Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Miro Cerar: Pisateljska ustava in prevrednotenje (ustavnopravnih) vrednot

Prispevek s posveta Izvori slovenske ustave - 20 let po "pisateljski" ustavi, 20. november 2008
Avtor: prof. dr. Miro Cerar, Pravna fakulteta

1. Pisateljska ustava je v osnovi pomenila idejo (zamisel) o vzpostavitvi novega sistema ustavnih in posledi?no v veliki meri tudi temeljnih družbenih vrednot. Kot takšna je imela ve?plasten pomen:

  • na politi?ni in pravni ravni je pomenila težnjo po bistveni spremembi obstoje?ega real-socialisti?nega (komunisti?nega) sistema;
  • na kolektivni emocionalni ravni je bila dejanje poguma in upornosti njenih avtorjev in podpornikov ter izraz hrepenenja po emancipaciji naroda in posameznika;
  • na duhovni ravni je pomenila (zavestno ali nezavedno) težnjo po ve?ji svobodi ?loveškega duha.

2. ?eprav so zaradi takratne politi?ne realnosti avtorji in podporniki pisateljske ustave v obrazložitvah in spremljajo?ih izjavah želeli omiliti ostrino in širino predlaganih sprememb, je bila pisateljska ustava po svoji vsebini radikalna novost, saj je terjala celovit in oster prelom z dotedanjim politi?nim in pravnim sistemom. Kot takšna je pisateljska ustava zahtevala bistvene spremembe na podro?ju ustavnopravnih vrednot (ki implicirajo tudi politi?ne, moralne in druge vrednote, ki se odražajo preko ustavnih norm), zaradi ?esar lahko re?emo, da je bila pisateljska ustava v svojem celotnem kontekstu predvsem ZAHTEVA po celovitem prevrednotenju (do)tedanjih ustavnopravnih vrednot. Hkrati je mogo?e oceniti, da je pisateljska ustava v vrednostnem smislu vzpostavila že skoraj celotno temeljno vrednostno ogrodje, ki ga je nato leta 1991 formalno vzpostavila nova slovenska ustava.

3. S pisateljsko ustavo so se na raven neformalne ustavne pobude povzdignile vrednote, ki so bile izražene v zahtevi po moderni demokraciji zahodnega tipa, pravni državi, delitvi oblasti, varstvu ?lovekovih pravic v skladu z mednarodnimi pravnimi standardi, neodvisnosti sodstva, svobodni podjetniški pobudi, moderni opredelitvi lastninske pravice in njenih nosilcev ter nenazadnje in predvsem v temeljni zahtevi po slovenski državnosti. S tem je pobuda avtorjev in pobudnikov pisateljske ustave na ravni ustavnopravnega diskurza pomenila tudi ZA?ETEK procesa prevrednotenja (do)tedanjih ustavnopravnih vrednot, ki so temeljile na t.i. socialisti?ni demokraciji, deklarirani vladavini delavskega razreda, vodilni in ekskluzivni vlogi komunisti?ne partije (enostrankarski sistem), samoupravljanju, družbeni lastnini in na drugih specifi?nih ter izrazito in že kar agresivno ideološko pogojenih postavkah tedanje politi?ne in splošne družbene ureditve.

4. Eno temeljnih prevrednotenj, katerega je zastavila pisateljska ustava, je bilo prevrednotenje dojemanja same ustave. Za razliko od (do)tedanjega razumevanja ustave kot temeljne družbene listine z mnogimi programskimi normami in ideološkimi prvinami, se je za?el uveljavljati moderni pogled na ustavo, ki le-to pojmuje predvsem kot temeljni oziroma vrhovni pravni in politi?ni akt, ki na eni strani zagotavlja demokrati?no strukturirano oblast (na?elo ljudske suverenosti, na?elo delitve oblasti itd.) na drugi strani pa z zagotavljanjem ?lovekovih pravic in svoboš?in ter z drugimi instrumeti pravne države zagotavlja potrebno svobodo in varnost posameznikov. Predvsem pa naj bi – in tudi v tem je mogo?e videti pomembno prevrednotenje – nova slovenska ustavnost v razmerju med normativnim in stvarnim ne bila izrazito družbeno nerealna (»zlagana«).

5. Proces prevrednotenja vrednot so reflektirali in osmišljali že sami avtorji in podporniki pisateljske ustave, vendar pa ta njihova refleksija in vizija takrat še nista mogli koreniteje prodreti v širšo pravno-politi?no zavest prebivalcev Slovenije. Takrat se dejansko še niti avtorji niti podporniki pisateljske ustave niso mogli povsem jasno in v celoti zavedati vrednostnega naboja in pomena, ki so ga vsebovale zapisane formulacije v tej ustavi, saj mnogi med njimi tudi na ravni lastne ozaveš?enosti še niso povsem izstopili iz vrednostnih okvirov tedanjega vrednostnega sistema. Vsekakor je pisateljska ustava ustavnopravni zametek in za?etek uveljavljanja nove vrednostne realnosti, ki pa se je v pretežni meri postopno uveljavila šele v prihodnjih letih, v procesu (nadaljnjega) politi?nega in duhovnega osamosvajanja in demokratizacije Slovenije.

6. Proces prevrednotenja ustavnopravnih vrednot še vedno poteka oziroma ni zaklju?en, ?eprav je v neki temeljni oziroma zadostni meri že realiziran. Nove ustavnopravne vrednote, ki so za?ele prodirati v širšo slovensko zavest že s pisateljsko ustavo, organizirano in formalno pa se postopno vse bolj uveljavljajo še posebej od sprejema nove ustave (1991), v marsi?em še niso dovolj ponotranjene, niti na ravni politi?nih in drugih družbenih elit niti na splošni ravni državljanov. To se kaže predvsem v relativno nizki splošni (ustavno)pravni in politi?ni kulturi. Pri tem je problem primarno na strani omenjenih elit, kajti te bi morale z zglednim ravnanjem prepri?ljivo utirati pot uveljavljanju ustavno dolo?enih demokrati?nih, pravnih in nenazadnje socialnih vrednot.

7. Na »ve?no vprašanje«, ali je treba ljudi prilagoditi ustavi, ali ustavo prilagoditi ljudem, ni mogo?e podati enozna?nega odgovora. To vprašanje se je zastavljalo v zvezi z nekdanjo socialisti?no (jugoslovansko in slovensko) ustavo, v zvezi s pisateljsko ustavo in se nenazadnje zastavlja tudi v zvezi z veljavno slovensko ustavo. V naravi prava in s tem tudi v naravi ustave in njenih vrednot je vrednostno prežeta normativnost, ki vedno presega dano (»Sein«) in teži k zadanosti (»Sollen«). Preseganje starih vrednot in ponotranjenje novih je za povpre?nega ?loveka zahteven in kompleksen (i)racionalni proces, ki ga moramo ocenjevati strpno (tolerantno), potrpežljivo in z empatijo. Ne smemo pa tolerirati hinavš?ine, nena?elnega zunanjega konformizma in drugih negativnih vedenj posameznikov, ki pod videzom iskrene vrednostne prilagoditve ali preobrazbe skrivajo zgolj pridobitniške, oblastiželjne ali celo škodoželjne motive in namene.

Povezane vsebine
document Izvori slovenske ustave - 20 let po "pisateljski" ustavi