Javna razprava o Predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti

Ljubljana, 3. april 2008
Dvorana Državnega sveta, Parlament RS
Organizacija: Državni svet Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije se je na podlagi razprave na Komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odlo?il, da dodatno soo?i razli?na mnenja o predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) - prva obravnava in je zato organiziral javno razpravo o tem predlogu zakona.

Program

Uvodni pozdrav in moderiranje posveta: Darko Fras, predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Uvodni referati:

• Metka ?ernel?, generalna direktorica Direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor;
• dr. Viktor Pust, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS);
• mag. ?rtomir Remec, predsednik  Inženirske zbornice Slovenije (IZS);
• prof. dr. Peter Gabrijel?i?, dekan Fakultete za arhitekturo Ljubljana;
• prof. dr. Bojan Majes, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
  
• Aleksander Ostan, ?lan IO  Društva arhitektov Ljubljana;
• Martina Lipnik, urbanistka;
• Matevž ?elik, urednik spletnega foruma arhitektov Trajekt, Zavod za arhitekturo in prostor Slovenije.

---

Iz razprave

Ve?ina razpravljalcev je nasprotovala predlaganemu konceptu zborni?nega sistema. ?eprav so v okviru usklajevanja obe poklicni zbornici z Ministrstvom za okolje in prostor dosegli minimalni konsenz o klju?nih vprašanjih, pa je na koncu Vlada sprejela besedilo zakona, ki obema zbornicama odvzema javna pooblastila, s ?imer se ukinja neodvisnost in princip samoregulacije stroke.

Obe zbornici, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, nasprotujeta predlogu zakona, ki ukinja obvezno ?lanstvo in zbornici prenaša na društveni nivo. S predlogom zakona se ukinja sedanja vloga zbornic reguliranih poklicev, kar je v nasprotju s prakso v državah celinske Evrope. Z ukinitvijo obveznega ?lanstva se posledi?no prenašajo javna pooblastila z zbornic na pristojno ministrstvo. Temu strokovna javnost nasprotuje, saj bi se tako zmanjšala neodvisnost stroke, ki bi bila še bolj izpostavljena vplivu spreminjajo?e se dnevne politike ter prevladujo?ega kapitala. To pa bi škodilo javnemu interesu za kakovostno okolje.

Nekateri so opozorili, da predlagan model za ustanavljanje novih zbornic, ki ne bi bile dovolj mo?ne, lahko vodi le v razpad sistema. Zbornic, ki združujejo regulirane poklice in delujejo v javnem interesu, ne smemo ena?iti z interesnimi zbornicami, ki zasledujejo ekonomske interese. ?e se je Vlada odlo?ila za uvedbo prostovoljnega ?lanstva v arhitekturni in inženirski zbornici, se postavlja vprašanje, ali se bo ta trend nadaljeval tudi v drugih zbornicah reguliranih poklicev, npr. v zdravniški zbornici. Ker so nekateri nezadovoljni z dosedanjim delovanjem obeh zbornic, bi bilo treba izboljšati njuno organiziranost v smeri uvajanja na?el dobre prakse.

Razpravljalci se niso strinjali s predlaganimi pogoji za pridobitev poklicnega naziva arhitekt, saj je arhitektom, ki opravljajo storitev kot samozaposleni v kulturi, vzeta pravica do poklicnega naziva arhitekt. Poleg tega se tudi niso strinjali, da arhitektura ni del kulture.