-vis vsem ostalim faktorjem. Ampak, jaz mislim, da to mora zrasti pri nas na Koroškem in sem prepri?an, da bomo to tudi zmogli.
Je pa en velik problem, na katerega jaz vedno opozarjam. ?e mi danes naredimo na Koroškem eno povpraševanje in to smo naredili in vprašamo - Evropa se združuje, ve?jezi?nost je pomembna, koliko jezikov znaš. Potem dobimo odgovor: približno 50.000 ljudi na Koroškem pove, da zna tudi slovensko. ?e mi naredimo eno vprašanje, ali si Slovenec, potem bo seveda tista številka nižja in se giblje nekje pri 12.500, kot je to prišlo do izraza pri ljudskem štetju 2001. ?e to gledamo izklju?no iz nacionalnega vidika, je treba re?i, da je to katastrofa. ?e pa mi gledamo to iz enega širšega vidika, da je seveda jasno, da mi živimo v dveh kulturnih prostorih. Mi smo del slovenskega kulturnega prostora, smo pa seveda tudi del avstrijskega kulturnega prostora in pod tem vplivom. ?e poleg tega upoštevamo še, da je avstrijska država dolga desetletja vodila eno asimilacijsko politiko do manjšine, potem je pa? to ta rezultat. Ampak sedaj se trend za?enja obra?ati. Sedaj imamo v bistvu ljudi, ki tako reko? iz enih širših motivov so pripravljeni se u?iti slovensko in te ne moremo nagovoriti izklju?no z narodnostnimi argumenti, ampak tukaj mora biti naša politika bolj diferencirana in mi moramo imeti tudi druge ponudbe tako reko? za ljudi v tem prostoru. V tem je štos in iz tega v bistvu tudi izhajajo vse te dileme, ki jih imamo, kar se ti?e naše organiziranosti. Ampak jaz mislim, da je to naša doma?a naloga. To bomo prav gotovo pri nas sami izpeljali in sem tako reko? optimisti?en, da bo to v naslednjem letu, dveh letih, da bomo tukaj našli ene nove modele.
Skratka, jaz bi svoja izvajanja zaklju?il s to uvodno mislijo, ki sem jo izpostavil, da re?em: mi imamo seveda dolo?ene probleme na podro?ju dvojezi?ne topografije, na?eloma sem pa mnenja, da slovenš?ina v tem prostoru še nikoli ni imela take razvojne možnosti kot danes in na nas je, ali bomo te nove možnosti vsi skupaj izkoristili in da bomo ustvarili dejansko eno evropsko vizijo slovenstva v tem prostoru. V tem smislu hvala lepa za povabilo in vse najboljše nam vsem.
VINCENC OTONI?AR: Hvala dr. Šturmu. Sedaj pa predajam besedo dr. Matevžu Grilcu, predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev.
DR. MATEVŽ GRILC: Hvala gospod predsednik. Pozdravljam državnega sekretarja, dragi ?lani državnega sveta, dame in gospodje. Tudi jaz se zahvaljujem za vabilo in za možnost, da danes prediskutiramo vprašanje koroških Slovencev. Mislim, da informacija in pogovor o tem vprašanju je seveda vedno v interesu v prvi vrsti nas koroških Slovencev.
Pri deželnozborskih volitvah 1. oktobra, kot smo danes že ve?krat slišali, se je politi?no razmerje po Avstriji med strankami bistveno spremenilo. Nepri?akovano je zmagala na volitvah socialdemokratska stranka, ki stavi danes, kot vemo, tudi zveznega kanclerja. V bistvu je bila edina možna vladna konstelacija velika koalicija. Koalicijski dogovor vladnih strank o pravicah narodnih skupnosti je sicer zelo splošno formuliran in omogo?a razli?ne interpretacije. Kljub temu ga ocenjujem pozitivno, ker ugotavljam, da so manjšinske pravice bistven del ustave in predvideva izvedbo odlo?b ustavnega sodiš?a do poletja letošnjega leta. Namen je najti ?im širši konsenz in predvideva tudi odprtnostno klavzulo za bodo?nost. Mislim, da je ureditev vprašanja dvojezi?ne topografije v veliki koaliciji dejansko možna, saj Haiderjeva stranka - Zveza za bodo?nost Avstrije na zvezni ravni nima ve? nobenega vpliva. Opozoriti je treba na dejstvo, da je pa? ustavno sodiš?e na Dunaju že leta 2001, se pravi pred šestimi leti, razveljavilo 25 % klavzulo za namestitev dvojezi?nih napisov in ugotovilo, da zadostuje za dvojezi?no topografijo 10 % pripravnikov slovenske narodne skupnosti v posameznem kraju ali v vasi in to skozi daljše obdobje. Daljše obdobje, in jaz bom v teh izvajanjih nekoliko bolj konkreten, definira ustavno sodiš?e, deloma z ljudskimi štetji leta 1991 in 2001, deloma pa z ljudskimi štetji leta 1971, 1981, 1991 in 2001. Povpre?je teh ljudskih štetij na bi bila osnova za namestitev dvojezi?ne topografije. Rešitev tega problema ni samo v interesu slovenske narodne skupnosti, o tem sem prepri?an, ampak tudi avstrijske in evropske javnosti, predvsem pa po moji oceni tudi Koroške. Ne gre pri tem samo za pravice slovenske narodne skupnosti, ampak gre tudi za ugled pravne države. Nazadnje bosta, o tem sem prepri?an, pravna država in demokrati?ni ustroj, tudi o tem vprašanju v Avstriji uspela. V preteklih letih je bila Haiderjeva stranka del avstrijske vlade pod kanclerjev Schuesselom in to mu moramo o?itavati, ki je sokriv za te eskapade koroškega deželnega glavarja in to mu ne o?itavamo samo koroški Slovenci, ampak pretežno avstrijska javnost, ker ni nastopil proti tem izpodkovanju pravne države v Avstriji. Haider in pristojni deželni svetnik Derflar (?) sta se znašla v kazenskem postopku, ker obstaja sum, da sta storila hudo oziroma pravda pravi po avstrijskih pravni terminizaciji celo zlo?in zlorabe uradnega položaja. Kakšen bo rezultat tega postopka, še ni jasno. V trenutku gre za poizvedbeni postopek in še ne za formalni preiskovalni postopek. Razlika prejšnje vlade je v tem, da je bila pravosodna ministrica v prejšnji vladi prav pripadnica Haiderjeve stranke. Današnja pa je ?lanica socialdemokratov in ne ra?unam, da bo dajala kakšna posebna navodila državnim tožilcem, ki bi bili seveda na taka vezani.
Politi?ni problem so danes še nekateri župani na južnem Koroškem, predvsem iz vrst socialdemokratske stranke, ki mo?no oponirajo dvojezi?ni topografiji in v socialdemokratski stranki obstaja bojazen, da bo pri naslednjih deželnozborskih volitvah, ki bodo najkasneje leta 2009, verjetno pa že prihodnje leto, bodo lahko vplivali na volilne rezultate. Kako mo?an bo dejansko njihov vpliv, pa je še neznanka in moramo, ?e poznamo koroško realnost namre? videti, da je socialdemokracija, ki je vladala na Koroškem, nekako do konca 80-ih let, da je gradila to mo? prav na bivših privržencih nacifašizma, ki so bili na Koroškem zelo mo?ni in so jih sprejeli v lastno stranko po vojni in zato je tudi ta stranka zelo ob?utljiva. Mi imamo, ?e se spomnimo, tisti, ki so starejši, deželnega glavarja Wagnerja (?), ki je pravzaprav v poziciji do narodne skupnosti ni bil ni?esar v ?em boljši kot pa danes deželni glavar Haider.
Napise, ki so bili medtem postavljeni v Pliberku, .. (nerazlo?no) in Drveši vasi po nalogu Haiderja, bo tudi osporaval ponovno ljudski ombudsman, to je dogovorjeno in bo ugotovil nepravilnost teh napisov, ki da ne odgovarjajo ne ?lenu 7 Avstrijske državne pogodbe niti odlo?bam ustavnega sodiš?a. V tej situaciji je, to je bilo tudi danes že povedano, seveda bistveno, da smo koroški Slovenci predložili enoten predlog in je že julija preteklega leta razširjen koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij sklenil, da bo prav ta razširjeni konacijski (?) odbor potrdil vsako predlagano rešitev. Tako, da o tem vprašanju po vsej verjetnosti, jaz bi rekel sigurno ne bo možno v bodo?e izigravati zastopnike koroških Slovencev ter njihovih organizacij.
Predlog sloni na tako imenovanem karnerjevem (?) papirju iz leta 2005, ki predvideva 158 dvojezi?nih napisov. Zadnji predlog Schuesselove vlade je vseboval 141 napisov s tem, da so ?rtali 28 krajev iz karnerjevega papirja in dodali 11 krajev, ki niso bili v tako imenovanem karnerjevem papirju in pri katerih gre za manjše vasi, medtem ko so ?rtali iz karnerjevega papirja ve?je vasi in kraje. Se pravi, to je bil zadnji predlog Schuesselove vlade. Ustavno sodiš?e je medtem odlo?alo o nekaterih krajih, ki niso niti v tem Schuesselovem predlogu niti v karnerjevem papirju. Pri tem gre za štiri vasi, tako da pridemo v našem predlogu na 173 topografskih oznak, tako da jasno vidimo, kako pridemo na teh 173 topografskih oznak. Jasno pa je, da je tak kompromis, vsak kompromis in tudi tega, ki smo ga mi predlagali, možen le s tako imenovano odprtnostno klavzulo. Zakaj? ?e namre? sledimo odlo?bam ustavnega sodiš?a in vzamemo za podlago zadnja štiri ljudska štetja, potem imamo koroški Slovenci pravico do 394 vasi oziroma krajev, kjer bi morali stati dvojezi?ni topografski napisi. ?e vzamemo za podlago le zadnji dve ljudski štetji, se pravi 1991 in 2001, je še vedno 270 krajev, ki bi morali biti ozna?eni dvojezi?no. Torej smo mi s tem našim predlogom pripravljeni za koncesijo, vendar seveda le pod pogojem, da smo v stanju dolgoro?no dose?i rešitev v smislu ?lena 7 Avstrijske državne pogodbe in odlo?b ustavnega sodiš?a. Temu se mi ne moremo odpovedati in nih?e od nas tega ne more zahtevati.
Mnenja smo tudi, da za tako rešitev ne potrebujemo ustavnega zakona, ker je v ustavnem rangu že itak ?len 7 Avstrijske državne pogodbe. ?e avstrijski parlament sprejme ustavni zakon, obstaja brez dvoma nevarnost, da ho?e s tem onemogo?iti kontrolo take ureditve po ustavnem sodiš?u. Ustavno sodiš?e pa se orientira na ?lenu 7 Avstrijske državne pogodbe. Ureditev, ki pa ne odgovarja Avstrijski državni pogodbi, pa ne more biti v interesu slovenske narodne skupnosti.
Kot slišimo, bodo v doglednem ?asu pogovori s koroškimi Slovenci in potem bodo tudi znani konkretni predlogi, konkretne predstave nove avstrijske vlade. Nam ti predlogi konkretno še niso znani, so bolj splošne izpovedi, kot je bilo danes tudi že slišati. Kar se ti?e Slovenije in njene vloge pri reševanju tega in tudi ostalih problemov slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa sem mnenja, da mora priti do koordinacije, ki ne bo omogo?ala razli?nih stališ? mati?ne države in koroških Slovencev. Priznam sicer, da sem od Republike Slovenije po njeni osamosvojitvi pri?akoval v zvezi z reševanjem položaja koroških Slovencev o?itno preve?. Medtem skušam razumeti, da potrebuje Republika Slovenija kar najboljše bilateralne odnose z Republiko Avstrijo in to predvsem v zvezi z integracijo v Evropo. Da so torej drugi problemi za Slovenijo v bilateralnih odnosih z Avstrijo važnejši kot razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, to moram vzeti na znanje. Vendar se ne bi smelo ponoviti, kot je bilo to v preteklem letu, ko je ministrstvo za zunanje zadeve pozdravilo odlo?itev avstrijske vlade o postavitvi skupaj 141 dvojezi?nih krajevnih napisov na Koroškem in odprtnostno klavzulo, ki bi v resnici zagotovila, da v bodo?e ne bi bilo ve? možno predvideti nadaljnjih dvojezi?nih napisov. Koroški Slovenci smo v razširjenem koordinacijskem odboru 10. julija 2006 ugotovili, da je ta zakonski osnutek nedore?en in zato nesprejemljiv, ker ne sledi judikaturi ustavnega sodiš?a v zvezi s tretjim odstavkom 7. ?lena Avstrijske državne pogodbe. Taka disharmonija se ne sme ponoviti. V tej zvezi pozdravljam zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je stopil v Sloveniji v veljavo 6. maja 2006 in ki postavlja odnose med mati?no domovino in Slovenci v zamejstvu na evropsko raven. Že uvodne dolo?be tega zakona ugotavljajo, najdemo tam ugotovitev, da smo Slovenci v zamejstvu enakovreden del enotnega slovenskega naroda, da je Republika Slovenija država, zaš?itnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah in da skrbi za ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediš?ine ter za jezikovno in kulturno rast med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zakon predvideva stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, Svet za Slovence v zamejstvu, ki se je konstituiral 16. januarja tega leta. Ta svet naj sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije na podro?ju skrbi za Slovence v zamejstvu, katerim Republika Slovenija omogo?a tudi vklju?evanje v družbeno in politi?no življenje mati?nega naroda. Torej, o tem je že prej spregovoril poslanec Pukši? in jaz bi ta izvajanja v zvezi s tem vklju?evanjem v družbeno in politi?no življenje mati?nega naroda poznal.
Prepri?an sem, da bo svet skrbel za prepotrebno koordinacijo med zamejci in mati?no Slovenijo in se dogodki, o katerih sem govoril, kot so bili tisti omenjeni in lanskega leta, ne bodo ponovili. Mi smo v preteklem letu efektivno internacionalizirali vprašanje topografije in položaja koroških Slovencev in opozarjali na teptanje pravne države, ki je seveda osnova evropske integracije, konkretno Evropske unije. Kar ve?krat je bilo vprašanje predmet diskusije v evropskem parlamentu in dvakrat so nas obiskali tudi evropski parlamentarci. Seveda bomo z nadaljevanjem internacionalizacije po?akali v naslednjih mesecih, ker pri?akujemo rešitev znotraj avstrijske države v smislu ?lena 7 Avstrijske državne pogodbe in odlo?b ustavnega sodiš?a. ?e pa se taka rešitev ne bi kazala, bomo seveda internacionalizacijo nadaljevali in se obrnili na sodiš?e za ?lovekove pravice v Strassbourghu. Tako pritožbo pripravljamo, da ne bomo presene?eni, ?e do rešitve v naslednjih mesecih ne pride.
Kot sem že povedal, dejansko upamo, da pride do rešitve tega vprašanja do poletja tega leta. Koroški Slovenci imamo vrsto drugih problemov, na katere je opozoril že predsednik Zveze slovenskih organizacij, problemov, ki ?akajo rešitve in pri katerih moramo upoštevati razvoj in potrebe ?asa, kot so to šolstvo, otroško varstvo, kulturno delovanje, jezik, izobraževanje, znanost, šport, predvsem pa gospodarsko podro?je in regionalno sodelovanje. Mislim, da bo navsezadnje v prvi vrsti odvisen razvoj in ?e ho?ete tudi obstoj te slovenske narodne skupnosti, ?e bomo rešili gospodarsko-socialni problem južne Koroške.
Mi imamo, in potrjujem, dosti kadra, tudi visoko izobraženega, vendar mi nimamo na našem podro?ju delovnih mest, kjer bi ta kader lahko zaposlili. ?e se pripadniki slovenske narodne skupnosti, ?e se prebivalci tega južnokoroškega predela, ?e morajo iskati delo izven tega obmo?ja, potem ima seveda to za narodno skupnost kot tako še dodatno negativen efekt. Zato mislim, da moramo iskati strategije tudi na tem in predvsem tudi na tem gospodarskem podro?ju, strategije možnega sodelovanja, da bomo obdržali, da bomo dali temu obmo?ju tudi tisto gospodarsko mo?, ki bo omogo?ila navsezadnje preživetje narodne skupnosti na avtohtonem ozemlju.
Jaz sem prepri?an, da moramo posodobiti organizacijske strukture, ki bodo v evropskem duhu omogo?ale samoupravljanje in delno avtonomijo slovenske narodne skupnosti. Mislim, da so seveda argumenti, ki jih je navedel dr. Šturm, da držijo. Na eni strani imamo en narodno zaveden del v naši narodni skupnosti, vendar moramo ugotoviti, da v vseh organizacijah, ki danes delujejo na Koroškem, slovenske organizacije, da zajamejo izklju?no ta narodno zavedni del. Mi moramo dejansko ta narodno zavedni del sodobno organizirati, pri tem pa se strinjam, da moramo iskati koncept tudi za tiste, ki danes še sicer govorijo slovensko, ki pa se ne ?utijo pripadnike slovenske narodne skupnosti. Napaka bi bila, ?e bi mi žrtvovali to narodno zavedno jedro prav za tiste, ki sicer še govorijo slovensko, ne ?utijo pa se ve? pripadniki narodne skupnosti.
Tu gre za dva koncepta. Vendar jaz osebno sem prepri?an, da ?e mi dobro organiziramo to jedro, potem bomo v stanju delovati navzven tudi med tistimi, ki so se danes oddaljili. Zato sem za posodobitev teh organizacijskih struktur in argumentov proti takemu skupnemu zastopstvu ni, sploh pa ne ideoloških, saj bi morale biti take pozicije v narodnostnem vprašanju preživete. Tu ne more iti za ideologijo. Mi danes ne rešujemo z levo ali desno ideologijo nacionalno vprašanje ali narodnostno vprašanje na Koroškem, tam je vprašanje, ali bo ta ostal pri narodni skupnosti, ta družina, ta vas, ne pa vprašanje, ali je nekdo levega ali desnega mišljenja. Tu gre za vprašanje efektivnosti, da mi nastopajo na zunaj z enim jezikom.
Pri vsem tem pa bi prestrukturiranje v sodobne organizacijske forme sprostilo tudi mnogo denarja za tiste dejavnike znotraj narodne skupnosti, ki delajo predvsem na bazi, na podeželju, na kulturnem, športnem in drugih podro?jih. Verjetno še letos, in to pravzaprav v zadnjem ?asu vedno spet ponavljam, bo storila Slovenija še zadnji odlo?ilni korak v smer evropske integracije, ko bo sprejeta v schengensko obmo?je. Meje med Slovenijo in Koroško prakti?no ve? ne bo. Za koroške Slovence se po moji oceni odpirajo velike možnosti in tej šansi se ne smemo odpovedati ne mati?na Slovenija in tudi ne koroški Slovenci. Graditi moramo tako skupni kulturni prostor kot tudi skupni gospodarski prostor. Hvala lepa.
VINCENC OTONI?AR: Hvala dr. Grilcu. Sedaj pa vabim gospoda Bernarda Sadovnika, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.
BERNARD SADOVNIK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospoda državna sekretarja, spoštovani poslanci, spoštovani navzo?i. Sprva se bi rad zahvalil, da je možnost takšna, da lahko res vsi spregovorimo, ki smo tukaj na tem podro?ju aktivni in zastopamo koroške Slovence in bi rad izpostavil kot prvo nekaj pozitivnega. Namre? dejstvo, da je Slovenija mislim prvi? tudi v zgodovini nove republike pospešila, da se približujemo koroški Slovenci nekemu skupnemu zastopstvu, kar si mi absolutno želimo. Mislim, da so volitve najboljši demokrati?ni princip, da se uveljavi ta ali druga ali tretja ali ?etrta stran. Republika Slovenija je z zakonom, je s svetom in s tem, da je sedaj tudi v tem svetu akceptirala in vklju?ila vse politi?ne segmente koroških Slovencev, naredila velik korak k temu, da je nas spet bolj združila in konsekvenca takšnega postopka tukaj v Sloveniji je v tem, da smo danes pri?a temu, da je bilo naslovljeno skupno pismo avstrijski zvezni vladi in skupno stališ?e koroških Slovencev in navsezadnje je to bistvo.
Drugo, kar bi rad povedal glede dvojezi?ne topografije, bi tukaj za?el, jaz mislim, saj ne pri?akujem in to je moja ocena, da je izhodiš?e za razreševanje tega problema, za razreševanje dvojezi?ne topografije sedaj pod to vlado boljše. Je sicer dejstvo in drži, da je avstrijska zvezna vlada sedaj bolj naklonjena koroškim Slovencem, imamo pa tudi dejstvo, da bodo ?ez dve leti volitve v ob?inske svete, volitve županov in isto?asno tudi volitve v deželni zbor. Kaj to pomeni? Da lahko ena stranka ali pa dve stranki to izkoristita za promocijo njihovega gledanja proti manjšini, za promocijo proti dvojezi?nim napisom. Kaj to pomeni tudi za vzdušje v naših ob?inah, si lahko predstavljate, ?e bo to vsebina in tema ob?inskega in deželnozborskega volilnega boja, predvsem seveda za stranko deželnega glavarja, ki po ob?inah nima struktur, ki pa preko deželnozborskega volilnega odbora lahko te teme nese ravno po naših vaseh v naše družine. Se pravi, da na eni strani je dejstvo, da ni ve? v avstrijski zvezni vladi, omogo?a boljši dostop, boljši pristop k reševanju na dunajski ravni, kar pa ne pomeni, da bo na Koroškem, kjer pa živimo, kjer bi naj ta vidna dvojezi?nost navsezadnje bila tudi prezentna, je tam izhodiš?e boljše. Mislim, da smo tukaj v eni res zelo težavni situaciji in samo v primeru, ?e bo avstrijska zvezna vlada hitro ukrepala, da bo hitro vzela na znanje tudi izhodiš?e slovenske narodne skupnosti, ki je res kompromis in smo šli res korak nasproti, bo eventualno možno še to negativno nadaljevanje tega vprašanja v volilne boje, ki so pred vrati, prepre?iti.
Drugo, kar bi rad povedal, kar je kolega Grilc prej izpostavil, da mora Slovenija druga?e ravnati. Veste, to, kar se je zadnje leto v Sloveniji dogajalo, ni? drugega ni bilo, da se je zrcalilo to, kar se je dogajalo s slovensko narodno skupnostjo. Kako pa naj vlada odlo?a tako, da bodo vsi zadovoljni in zastopa pozicije vseh, ?e sta znotraj narodne skupnosti dve poziciji. Jasno, da se je potem opredelila za pozicijo, ki je nekje imela takrat ve?ino za konsenz, ki je bil na mizi, ki prav gotovo drži. Ni bil najboljši, je pa bil prvi korak v pravo smer. Noben ni trdil, da je to, kar je bilo od za?etka na mizah in kar je itak potem to apeliral tudi deželni glavar, da je to najboljša rešitev, tudi v Sloveniji nobeden ni trdil, da mi to pozdravljamo. Vsi smo govorili o tem, da je to lahko korak v pravilno smer, predvsem z ozadjem odprtnostne klavzule in navsezadnje je odprtnostna klavzula bila vzrok za to, da potem tega kompromisa na dunajski ravni ni bilo, ker se je želel predvsem tudi veto ob?in, kar pa ne more biti. Se pravi, vprašanje dvojezi?ne topografije bo navsezadnje lahko manjšina samo uspešno, ?e bo tukaj imela enotno mnenje in to v tem trenutku imamo.
Drugo, kar bi rad povedal glede skupnega zastopstva. Osebno sem prepri?an, da je parlament svoj ?as že tudi v prejšnjem mandatu se pravilno odlo?il, da podpira vsa prizadevanja za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Sam sem tudi takrat, ko smo imeli znotraj narodnega sveta naše težave in ko je prišlo tudi do tega, da smo bili izrinjeni, sem predlagal pred?asne volitve, ker sem še danes prepri?an, naj narod odlo?a o svojih zastopnikih. To pa ne pomeni, da se naj nekdo izrine. To ne pomeni, da se danes mi lahko predstavljamo volilne imenike, ki bi si jih marsikdo od politi?nih dejavnikov na Koroškem želel. To ne pomeni, da smo za preštevanje slovenske narodne skupnosti. Samo v primeru, da nam zvezna vlada zagotovi in tudi o tem vprašanju smo tu vse tri organizacije jasno napisali, da je ena možnost oblikovanja skupnega zastopstva, samo v primeru, da zvezna vlada zagotovi model, kjer ni potrebno priznavalnega principa, kjer ni potrebno posebnih volilnih imenikov, je za nas seveda možnost absolutno odprta za skupno zastopstvo in tukaj tudi ni takšnih razkorakov znotraj narodne skupnosti, saj je kolega Šturm to skupno pismo in vprašanje skupnega zastopstva sopodpisal.
To, kar se pa ti?e razvoja koroških Slovencev nasploh in kar je odvisno od nas, je pa treba videti tudi iz vidika nekaterih dilem. Mislim, da je treba enkrat odkrito o tem govoriti. Mi vedno govorimo o dobrem sodelovanju, ampak mi imamo dokazano, da na primer in to bo bivši generalni konzul dobro vedel, ko ga vidim in je bil res motor ?ezmejnega sodelovanja, da tistega odkritega povezovalnega odnosa med pripadniki narodne skupnosti na Koroškem in med subjekti v Sloveniji ni v takšni obliki, ni tako široko, kot si ga mi v?asih predstavljamo ali pa kot mi govorimo v nedeljskih govorih. V glavnem se gre za to in to je on takrat za?el, da je treba sprva krepiti odnose koroških Slovencev do Slovencev, ki živijo tukaj v Sloveniji v mati?ni državi. To je prvi korak. Tega ne delamo in ?e bi procentualno ocenil, sem prepri?an, da je en majhen procent koroških Slovencev, ki dejansko ?uti in vidi možnost se tukaj v tem slovenskem prostoru najti svojo nišo, svoj prostor in se tukaj povezovati in s tem vse to udejaniti, o ?emer je govoril Marjan Šturm, da se vklju?imo v gospodarski prostor. To je prva dilema.
Druga dilema je seveda nemško nacionalni pritisk, ki ga doživljamo vseskozi v Avstriji. Dragi moji, s tem ni za?el deželni glavar Haider, to je bil trostrankarski pakt na Koroškem in to se dogaja desetletja in zaradi tega imamo jedro od 2000 ali pa 3000 koroških Slovencev, ki so pripravljeni si vsak dan priznati ali pa ki imamo to, o ?emer sta tudi oba govorila, veliko število tistih, ki še govorijo slovensko ali pa še razumejo slovenski jezik, ampak imajo še strahove, da bi se priznali, ker so jih desetletja silili v to, da morajo postati pravi Korošci, nemško govore?i Korošci in ob tem tudi dilema skozi desetletja in bodimo si tudi odkrili, ker pa smo bili koroški Slovenci v bilateralnih odnosih med nekdanjo Jugoslavijo in Republiko Avstrijo navsezadnje nepomembni dejavnik, ampak v?asih tudi samo predmet za razne cilje, ki jih je ena ali druga stvar imela. Potem smo postali to, kar smo, da imamo eno jedro v jedru, da imamo pa veliko, ki bi se danes v tej Evropski uniji lahko našli prostor, se spet zavedali svojih korenin, jih je treba spodbujati in zato smo mnenja, da je pomembno, da ima Slovenija dobre sosedske odnose z Republiko Avstrijo. Zato sem mnenja in prepri?anja, da je to, kar se sedaj dejansko krepi, to ?ezmejno sodelovanje, da se to širi. ?im bolj se poveže to koroško življenje v ta slovenski prostor, tem manj bo možno na Koroškem še manipulirati in tukaj izvajati populizem v to smer, da je biti Slovenec nekaj slabega. Danes tukaj lahko povem, da je biti Slovenec nekaj posebnega in ?e si koroški Slovenec, si ve?jezi?en, imam izredne dobre šanse in to vsak dan doživljam kot predstavnik našega IP jadranskega centra, ko se vedno v ve?ji meri avstrijski podjetniki, avstrijske osebnosti vklju?ijo v naš center in skupno z nami gredo na?rtovati skupne projekte v Sloveniji. Tukaj je treba najti naše vloge.
Še nekaj, kar bi rad povedal. Ob vseh teh dilemah je navsezadnje najbolj pomembno, da smo atraktivni, da nagovarjamo mlade ljudi, da slovenski jezik predstavljamo kot nekaj pozitivnega, da je to evropski jezik, ki je kjerkoli v Avstriji prisoten že tudi na uradnih dokumentih in da navsezadnje evropski model daje vsem našim rojakom, mlajšim rojakom šanse (?). Samo narodna skupnost, ki bo atraktivna, ki bo v prihodnost usmerjena, ki ne bo stala na nekem prepihu, nekem prepiru, bo lahko sprejemljiva za tiste, ki morda danes še ne ob?utijo tako in zato si želim, da se ob takšnih posvetih, in zato tudi pozdravljam ta posvet, dejansko bolj o tem pogovarja, dejansko bolj o tem razpravlja, kako izkoristiti možnosti, ki jih imamo z Republiko Slovenijo, predvsem sredstvi, ki so namenjeni za koroške Slovence, za krepitev jezika, izboljšati to jezikovno podobo po naših vaseh, da bomo izboljšali tudi ta razkorak prijav in tistih, ki pa skoraj po vaseh ne govorijo ve? slovenskega jezika, da bomo izboljšali prisotnost koroških Slovencev v Sloveniji in to kon?no sedaj tudi zakon omogo?a na vseh ravneh. To so izzivi, to so šanse in jaz mislim, da je vse drugo lahko prepir, so lahko ideološkega obrekavanja, tukaj ali na naši strani, ampak to koroškim Slovencem ne bo pomagalo. Pomemben je državniški odnos v odnosu do Republike Slovenije. Pomembno je ?im ve? osebnih stikov in ?e ta ?loveška raven raste med prebivalci, ki pa? ima prepreke zaradi zgodovine, o kateri sem govoril, potem se je treba temu tudi posvetiti in v tem smislu, in s tem bi zaklju?il, vidim tudi moje delo v tej konsenzni skupini na Koroškem, da gremo po ob?inah, morda tudi s tistimi, ki nam niso tudi danes tako naklonjeni, niso še solidarnosti komite, ampak ?e gredo z nami zagovarjati dvojezi?ne napise, je to tudi en korak k razbremenitvi zgodovinskih hipotek in to potrebujemo za skupno Evropo. Hvala.
VINCENC OTONI?AR: Hvala gospod Sadovnik. S tem smo zaklju?ili uvodni del razprav. Odpiram razpravo na to temo in bi prosil, da se z listki prijavite k razpravi in da s svojimi razpravami pripomorete ?im pestrejši razpravi tega dne. Prvi se je prijavil gospod Boris Jesih in prosim, beseda je vaša.
BORIS JESIH: Lepo pozdravljeni. Sem se že mislil odpovedati, ker namre?, ?e bi pobral jedro od vseh zadnjih treh govorcev pa tudi spoštovanega gospoda državnega sekretarja, mi ne bi bilo treba ponavljati. Pa kljub temu nekaj, mogo?e iz malo druga?nega zornega kota o istih stvareh, nekaj poudarkov, bom sicer skrajšal tisto, kar sem mislil najprej povedati.
Naslov predavanja, mogo?e ?e se ustavim pri tem, ko je slovensko politiko še zanimalo, kaj mislimo strokovnjaki o dogajanju na Koroškem po volitvah, smo pisali pri nas na inštitutu ekspertize: pred volitvami, po volitvah. Danes tega ni treba ve? delati, ampak ena ugotovitev je bila, da se položaj koroških Slovencev zaradi volitev ni nikoli spremenil. Ena od stvari, ki smo jo ugotovili, je bila ta, da so volitve na Koroškem, vklju?no s temi zadnjimi, ki so bile, imele en skupni imenovalec, da se je na hrbtu manjšine .... (nerazlo?no) glasove. Haider nenazadnje je politi?no preživel na ra?un protimanjšinske politike na zadnjih volitvah.
Druga stvar, ki ste jo danes tudi že vsi povedali, je dejstvo, da pa? Republika Avstrija v vseh svojih mednarodnih, notranje pravnih obveznosti v zaš?iti slovenske manjšine ni izkoristila. Je en del, je napredek v zadnjih dvajsetih letih, to moramo tudi priznati, vendar ne moremo trditi, da je uresni?ila, da je manjšina zaš?itena. V prvi vrsti je to vprašanje politi?ne higiene avstrijske politike. Bom rekel, vprašanje demokrati?nega nivoja inštitucij avstrijske države. Samo Avstrija bo zaradi svoje verodostojnosti v mednarodni in doma?i javnosti morala uresni?iti. Drugotnega pomena je, kaj lahko tukaj naredi Slovenija. Seveda, Slovenija je, kot smo slišali gospoda predsednika Državnega sveta in tudi gospoda državnega sekretarja, vseskozi bolj ali manj smo s tem lahko bolj ali manj zadovoljni, vplivala v bilateralnih odnosih z Avstrijo ali pa poskušala vplivati, da se stvari uredijo. Vendar v?asih so rekli: zbog manjina, mojega kolega Strgarja, ki je citiral enega starega slovenskega politika še iz prejšnjega sistema orat ne?emo danas, mislim, da parafrizira in tudi re?ejo: seveda, saj smo slišali prej Matevža Grilca, ki je rekel: seveda, da razume, da Slovenija se zaradi manjšine ne bo zaostrovala odnosov z Avstrijo. Seveda, sodelovanje, kooperacija vpliva na to, da bo Avstrija uresni?ila tisto, kar uresni?iti mora. Mislim, da ravno te volitve so pa mogo?e prelomnica po ne?em. To so prve volitve od takrat, ko je Slovenija ?lanica Evropske unije. Mislim, da je to dejstvo, ki se ga premalo zavedamo. ... (nerazlo?no) vesel uvodnih besed gospoda predsednika Državnega sveta, da je dejansko tukaj se spremenilo nekaj. Mislim, da se moramo v slovenski politiki bolj kot to, kako bomo vplivali na to, kako se bodo manjšine organizirale, kakšni bodo njihovi medsebojni odnosi, postaviti vprašanje, kakšna je funkcija manjšine v tem prostoru. Kakšna je ta nova funkcija? Jaz izhajam iz stališ?a, da je manjšina komparativna prednost v tem prostoru, ki se je moramo zavedati tako v Sloveniji kot na Koroškem. Bojim se, da se zavedamo te komparativne prednosti premalo. Ravnokar zaklju?ujemo veliko raziskavo Vloga manjšin v ?ezmejnem sodelovanju po vstopu Slovenije v EU. Nekatera .. (nerazlo?no) slovensko-avstrijski meji na naši strani ?ez 1000 ljudi. Moram re?i, da ti ljudje imajo ene predstave o odnosu s sosednjo Avstrijo. Moram re?i, da manjšine oziroma je, bom rekel, nizko uvrš?ena. Se ne zavedajo, da na drugi strani obstaja manjšina. Postavili smo tudi vprašanje, kaj mislite o organizacijah, ali poznate organizacije koroških Slovencev, ampak to ljudi ob meji, ki se sprehajajo, se vozijo tedensko ?ez mejo. Ne bom navajal podatkov. Ho?em povedati, da je dejansko treba na naši strani narediti, tudi na naši strani in na avstrijski, da ta manjšina dobi eno vlogo. Mislim, da je gospodarsko sodelovanje seveda najbolj atraktivno, ker prinaša denar, ker prinaša nova delovna mesta, ki prinaša veliko dobrih stvari za vse ljudi, ne samo za Slovence, tudi za nemško govore?e. Jaz pravim, da ?e na ra?un projektov, ?ezmejnih, se zgodi, da v Pliberku vsi ljudje boljše živijo, jaz mislim, da Haider s tistim velikim ali majhnim napisom nima nobene možnosti za uspeh. Dejansko je treba iti na?rtovano v tovrstne projekte, v katere se bo manjšina aktivno vklju?ila. Samo na gospodarskem podro?ju, Bernard Sadovnik je omenil svoj cente, jaz pa moram re?i, da poznam tudi tisto, kar dela gospodarska zveza, moram re?i, da se .. .(nerazlo?no) zelo trudi. Ampak iz podatkov oziroma iz analiz, ki jih imamo, mislim, da je mogo?e 10 % možnosti izkoriš?enih v tovrstnem sodelovanju. Se pravi, da je v okviru evropskih skupnih projektov še 90 % odprtih možnosti na gospodarskem, da ne omenjam kulturnih projektov, da ne omenjam projektov za varstvo okolja, da ne omenjam projektov za prometne povezave in tako naprej. Še enkrat poudarjam, mislim, da se moramo vsi skupaj zavedati, da je manjšina komparativna prednost za Slovenijo in za Koroško in ko bomo izhajali iz tega vidika, bo veliko stvari lažje rešljivih. Hvala za pozornost.
VINCENC OTONI?AR: Hvala. Besedo ima gospod Klemen?i?.
............. KLEMEN?I?: Rad bi se zahvalil, da ste mi dali besedo. Tu sem slišal dve besedi, dve stvari. Gospod Šturm je v govoril o številki 12 ... (nerazlo?no) 45, 50. Gospod Grilc je govoril o zavesti, o zavednosti in nezavednosti. To je eden od .. (nerazlo?no), ki je vezan gotovo na izigravanje avstrijskih oblasti s štetji. Zakaj? Stalno se govori, ?e ho?ete to dobiti, se morate prešteti in to gotovo vodi k dolo?enemu negativnemu razpoloženju, zaradi tega, da se slovensko govore?e prebivalstvo, to je tisto, ki uporablja slovenš?ino takrat, kadar ima priliko. To je eno merilo. Mislim, da znanost in stroka o tem še ni spregovorila, kaj je zavednost, kako se da ugotoviti v takem ve?nacionalnem prostoru števil?nost. Ampak za dolo?ene .. (nerazlo?no) slovenske ... (nerazlo?no) oziroma inštitucije je pa to sredstvo, ker stalno futrajo s tem: samo 12.000 vas je in mi v Sloveniji tudi to verujemo in to uporabljamo nekriti?no. Tukaj gre, torej ta diskusija je pokazala, gre za ve?plastnost števil?nosti in se da na razli?ne na?ine šteti ljudi, ampak avstrijske oblasti oziroma uradni popisi prebivalstva so vse zlonamerno, ?im manj našteti, ?im manjšemu številu ..(nerazlo?no) lahko potem pravic in na ?im manjšem poselitvenem prostoru. Mislim, ?e je kakšno vprašanje, ki je potrebno raziskav seveda, je to vprašanje, ne damo na to odgovor, da ne bomo sami nasedali, mi nasedali, na tako številko, ker s tem pravzaprav zmanjšujemo samozavest sebi, mi Slovenci v Sloveniji in tudi na sami Koroški. To je igra in v to igro pravzaprav ne bi smeli iti, ker veste, kako so popisi. Popisi prebivalstva, jaz sem delal na tem 50 let, imam ve? 1.000 ljudi respondentov lahko, ki mi lahko dajo to potrditev. Popisu prebivalstva ... (nerazlo?no) sredstvo zmanjševanja in pravzaprav tudi hkrati sredstvo pritiska, zato Haider to želi. Imajo seveda, ?e berem avstrijske ?asopise, se tudi vidi, da tudi sredstva javnega obveš?anja v?asih nasedejo dolo?enemu .. (nerazlo?no), ?e jih ne naro?ijo. ... (nerazlo?no) je izšel en ?lanek tak. To?no se vidi, da se prikriva resnico in celo napada sedaj avstrijske predstavnike vlade, ki oporekajo Haiderju glede potrebe po izvedbi popisa prebivalstva za dajanje pravic. Tukaj znotraj je eno dolo?eno, ker 7. ?len državne pogodbe ne predvideva nobenega štetja. Teritorij je bil dolo?en z ozemljem dvojezi?nega šolstva in na tem teritoriju bi pa? morali izvajati vse predpise 7. ?lena državne pogodbe tako, kot mi v Sloveniji. Kako je tu na Primorskem? V eni vasi se pet otrok ve? rodi ali pa deset in se števil?no spreminja. Celo nakana je že bila v zadnjem ?asu, kar se seveda jaz vedno bojim, kadar za?ne Haider s kakšno idejo, nakana, da bi, ko ne bo ve? popisa prebivalstva, ko bodo nenehno spremljali po registru števil?nost, da bi to morali izvajati in potem tudi temu prilagajati dajanje pravic koroškim Slovencem. To se pravi register, ki bi pravzaprav nekje, tudi ta register bi spet dobili mogo?e v roke nemški nacionalni krogi, ki bi tudi težili in bi imeli tu monopol nad tem registrom in bi potem ustrezno spreminjali števila, kar je normalno zaradi migracij, zaradi prirodnega prirastka, je logi?no, da se nenehno spreminja in ?e na tako metodo pristaneš, potem je ve?ji spor in pravzaprav že vnaprej gradiš konfliktno situacijo. Hvala lepa.
VINCENC OTONI?AR: Hvala lepa gospodu Klemen?i?u. Prijavljenih ni. Ali ima mogo?e še kdo željo kaj spregovoriti? ?e ne, bi se vam zahvalil za razpravo in sodelovanje na tem posvetu. Mislim, da bodo tudi nam državnim svetnikom vaša videnja na dano situacijo prišla prav, ko bomo in bomo lahko tudi zastopali vaša stališ?a na sre?anjih z avstrijskimi oblastmi. Najlepša hvala za sodelovanje in upam, da se vidimo kmalu pri neki ponovni podobi razpravi o problematiki koroških Slovencev. Mislim, da bodo takrat že marsikatere stvari rešene. Hvala vsem skupaj.
Posvet se je kon?al ob 14.42 uri.
