Usmeritve na podro?ju privatnega šolstva v Republiki Sloveniji

dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport

O?e in sin sta se odpravila z oslom na trg. O?e se je usedel na sedlo, fant pa je šel peš. Ljudje, ki so ju sre?evali, so govorili: "Grozno! Mo?an mož jaše osla, fant pa mora hoditi." Zato je o?e sestopil s sedla, sina pa se je usedel na njegovo mesto. Toda kmalu so ljudje govorili: "Kaj ni grozno? Star ?lovek mora hoditi, tak mladeni? pa sedi!" Ko pa sta oba, o?e in sin, zajahala osla, so se zgražali: "Poglejte, kaj ni to trpin?enje živali? Dva ?loveka na ubogem živin?etu! Ljudje, ki so ju videli, pa so modrovali: "Kako neumno! Osel ni? ne nosi, ?loveka pa hodita ob njem."

Nikoli ne bomo mogli vsem ugajati. Naj se še tako trudimo za kvaliteto dela in življenja, naj se še tako žrtvujemo za dobro, vedno se bo našel kdo, ki bo imel druga?en pogled. Ta druga?nost pa je dobrodošla kot prizma presojanja in obelodanjanja razli?nih vidikov, ki pripeljejo do optimalnih in preverjenih rešitev. Tako je tudi v šolstvu. Vsaka javna razprava, ki vodi k iskanju rešitev za izboljšanje kakovosti slovenskega šolstva, je dobrodošla. Vendar pa mora temeljiti na nekaterih jasnih izhodiš?ih, ki jih je ne glede na vedno nove poglede in dvome treba odlo?no razjasniti in postaviti. Zagotovo to še posebej velja za razprave, kot je današnja.

Umeš?enost zasebnega šolstva v slovenski prostor ni novo vprašanje, temve? je bilo dejansko (po dolgih razpravah) razrešeno z zakonodajo leta 1996. Zakon o organizaciji in financiranju je s svojimi dolo?ili sledil strokovni podlagi, ki je bila pred tem opisana v knjigi Zasebno šolstvo. Zasebno šolstvo je razumljeno kot vsebinska bogatitev in programska dopolnitev šolskega prostora, pri ?emer se bogatitev šolskega prostora nanaša tako na posebna pedagoška na?ela kot tudi na uresni?evanje pravice staršev do vzgoje, npr. v skladu z dolo?eno veroizpovedjo.

Vprašanje kakovosti šolstva tako nima ni?esar opraviti z vprašanjem Zasebno - da ali ne? ?e bi ob vprašanju vzpostavitev pogojev za zasebno šolstvo šlo predvsem za vprašanje kakovosti, potem bi morali jasno ugotoviti, da imamo v Sloveniji kakovostno javno šolstvo ter da obstoj zasebnega sam po sebi ne prispeva k ve?ji kakovosti šolstva. To med drugim dokazujejo številne mednarodne raziskave. Prav zato vzpostavljanja pogojev za obstoj zasebnega šolstva ni mogo?e vezati z vprašanjem, ali zasebno šolstvo pomeni, da nimamo kakovostnega javnega šolstva in zato sedaj iš?emo nadomestilo, obvoz za tiste, ki bi kakovostno šolstvo lahko imeli, ali celo za tiste, ki bi si ga lahko privoš?ili.

Drugo, v javnosti ve?krat problematizirano vprašanje namre? je, za koga je obstoj zasebnega šolstva potreben, zanimiv. Ali res za tistega, ki si to lahko privoš?i? Tudi na ta posplošena vprašanja ni mogo?e odgovarjati. Obstajajo šolski sistemi, kjer se je zasebno šolstvo razvilo zato, da so se vanj vklju?evali dolo?eni sloji. Toda šele jasna analiza, kaj in kako je v konkretni družbi umeš?eno zasebno, lahko odgovori na vprašanje, ali je tako tudi pri nas. Zasebno šolstvo bi se lahko približalo temu, da je namenjeno eliti, v kolikor bi bil dostop (vpis) v te šole kakor koli pogojen - še posebej z visokimi šolninami. Vemo, da pri nas to ni tako. Še ve?. Napovedane spremembe so ravno v smislu šolnin še bolj restriktivne. Problem neenakih možnosti, ki naj bi ga utrjevale zasebne šole, je vezan prav na vprašanje pla?ila staršev.

Prav zato, da ne bi prišlo do vzpostavljanja razlike med javnim in zasebnim šolstvom ravno na to?ki možnosti vklju?evanja na osnovi zmožnosti pla?ila, je verjetno že veljavna zakonodaja predvidela kar visok odstotek financiranja programa zasebnih šol iz javnih financ. Že sedaj veljavna zakonodaja je predvidela 100-odstotno financiranje stroškov za izvajanje programa, vendar le za šole, ki so obstajale že pred uveljavitvijo zakona. Že takrat verjetno ni bilo mo? najti razloga, zaradi katerega zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni program, ne bi zagotovili sredstev za izvajanje programa v višini 100 %, še posebej, ?e država ni hotela (in tako je to še sedaj) vzpostavljati zasebnih šol kot alternativo javnemu šolstvu, temve? naj bi zasebne šole zagotavljale pravico do izbire ter bogatitev šolskega prostora.

Navedeno izhodiš?e je bilo osnova za urejanje položaja zasebnega šolstva že leta 1996. S sedanjimi spremembami tega izhodiš?a ne želimo spreminjati v nobeni to?ki. Z napovedanimi spremembami želimo samo vsem zasebnim šolam zagotoviti enak položaj (tistim pred uveljavitvijo zakona in tistim po njej), ker ni razlogov za razlikovanje. Hkrati želimo poenotiti na?in financiranja zasebnih in javnih šol. Enota za izra?un za vse šole je sedaj u?enec, ne oddelek. To seveda pomeni, da mora vsaka šola - še posebej zasebna šola, imeti dovolj u?encev, ki jo bodo obiskovali, sicer sploh ne more obstajati. Hkrati pa sedaj predlagane spremembe zakona tudi zasebne šole jasno omejujejo pri dolo?anju šolnin.

O?itki o elitizaciji, poglabljanju socialnih razlik torej nikakor ne temeljijo na sedanjem stanju, niti jih ni mogo?e razpoznavati v predlogih sprememb.

Današnje diskusije o zasebnem šolstvu pogosto odpirajo temeljna vprašanja umeš?enosti zasebnega šolstva pri nas. Kot da gre za vprašanje Zasebno šolstvo - da ali ne, ali pa za vprašanje ponovne redefinicije razmerja med zasebnim in javnim šolstvom. Pa ne gre ne za eno in ne za drugo. Za obstoj zasebnega šolstva smo se dolo?ili že zdavnaj - zakonsko pa je bilo urejeno z letom 1996.

Takrat je bilo tudi jasno vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim. Zasebno šolstvo ni bilo omogo?eno zato, ker bi kdo verjel, da je a priori bolj kakovostno, niti ne zato, ker bi kdo želel elitne šole (?e bi bilo tako, potem ne bi zakonodaja že takrat predvidela celo 100-odstotnega financiranja). Tudi leta 1996 zasebno šolstvo ni bilo umeš?eno v šolski prostor zato, ker bi slovensko šolstvo pestilo pomanjkanje. Že takrat je bilo javno šolstvo dobro razvejano in vsi demografski kazalci so že napovedovali zmanjšanje števila otrok - s tem pa tudi še boljšo pokritost mreže javnih šol.

Razlogi za obstoj javnega in zasebnega šolstva hkrati so bili takrat in so tudi še danes jasno postavljeni kot programska bogatitev šolskega prostora in omogo?anje staršem pravice do izbire. Ne gre torej za odpiranje diskusije Zasebno šolstvo - da ali ne.

Kot že povedano, s sedanjimi spremembami želimo samo izena?iti elemente za izra?un stroškov programa med javnimi in zasebnimi šolami (na podro?ju srednjih šol gre za MOFAS - sistem lump sum) ter izena?iti na?in financiranja zasebnih šol, ne glede na to, ali so bile ustanovljene pred zakonom iz leta 1996 ali po njem.

Hkrati želimo za javne in zasebne šole poenostaviti postopke vpisa v razvid, ki je eden od pogojev za za?etek izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. Poenostavitev postopkov ne pomeni, da šolam ne bo treba izpolnjevati sedaj dolo?enih pogojev. Pomeni samo, da bi bili postopki dokazovanja izpolnjevanja pogojev jasno dolo?eni.

Naj se naš pogled torej ne ustavlja na brezplodnih strahovih in v premlevanju odlo?itev, ki so bile že pred ?asom sprejete in razvojno zastavljene. Za za?etek pa je pomembno, da za ta napredek vsem omogo?imo enotna in enakopravna izhodiš?a, na katerih bodo slovenski u?enci, dijaki in njihovi starši z možnostjo izbire lahko pripomogli k pospeševanju še kakovostnejšega dela v pestrejši ponudbi slovenskih šol. Verjamem, da bomo vsi pripravljeni dati priznanje izkušnjam dobre prakse in si kooperativno prizadevali za razvoj kakovosti v slovenski šoli, pri ?emer javno ali zasebno ne bo lo?evalno merilo.