Doro Hvalica: Ali Zakon o uresni?evanju javnega interesa za kulturo omogo?a uresni?evanje Nacionalnega programa za kulturo

Doro Hvalica
ALI ZAKON O URESNI?EVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO OMOGO?A URESNI?EVANJE NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO?

V Nacionalnem programu za kulturo 2004 do 2007 preberem:

"Nacionalni program za kulturo opredeljuje javni interes za kulturo, in sicer z namenom zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor." (Konec citata)

V Zakonu o uresni?evanju javnega interesa za kulturo iz leta 2002 preberem:

"Ta zakon dolo?a javni interes za kulturo, organe, ki so zanj pristojni in odgovorni, ter mehanizme za njegovo uresni?evanje." (Konec citata)

In vprašanje, ki se poraja samo po sebi: Ali lahko zakon, ki je bil sprejet leta 2002 dolo?a javni interes za kulturo, ki ga opredeljuje Nacionalni program za kulturo šele dve leti kasneje? Je to retori?no vprašanje?

Naj poizkusim druga?e: Zakon dolo?a, da javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin in hkrati, da javni interes za kulturo dolo?ajo zakoni in nacionalni programi za kulturo. Je to provokacija?

Še zadnji poizkus: Zakon o uresni?evanju javnega interesa za kulturo naj bi leta 2002 urejal uresni?evanje, na?in, oblike in varstvo ne?esa, ?esar še ni bilo. Predlagatelji zakona se seveda tega niso zavedali ali pa jim je zadoš?ala zavest, da obstaja Šeligov program, ki je lahko vsaj alibi za njegovo zanikanje. Je to bolje?

In tako je uspelo takratnemu predlagatelju in zakonodajalcu sprejeti enega izmed najslabših kulturnih zakonov in dve leti pozneje nekoliko manj slab Nacionalni program za kulturo.

Ministrstvo za kulturo napoveduje da bo zakon še letos temeljito prevetrilo, naro?ilo pa je tudi pisanje novega Nacionalnega programa za kulturo. Upam, da to ne pomeni tudi enakega zaporedja pri sprejemanju.

Za prvo jim v imenu kulturnih delavcev in ustvarjalcev oz. v imenu Sindikata Glosa izrekam vso podporo, za drugo jih tako ali tako zavezuje zakon, ki dolo?a Nacionalnemu programu za kulturo 4-letno dobo trajanja.

Dosedanji nacionalni program za kulturo v mnogo?em ni bil uresni?en. ?esa vse ni bilo mogo?e uresni?iti, za kaj vse ni bilo ne volje in ne zakonskih osnov, nam odkrije že skromno poznavanje razmer in površno branje še veljavnega dokumenta.

Kje je npr. izvirna slovenska dramatika, ki jo program tako prepri?ano poudarja; kako resni?no zgleda dvig jezikovne kulture v medijih, ki jo zanosno razglaša; kako je npr. bila zagotovljena administrativna podpora izvajalcem, ki se potegujejo za evropska sredstva, ki jo program velikodušno ponuja in ne nazadnje, v katerih javnih zavodih in njihovih programih dela je bila na novo zagotovljena dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjanje?

Sem predsednik  Sindikata Glosa in vsaj o slednjem lahko kompetentno govorim:

Premnogi zavodi na podro?ju kulture še ustanoviteljskih aktov nimajo, programe le kot jim jih sredstva dopuš?ajo in pogoje za ustvarjanje, ki so iz leta v leto slabši. Še posebno to velja, ?e med pogoje štejemo tudi pošteno pla?ano delo in spoštovanje pravic iz dela in delovnega razmerja, da o spoštovanju ?lovekovega in ustvarjal?evega dostojanstva sploh ne govorim.

Ampak namesto, da bi Nacionalni kulturni program narekoval zakonske rešitve, ki naj omogo?ijo njegovo uresni?evanje, lahko v veljavnem programu preberemo o posodobitvi javnega sektorja v kulturi natanko to: "Zakon o uresni?evanju javnega interesa za kulturo je uzakonil vrsto mehanizmov na podro?ju upravljanja, vodenja in financiranja javnih zavodov, ter urejanja delovnih razmerij. S tem je zagotovljena pravna podlaga za posodobitev javnega sektorja v kulturi v smeri njegove ve?je u?inkovitosti, odprtosti in avtonomnosti."

Laž in zmota. O u?inkovitosti in odprtosti zgovorno pri?ajo poro?ila, o avtonomnosti pa pove vse izlo?enost ustvarjalcev iz soodlo?anja o programih, o delovnih razmerjih pa dosjeji, ki jih hrani Sindikat Glosa.

Toda zakaj je temu tako? Priro?en odgovor, ki pa žal v mnogo?em odgovarja resnici je ta, da oblast kulture ne mara, vsaka oblast, brez izjeme. O, da, ponašajo se z njo, ob?asno tudi potrebujejo kot neobhodno dekoracijo, kot retori?en temelj - sicer pa je ne marajo, ker se je bojijo. Kultura z umetnostjo je bila, je in bo leglo novotarij, svobodomiselnosti, upiranja, nepristajanja.

Tehtnejša razlaga sedanjega slabega odnosa do kulture (in s tem slabega položaja njenih ustvarjalcev) pa leži v dejstvu, da veljavni Zakon  o uveljavljanju  javnega interesa za kulturo ne podpira in ne omogo?a uresni?evanja na videz lepe vizije kulture iz nacionalnega programa za kulturo, saj ni bil pisan za njeno uresni?evanje, ker ga preprosto še ni bilo.

Nasprotno, ZUJIK je neprijazen, nezaupljiv in celo sovražen, prav gotovo pa diskriminatoren do kulturnih ustvarjalcev.

Da, leta 2002 je bil sprejet slab zakon, ki je zaposlene v kulturi v primerjavi z zaposlenimi v sorodnih dejavnostih javnega sektorja postavil v diskriminiran položaj.

V praksi se je to pokazalo najmanj v dveh elementih:

1. V 45. ?lenu je zakon omogo?al premeš?anja zaposlenih v kulturi brez njihovega soglasja, ?esar ni v nobeni primerljivi dejavnosti. Najbolj odziven javni primer takšnega ravnanja je maš?evalna premestitev dirigenta Opere - sedanjega direktorja SNG Opera in balet v Ljubljani v arhiv.
   
2. V 42. ?lenu je zakon dolo?il sestavo sveta zavoda z ve? kot 20 zaposlenimi - torej v ve?ini ve?jih in v vseh nacionalnih kulturnih institucijah -  tako, da so vsi ?lani sveta predstavniki ustanovitelja, kar je za zaposlene diskriminatorno v primerjavi z npr. podro?jem zdravstva, šolstva, varstva ipd., kjer imajo zaposleni v svetih zavodov tretjino svojih predstavnikov.

To, da v ve?jih kulturnih zavodih sodelujejo zaposleni v strokovnem svetu, pa se je izkazalo kot slepilo, saj strokovni svet ne odlo?a o ni?emer - o vsem brez izjeme odlo?a namre? svet zavoda.

Za oboje sta reprezentativna sindikata v kulturi zahtevala ustavno presojo. Za prvo (premeš?anje brez soglasja) je ustavno sodiš?e že pritrdilo sindikatu Glosa in razveljavilo sporno dolo?ilo. Za drugo Sindikat SVIZ še ?aka na odlo?itev ustavnega sodiš?a.

Pri?akovanja zaposlenih v kulturi so bila z novo vladno koalicijo ob prenovi Ministrstva za kulturo poleg izravnave krivi?nega zaostajanja pla?, tudi in predvsem odprava "drugorazrednosti" oz. diskriminiranosti. Za?etni pogovori z novim demokratskim ministrom za kulturo so to tudi obetali.

Toliko ve?je je bilo zato za?udenje, da namesto tega predlaga novo diskriminatorno dolo?ilo. Predlog spremembe 42. ?lena, ki daje svetu zavoda še kompetence pritožbenega organa v postopku varstva pravic zaposlenih, je namre? natan?no to!

Samo v kulturi naj bi torej o pritožbah v delovnih sporih odlo?al svet, ki ga imenuje Ministrstvo za kulturo zoper odlo?itve direktorja, ki ga tudi imenuje Ministrstvo za kulturo.

V Sindikatu Glosa in v Državnem svetu smo prepri?ani, da je predlagatelj prezrl "to tlakovanje z dobrimi nameni". Ker je bila njegova pozornost usmerjena predvsem v hitro rešitev lastne zadrege, ki jo povzro?a odsotnost pritožbenega organa, je prezrl, da predlog združuje tožnika in sodnika v isti osebi. "Kadija tuži, kadija sudi."

Nadaljuje oz. nadgrajuje se torej praksa nezaupanja, želja po kontroli in obvladovanju ob hkratnem razvrednotenju dela v kulturi.

Nevarnost, da se ponovi ista usodna napaka, je o?itna. Z vsiljevanjem za kulturne ustvarjalce žaljivih sprememb ZUJIK še pred sprejetjem novega Nacionalnega programa ustvarja prav te pogoje.

To ni zgodba o kuri in jajcu. ?e vprašate mene, potrebujemo najprej Nacionalni kulturni program, sprejet na na?in in najbrž po postopku in z odgovornostjo, ki jo predpisuje 10.,11. in 12. ?len ZUJIK.

Kako pomemben je današnji posvet, pove prav branje teh in še 16. ?lena istega zakona.

10. ?len dolo?a pomen, okvirne vsebinske sklope in trajanje, 11. ?len dolo?a predlagatelja, to je Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Nacionalnim svetom za kulturo, ki mu 16. ?len ukazuje, da je neodvisno telo, a vse ?lane in predsednika predlaga Vlada.

Saj ni res. Pa je!

Zato je pomemben današnji in upam, še prenekateri posvet na temo novega Nacionalnega programa za kulturo s trdno vero, da je mogo?e vplivati na njegovo besedilo, še preden objavijo avtorski izdelek, ki sode? po izkušnjah, javni razpravi v po?itnicah in zaukazanem postopku, nima veliko možnosti za bistvene spremembe.

Zato je pomembna na tak na?in izražena volja vseh, ki jim ni vseeno, kakšna bo naša notranja in zunanja podoba v prihodnjih letih.

In ?e parafraziram neko davno modrost:

Da ne bi senat debatiral, ko bo Rim že gorel.