Mirjam Kline: Tožilski pogledi na obravnavano problematiko

Prispevek s posveta Otrok v vrtincu odlo?itev institucij, 13. maja 2008
Avtorica: Mirjam Kline, Okrožna državna tožilka, vodja oddelka za mladoletniško, spolno in družinsko kriminaliteto

Otroci se na tožilstvu nahajajo v številnih postopkih,  predvsem kot žrtve,  ob?asno, vendar vedno ve?krat  pa tudi  kot storilci kaznivih dejanj,  kar po mojem mnenju tudi kaže na to, vsaj v tistih primerih, ko izvajajo hujša kazniva dejanja z elementi nasilja, da so  bili pred tem sami  žrtve – predvsem s strani staršev v okviru zanemarjanja njihove vzgoje ali pa surovega ravnanja z njimi.. Do 14 leta so otroci kazensko neodgovorni.

Otrok kot oškodovanec dobi z uvedbo postopka na sodiš?u pooblaš?enca iz vrst odvetnikov, ki ga zastopa do konca postopka, kar ureja 65. ?len ZKP in sicer  za  kazniva dejanja  zoper spolno nedotakljivost,  kot tudi za kaznivo dejanje  zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po ?lenu 201 KZ. Za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost je pooblaš?enec  postavljen otroku ves ?as od uvedbe kazenskega postopka,  skrbi pa za  zaš?ito otrokove oziroma mladoletnikove  integritete med zaslišanjem pred sodiš?em in za  uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka. Za ta kazniva dejanja  je  zastopanje otroka oziroma mladoletnika obvezno. Gre namre?  za  moralno  najbolj zavržna kazniva dejanja,  za  mladoletno osebo pa izrazito travmati?na,  zaradi ?esar je  že samo zaslišanje mladoletne žrtve kot oškodovanca zanjo stresno. Ti odvetniki so kot pooblaš?enci izbrani  iz posebnega seznama in se tudi  izobražujejo za  zastopanje takih oškodovancev,  niso pa strokovno usposobljeni kot npr. psihologi. Tu naj omenim uvedbo novega instituta zagovornika (sedaj že potekajo pilotski projekti), ki bo predstavljal glas otroka že v predkazenskem in v za?etnih fazah kazenskega postopka.

Mladoletna oseba, ki ni sposobna razumeti pomena pravice, da ni dolžna pri?ati (pravna dobrota), ni dolžna pri?ati. V praksi je bilo v zvezi s tem sprejeto stališ?e, da otrok, mlajši od deset let, ki ne more razumeti pomena privilegija, ni dolžan pri?ati. Sodiš?e takega oškodovanca ne sme zaslišati, razen, ?e to zahtevata obdolženi oz. njegov zagovornik. To je seveda vprašljivo predvsem v primerih, ko je mladoletna pri?a žrtev kaznivega dejanja.  Na glavni obravnavi se takšna pri?a ne sme zaslišati, lahko se le prebere njeno zaslišanje v preiskavi. Mladoletni oškodovanec, ki pa je dopolnil šestnajst let, pa je upravi?en sam podajati izjave.

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani smo od za?etka leta 2005 do konca leta 2007- gre torej  za  ?as treh let,  prejeli 105  kazenskih ovadb zoper storilce, osumljene kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,  predvsem glede kaznivega dejanja spolnega napada na otroka, mlajšega od 15 let po 1. , 2. 3. ali 4. to?ki 183. ?lena KZ.  Do sedaj se je  izmed tistih obtožb, ki so bile po opravljeni kazenski preiskavi ali pa neposredno vložene pri Okrožnem sodiš?u v Ljubljani kon?alo deset zadev,  nekaj kazenskih ovadb je tožilstvo zavrglo,  v nekaterih zadevah pa odstopilo od pregona po opravljeni preiskavi.  Tu bi rada  poudarila predvsem pomembnost ustanovitve posebnih, družinskih sodiš?, ki bi združevala vse postopke,  tako kazenske,  civilne, izvršilne,  kar se ti?e mladoletniških postopkov,  družinskega nasilja, spolne zlorabe, razveze,  dodelitve otrok…. Zakaj -  še vedno so postopki prepo?asni,  dolgotrajni,  morali pa bi biti rešeni prvenstveno.

Menim tudi, da bi moralo družinsko  sodiš?e, ko bi prejelo razvezno tožbo ter ugotovilo, da je  podana tudi kazenska ovadba zoper enega od staršev,  ter hkrati predlog za omejitev stikov enega izmed staršev pod nadzorom, takoj obvestiti tožilstvo,  le – to pa takoj odlo?iti o kazenski ovadbi. 

 Ob sumu storitve kaznivega dejanja na škodo otrok se predvsem ob sumu storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, lahko pa tudi ob sumu storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega dejanja,  lahko sestane takoimenovani krizni team, katerega sestavljajo poleg socialnih delavcev, ki morda že poznajo konkretno družino, v kolikor je storilec iz družine, in jo že spremljajo, še razli?ni strokovni delavci, zdravniki, psihologi, tudi tožilci, kar pomeni, da se že pred samo morebitno podajo kazenske ovadbe tožilec seznani s primerom.

V javnosti sem že ve?krat zasledila mnenje, da je ob skoraj vsaki razvezni tožbi, ki jo poda žena podana tudi kazenska ovadba zoper moža oz. o?eta zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na otroka, sem zaprosila družinsko sodiš?e, da prešteje primere, v katerih je ob razvezni tožbi podana tudi kazenska ovadba iz zgoraj navedenega razloga.  Po hitrem pregledu ugotavljam, da se razvezna tožba pojavlja v tridesetih primerih podanih kazenskih ovadb od leta 2005 pa do zaklju?ka leta 2007, pri ?emer je bilo najve? takih primerov v letu 2005, v letu 2006  8 , v letu 2007 pa 6 primerov. Razveznih tožb je nedvomno bilo v teh treh letih podanih ve?, kot pa le trideset….mislim, da je bilo govora okoli najmanj 800 razveznih tožb, vloženih v tem obdobju. Ne glede na vse pa tožilci le ugotavljamo, ali so v dejanjih, opisanih v kazenskih ovadbah podani znaki kaznivega dejanja ali ne, na naše delo ne vpliva morebitna razveza, postopek razveze, ?as podaje kazenske ovadbe ali podobno.

Tožilci na oddelku za  mladoletniško, spolno in družinsko kriminaliteto s posebno skrbnostjo rešujemo te kazenske ovadbe, v katerih je oškodovanec otrok, predvsem zaradi komplekstnosti zadev, zahtevnosti, težje ugotovljivih dokazov…dostikrat, ?e ne kar v vseh zadevah zaprosimo za pridobitev in vpogled v spis, ki se vodi na družinskem sodiš?u, v kolikor te?eta postopka isto?asno, zaprosimo še za razne dopolnitve kazenske ovadbe, ki bi v najve?ji meri osvetlile okoliš?ine dejanj, da bi lahko odlo?ili o kazenski ovadbi.

Vedno je, ko je otrok žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, postavljen zanj izvedenec ustrezne medicinske stroke; ponavadi je to pedopsihiater,  ki s sodelovanjem klini?nega psihologa ugotavlja osebnost otroka,  ali je mogo?e ugotoviti posledice spolne zlorabe in podobno -  to so vprašanja,  na katera tožilci brez pritegnitve za to usposobljenih strokovnjakov sami  ne  moremo odgovoriti.  Ta kazniva dejanja so  namre? takšna,  da razen otroka in storilca ni prisoten prav nih?e drug,  v kolikor pa gre  za  prav majhnega otroka – žrtev, ki se še ne zna dobro izražati,  pa je  ugotavljanje posledic in okoliš?in tega kaznivega dejanja še posebno težko.  Dostikrat se  enemu otroku postavlja ve?je število izvedencev- v civilnem ali/in kazenskem postopku, otroci,  travmatizirani že zaradi samih dogodkov pa so tako nenehno izpostavljeni še številnim pregledom, vprašanjem, zaslišanjem.

V kolikor bi dosegli, da bi bil za otroka postavljen le en izvedenec- tako v civilnem in kazenskem postopku, pa bi se le – temu postavila okvirna vprašanja, ki so najpogosteje pomembna za kazenski postopek, s tem pa bi se izognili nadaljnjemu ponovnem zaslišanju otroka- žrtve.

Ob zaslišanju otrok - oškodovancev so zelo pomembni  tudi prostori, kjer se takšna zaslišanja izvajajo - tako imenovane »otroku prijazne sobe«, kjer naj bi se otrok v prijaznem,  otroškem okolju sprostil in bi lažje izpovedoval.

V Kranju je bil izveden pilotski projekt, ko je bil z oškodovanim otrokom opravljen le en razgovor, pogovor z otrokom pa je bil posnet v audio- video tehniki,  kar omogo?a, da si je  mogo?e posnetek ogledati ve?krat in tako ne izpostavljati otroka dodatni travmatizaciji.  Tudi  v Ljubljani je bil pred ?asom posnet razgovor z dvema  otrokoma, ki sta  bila žrtve spolnega napada s strani o?eta, tako v avdio- video tehniki, posnetek pa je bil prikazan tekom preiskave in  so dobili tako preiskovalni sodnik, tožilec kot tudi odvetnik vpogled v to, kar sta otroka sama izpovedala, tudi njun na?in pripovedi, kako sta pretresena zaradi tega, kar se jima je dogajalo….

Torej ažurnost reševanja teh zadev ( s sodelovanjem družinskega sodiš?a, kadar te?eta postopka isto?asno), prednostno in hitro reševanje teh zadev na kazenskem oddelku okrožnega sodiš?a, ne izpostavljanje otrok številnim zaslišanjem,  snemanje zaslišanja otroka v audio – video tehniki, postavitev enega izvedenca za otroka, ki bi se mu lahko  postavljala vprašanja tako civilne kot kazenske narave bi  še v obstoje?i ureditvi  vsekakor pripomoglo k u?inkovitejšemu reševanju postopkov tako na tožilstvu kot na sodiš?u.