Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu ?as je za spremembe v urejanju prostora

mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS
Posvet: ?as je za spremembe v urejanju prostora
Državni svet Republike Slovenije, 25. februar 2010

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni predsednik skupš?ine Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije gospod Aleksander Saša Ostan, spoštovani referenti in vsa zainteresirana javnost, lepo pozdravljeni v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Izjemno me veseli in po?aš?en sem, da je Državni svet odprl vrata v parlament diskusiji o izjemno pere?i problematiki urejanja prostora. Na dobrih 20.000 km2, kolikor meri površje naše države, se namre? krešejo preštevilni interesi in na tej podlagi oblikujejo zelo raznolike razvojne vizije. Vsem interesom je seveda nemogo?e zadostiti, saj so medsebojno pogosto v diametralnem nasprotju. Prostor pa je omejena dobrina - ne moremo ga poljubno širiti ali kr?iti. Lahko pa z njim odgovorno razpolagamo. Ko govorimo o prostoru moramo imeti vselej pred o?mi, da vsakršen, tudi najmanjši poseg vanj, zahteva temeljit predhoden razmislek o vseh možnih potencialnih ekoloških, gospodarskih, socialnih, politi?nih in drugih nadvse kompleksnih posledicah, ki jih bo s seboj kratkoro?no ali dolgoro?no prinesel. Nenazadnje, mi res oblikujemo okolje in prostor, a premalo se zavedamo, da tudi okolje in prostor, v enaki meri ali pa še bolj, oblikujeta nas!

Zato velja, še posebej kadar gre za skupno dobrino, kot je to prostor, s posebno pozornostjo prisluhniti glasu civilnih združenj in skupin, skozi katere se lahko s politi?nimi diskusijami neobremenjeno sliši glas velikokrat utišane stroke. V Državnem svetu se z današnjim posvetom pridružujemo neformalni Skupini za javni poziv, ki deluje pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, in želimo na ta na?in s skupnimi mo?mi spodbuditi odgovorne nosilce na podro?ju urejanja prostora k razmisleku in ukrepanju za izboljšanje stanja na tem podro?ju.

Tako kot stroko tudi državne svetnike, ki zastopajo nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov v državi, skrbi stanje v prostoru, bodo?i razvoj naše poselitvene zasnove, arhitekture in krajine. Junija 2008 smo v Državnem svetu organizirali posvet na temo Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa in zelo odmevno opozorili na poskuse nedomišljenih velikopoteznih novih posegov v prostor. Že takratni posvet je pokazal, da problem trajnostnega razvoja, kot enega izmed temeljnih principov prostorske politike, ne zadeva le podro?ja Krasa, ampak je prisoten povsod. Ugotavljali smo, da je razpravo o posegih v prostor treba voditi strpno, odprto in vedno znova tudi v kontekstu ?asa, ker so odlo?itve iz preteklosti, ki se odražajo v še veljavnih prostorskih aktih, po deset in ve? letih lahko razvojno gledano zelo problemati?ne, da ne re?em kar škodljive.

Že pred sprejemom Zakona o prostorskem na?rtovanju pred dobrimi tremi leti je strokovna javnost opozorila, da se zmanjšuje vloga prostorskega na?rtovanja in pristojnega ministrstva kot usklajevalca interesov v prostoru, predvsem zaradi zmanjševanja pomena strateškega na?rtovanja, in da bo posledi?no prišlo celo do podaljševanja namesto obljubljenega skrajševanja postopkov sprejemanja prostorskih aktov. To opozorilo je bilo povsem na mestu, saj smo danes pri?a še vedno nekon?anemu procesu priprave nove generacije ob?inskih prostorskih aktov in velikim problemom s pripravo državnih prostorskih na?rtov, medtem ko Državni strateški prostorski na?rt, ki bi moral dolo?iti cilje in izhodiš?a prostorskega razvoja države, tudi še ni sprejet.

Ker je današnji posvet namenjen predvsem predstavi aktualnih razmer v urejanju prostora, bi v tem kontekstu opozoril še na eno izjemno aktualno problematiko. Slovenija se v zadnjih letih soo?a z izgubo velikih površin najboljših kmetijskih zemljiš? in obdelovalnih kmetijskih površinah, kar nas že uvrš?a na rep držav ?lanic Evropske unije. Nekateri državni svetniki so zato že ve?krat opozorili, da ob?ine zaradi pritiskov kapitala s prostorskimi akti uni?ujejo najboljša kmetijska zemljiš?a. Po drugi strani smo v zadnjih letih ogromno najboljših kmetijskih zemljiš? izgubili zaradi gradnje avtocestnega omrežja. Vlada je žal v postopku umeš?anja avtocestnih tras v prostor zasledovala v prvi vrsti najcenejšo varianto in zanemarila nacionalno-strateške vidike obdelovalnih zemljiš?. Poseben problem predstavljajo tudi t.i. statisti?no predstavljene izgube, povezane z opuš?anjem kmetijske rabe, z zaraš?anjem in tudi s pritiski lastnikov, da se njihova zemljiš?a spremenijo v zazidljiva.

Ob koncu naj opozorim še na nevarnost prevelikega normiranega varstva in sektorskega urejanja prostora, pri katerem vsak resor vstopa v proces na?rtovanja s svojimi "normativnimi principi", ki jih prej institucionalizira, uzakoni in tako posledi?no paralizira usklajevanje v procesu prostorskega planiranja.

Državni svet podpira prizadevanja stroke, da se ?imprej pristopi k analizi veljavne zakonodaje na podro?ju urejanja prostora. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v za?etku lanskega leta, ko je obravnavala problematiko sprejemanja ob?inskih prostorskih na?rtov, že pozvala Ministrstvo za okolje in prostor, da ustanovi delovno skupino za pripravo analize sedanjega stanja in sprememb zakonodaje in v njeno delo vklju?i tako stroko kot predstavnike Skupnosti ob?in Slovenije in Združenja ob?in Slovenije. Prav tako se v Državnem svetu zavzemamo za izdelavo ocene stanja v prostoru in za izdajo poro?ila o sistemu urejanja prostora, na njuni osnovi pa za pripravo ukrepov za izboljšanje razmer in reorganizacijo strokovnega dela na nivoju države. Podpiramo tudi prizadevanja, da bi se v državi vzpostavil sistem vrednotenja prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik ter uveljavil tematski strateški posvetovalni organ na ravni Vlade. Menimo pa tudi, da je treba izboljšati pogoje obveš?anja in vklju?evanja javnosti v zadeve s podro?ja urejanja prostora.

Spoštovani,
kon?no je nastopil ?as za javno razpravo o stanju v urejanju prostora v Sloveniji. Za to je bil že tudi skrajni ?as. Politika urejanja prostora pomeni okvir prizadevanjem ne le za tržno gospodarsko u?inkovitost, socialno pravi?nost, varnost, blaginjo, telesno in duševno zdravje zdajšnjih generacij temve? tudi vseh prihodnjih generacij, ki prihajajo za nami in bodo živele in ustvarjale na tem prostoru. Današnja diskusija ne sme ostati izgovorjena le v tej dvorani in že jutri pozabljena. Na osnovi predstavitev in razprave bodo stališ?a udeležencev posveta strnjena v sklepe, ki jih bomo posredovali vsem odgovornim v državi in tudi širši javnosti. Vse, kar bo danes povedano, vklju?no z oblikovanimi zaklju?ki, ki jih bo obravnaval tudi Državni svet, bomo zbrali v posebni publikaciji. Zato naj vas že sedaj povabim k razpravi.

Hvala.