( nekorigiran magnetogram )
19. april 2007
Posvet se je za?el ob 10.09 uri.
Vodil ga je dr. Dušan Plut.
DR. DUŠAN PLUT: Spoštovani, dovolite mi, da v imenu organizatorja, se pravi Državnega sveta Republike Slovenije in Turisti?ne zveze Slovenije, lepo pozdravim vse prisotne. Pri?enjamo s posvetom Klimatske spremembe in vplivi na razvoj turizma. Preden bi za?eli s predstavitvijo referatov, bi prosil najprej predsednika Državnega sveta Republike Slovenije gospoda Janeza Sušnika za pozdravne besede, prijazne pozdravne besede kot doma?ina.
JANEZ SUŠNIK: Hvala lepa. Spoštovane gospe in gospodje, dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije lepo pozdravim. Državni svet ima skoraj vsak teden posvet neke zvrsti civilne družbe in na ta na?in tudi Državni svet dobi materijo, o ?emer razpravlja, tudi o zakonodajnih postopkih in spremembo zakonov. Skratka, to je neka velika stvar zame, da se tisti, ki niste vklju?eni v politi?ne zadeve, da se lahko tukaj sre?ujemo, damo svoja mnenja in to nam veliko koristi pri usklajevanju potem zakonom in pa podzakonskih aktov. Seveda bi rad pozdravil poslance, ?e je kdo tukaj, državne svetnike sem videl. Potem seveda današnjega predsedujo?ega dr. Dušana Pluta, ki je bil v prvem mandatu tudi državni svetnik v tej hiši. Lepo pozdravljen. Predsednika Dominika S. ?ernjaka, predsednika Turisti?ne zveze Slovenije in pa bivšega predsednika dr. Marjana Roži?a, s katerim sva vsako leto organizirala kar nekaj sre?anj in tudi jaz sem se udeleževal tudi kot ?lan Turisti?nega društva Šen?ur, ki ni tako veliko turisti?no društvo, ampak kljub temu dobro delujemo, funkcioniramo, organiziramo veliko prireditev in se kar nekaj dogaja. Tudi ustanovni ?lan sem. Se pravi, da v turizmu delam že malo ?ez 30 let, ne tako aktivno, ampak sem pa zraven, kar je pomembno. Pozdravljam tudi zastopnike izvršilne oblasti iz Direktorata za turizem. Namesto mag. Marjana Hribarja je prisotna Mateja Vu?kovi?, ne vem, kje je ta gospa. Aha, vi ste. Lepo pozdravljena.
Današnja tema Klimatske spremembe in vplivi na razvoj turizma je izredno pomembna tema. Mislim, da je Državni svet že velikokrat, tudi skupaj s Turisti?no zvezo Slovenije organiziral razli?ne teme, na primer Naravne vrednote, kulturna dediš?ina: vrednote turisti?nega razvoja, Znanje, mladi in turizem, Uresni?evanje Strategije slovenskega turizma in druge. Tu je kar nekaj takih tem, ko je še predsednik predlagal. Takrat smo v Državnem svetu kar sprejeli za svoje in obravnavali vse te teme, ki so bili v preteklem obdobju prisotne.
Tudi o klimatskih spremembah na našem planetu in posledicah za ?loveštvo smo v Državnem svetu že velikokrat govorili. V tej dvorani se je velikokrat slišalo tudi o naši miselni naravnanosti na potrošniško družbo, ki pa je velikokrat uni?ujo?a za okolje. Zemljo, zrak, vodo, gozdove, torej naš planet, smo dobili od naših prednikov, da ga o?uvamo za naše bodo?e rodove in ne zato, da ga zastrupimo in uni?imo.
Kdaj bo ?loveštvo doseglo tako stopnjo zavesti, da bo znalo živeti skladno z naravo, z našim planetom, pa je veliko vprašanje. Koliko je vreden gospodarski razvoj, ki bo uni?il našo zemljo? Vse negativnosti, ki se danes dogajajo na zemlji, od klimatskih sprememb do novih oblik virusov in bolezni, so posledica ?loveškega ravnanja. V hlastanju po materialnih dobrinah, po oblasti, po mo?i, v neprestanem tekmovanju, smo pozabili na odnos do narave, odnos do samega sebe. Umazali smo naravo, umazali smo svoje duše in kot da nam vesolje in narava skozi klimatske spremembe pošilja opozorilo: spreobrnite se. Tudi tema današnjega posveta bo najbrž šla v to smer.
Turizem je vsekakor gospodarska panoga, ki bi lahko veliko pripomogla k o?uvanju narave. Seveda mora biti naravnana tako, da ne onesnažuje vode, zraka, zemlje, gozdov, planin. Turizem kot gospodarska panoga, ki v osnovi nosi dvigovanje ?loveške zavesti o nujnosti varovanja narave. ?e se dvigne splošni nivo zavesti, potem bodo ljudje druga?e delovali v svojih institucijah, okoljih, domovih. Ne bodo ve? uni?evali svojega okolja. Sem pa vsekakor ne sodijo razni posegi, ?e bom rekel neko kruto besedo, tudi od kakšnega prostranskega golf igriš?a pa drugih zadev tudi ne, kar pa ni predmet današnje razprave, se bom nekaterih stvari seveda tudi distanciral okrog mojega uvoda.
Pri?akujem, da bo na današnjem posvetu govora prav o tem, kako o?uvati naše okolje, naš planet. Kako narediti turizem prijazen do ljudi in do okolja? Kako dvigniti zavest ljudi na tem podro?ju? Kako delovati? Kje za?eti? Turisti?na zveza je na tem podro?ju že veliko naredila s svojimi projekti, ki jih je vpeljala v osnovne in srednje šole ter tudi v druga okolja, bolnice, zdraviliš?a, krajevne skupnosti. To so projekti: Moja dežela - lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna glava, Turisti?ni spominek Slovenije, Kolesarjenje kot turizem, Projekt Lipov list in številni drugi.
O vsem tem boste spregovorili sami. Želim Vam, da Vaše besede padejo na plodna tla in da z u?inkovito razpravo oblikujete zaklju?ke, ki jih bo Državni svet posredoval Vladi Republike Slovenije in Državnem zboru Republike Slovenije in vsem tistim, ki so operativno odgovorni, da za?nemo spreminjati naš nivo zavesti o zaš?iti našega planeta. Pred nami je velika odgovornost. Menim, da ne samo Slovenci, povsod po svetu je treba aktivnosti za?eti. Tudi ZDA bodo morale nekega dne podpisati Kyotski sporazum, da bodo dokazale, da imajo svojo mo?, ker jo imajo povsod, tudi na tem podro?ju. Veliko je stvari, o katerih smo se tudi v?eraj pogovarjali v Pragi, kjer smo se sre?ali parlamenti osrednje evropske regije, kjer je bila glavna beseda varovanje okolja. Kako narediti ponovno primerno okolje za normalno bivanje ljudi, res za ohranitev tega, kar še imamo. Slovenci smo lahko zadovoljni. Mislim, da si v slovenskem prostoru, kljub temu, da smo zanemarjali toliko let okolje, da se je narava še vedno ohranila in imamo lepo, za pogoje gospodarjenja, za turizem, posebno lepo. Mislim, da je treba to vnesti, ta ob?utek v naše šole. Še vedno je po gozdovih polno smeti, kljub temu, da so se lokalne skupnosti dobro organizirale, postavile zaboj pred vsako hišo, ampak ljudje še vedno nimajo ob?utka. Ko sem se nekega dne sprehajal po šen?urskih gozdovih, vre?e od umetnega gnojila, traktorske gume. Se pravi, lovci, gozdarji, kmetje, vsi moramo skrbeti za okolje, ne pa, da doma lepo pokosi svoj vrt, potem pa to odvrže v bližnjo okolico. Te zavesti imamo premalo, zato turisti?ni delavci in tisti, ki skrbite za to oziroma skrbimo, jaz mislim, da moramo pri sebi najprej raz?istiti, potem pa tudi druge pou?iti. Zato vam želim prijeten dan, dobro posvetovanje in sigurno bomo v vsak mozaik, ki ga bomo dodali, bo dosegel nek cilj, nek rezultat, da nam bo v bodo?e še lepše in da bomo res poskrbeli tudi za blaginjo naših ljudi, o kateri zelo veliko govorimo. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Prosil bi predsednika Turisti?ne zveze Slovenije gospoda Dominika ?ernjaka, da pozdravi današnji posvet.
DOMINIK S. ?ERNJAK: Spoštovani predsednik Državnega sveta gospod Sušnik, spoštovana državna podsekretarka na Direktoratu za turizem gospa Tomin Vu?kovi?, spoštovana današnja predsedujo?a, gospod Plut in pa gospod Dravec, podpredsednik Turisti?ne zveze Slovenije, spoštovani ?lani Državnega sveta. Seveda, spoštovani dolgoletni predsednik Turisti?ne zveze Slovenije gospod Roži?, ostali spoštovani gostje, cenjeni predavatelji, predstavniki medijev in pa ostali udeleženci današnjega posveta, ki vam ni vseeno, kaj bo z našim planetom in kaj se bo z našim življenjem dogajalo v prihodnje. Še poseben pozdrav pa vsem tistim, ki ste in smo pripravljeni tudi kaj osebno storiti in to sedaj in takoj.
Živimo na majhnem modrem planetu, ki plava v ogromnem vesolju. Nudi se nam toliko lepega, a se neprestano ukvarjamo s številnimi problemi, za katere smo ve?inoma odgovorni ali vsaj soodgovorni sami. Vso odgovornost in to veliko nosimo tudi pri podnebnih spremembah. Podnebne razmere in njihove spremembe postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Na to prepri?ljivo in strokovno opozarjajo v mednarodni skupini Združenih narodov za podnebne spremembe pa rezultati posvetovanja v Parizu, Sternovo poro?ilo, dokumenti Evropske unije in pa druga poro?ila s podro?ja trajnostnega razvoja in pa ekologije. Tudi in nenazadnje, tudi vreme samo. Mnoga opozorila doma?ih strokovnjakov so bila predstavljena tudi na nekaterih posvetih in posvetovanjih ter strokovnih sre?anjih v okviru organizacije Turisti?ne zveze Slovenije, kot na primer posvet Zavarovanja obmo?ja in razvoj turizma in to v povezavi s pogoji in pa možnostmi razvoja turizma.
Pri razvoju je naš pristop najširši, saj temelji na sloganu turizem smo ljudje. Pri podnebnih spremembah strokovnjaki utemeljujejo, da je tudi zanje soodgovoren ?lovek in na današnjem posvetovanju želimo spregovoriti o stanju, predvidevanjih in tudi o aktivnostih zainteresiranih, ki bodo in kako bodo prispevali k prevladovanju razmer. Ko se turist odlo?a, kje bo preživel težko pri?akovani oddih, je podnebje eno od odlo?ujo?ih lokacijskih dejavnikov. Podnebne spremembe bodo torej vplivale, kam se bodo v prihodnje turisti odlo?ali, dejansko pa bo to vplivalo na cel svet. Nenazadnje, najbolj nazorno lahko to že vidimo v primerih, kjer gre za pomanjkanje snega v smu?arskih središ?ih pozimi in pa veliki vro?inski vali, katerim smo bili pri?a v sredozemskih državah in v Evropi poleti. Dejstvo pa je, da je odlo?itev milijonov turistov, kje bodo preživeli oddih, za mnogo držav in njihovih prebivalcev skorajda vprašanje biti ali ne biti, predvsem tako imenovanih držav v razvoju, ki jim je turizem eden izmed glavnih virov dohodka.
Zadnje ?ase poslušamo, da bo prišlo do podnebnih sprememb. Jaz bi se vprašal, ali se vam zdi, ali je vreme še vedno isto kot pred desetletjem in drznil bi si trditi, da do podnebnih sprememb ne bo prišlo, ampak so že tu. Izginotje ledenikov v Južni Ameriki, Himalaji, Alpah in nenazadnje pri nas, nekaterim nizkim otokom Tihega in pa Indijskega oceana grozi zaradi dviga morske gladine celo izginotje. Pravijo, da bomo zemljevide pisali na novo. Smrtonosni vro?inski vali, spomnimo se 2005 v Franciji umre skoraj 20.000 ljudi. Suše in številne poplave. Vsi se spomnimo tragedij in posnetkom iz New Orleansa. Dejstvo je, da je najbolj ranljivi del zemljinega ekološkega sistema ozra?je, ker je tanko. Tako tanko, da lahko resno spremenimo razmere med nekaterimi njegovimi osnovnimi molekularnimi vsebinami, predvsem pa smo že izredno pove?ali koli?ino ogljikovega dioksida, najpomembnejšega izmed tako imenovanih toplogrednih plinov in danes je koli?ina CO2 v ozra?ju veliko ve?ja, kot je bila kadarkoli, kot pravijo raziskave, v zadnjih pol milijona letih. Pove?anje koli?in CO2 v ozra?ju nedvomno prispeva tudi letalski promet, ki je revolucionarno spremenil turizem in omogo?il, da res lahko pridemo skoraj v zadnji koti?ek sveta, hitro in relativno poceni. Letalski promet se je v letu 2005 v državah Evropske unije pove?al v povpre?ju za 8,5 %. V okviru Evropske unije v letu 2005 je .. (nerazlo?no) skoraj 700 milijonov potnikov, pri ?emer jih je znotraj držav EU potovalo skoraj 65 %. V Sloveniji pa je v tem letu letalski promet se pove?al za dobrih 16 % in dejansko to so le številke potnikov, ?e pa temu prištejemo zraven še letalski tovorni promet, ki je samo v Evropski uniji znašal skorajda 11 milijonov ton, dobimo ogromno število in koli?ino. Vemo, da je letalski turizem zelo pripomogel k razvoju Slovenije kot turisti?ne destinacije za tujce. Nenazadnje, brali smo pred dnevi lahko poro?ilo Aerodroma, našega podjetja, ki je zaklju?ilo leto z izjemnim dobi?kom, ampak že se pojavljajo prve omejitve. V Veliki Britaniji uveljavljajo prve ekološke letališke takse.
Kaj pomenijo te spremembe na tem podro?ju za slovenski in svetovni turizem? ?e bo manj dostopno potovanje z letalom, se bodo turistove želje skr?ile po geografskem klju?u. Ali so železnice prava in edina ekološka alternativa? Morda avtomobili z nizko porabo ?istega goriva? Kaj in kako se bomo v Sloveniji temu prilagodili? Težave bodo verjetno vse hujše. Znanstveniki so napovedali, da bodo do konca stoletja prebivalci številnih, predvsem afriških mest, izgubili polovico re?ne vode, od katere živijo. Izsušitev veletokov pa ne bo prizadela samo ljudi. Ve? kot 500 vrst ptic, .. (nerazlo?no) in plenilcev je ogroženih in ?e zopet se fokusiramo na Afriko, afriško živalsko privablja ljudi iz celega sveta. ?e bi izginilo, bi ustavili osnovno ekonomsko gonilo teh krajev. To je turizem. Biotske spremembe.
Zmanjšanje in kr?enje se obeta tudi za Slovenijo. Kakšna predvidevanja so za Slovenijo? Spremembe temperaturnih in padavinskih razmer bodo praviloma negativno vplivale na vodno oskrbo turisti?no pomembnih obmo?ij. Nenazadnje, bolj ko bo vro?e, ve? vode bomo porabili. Kaj to pomeni v svetovnem in v regionalnem merilu? Katera obmo?ja v Sloveniji so najbolj ogrožena? Kakor ne vidimo toplogrednih plinov, tako tudi dejansko ne vidimo u?inke, ki so dale? od doma, dale? od nas, ampak dejstvo je, da smo te spremembe podnebja prebivalci tega planeta s svojim hlastanjem po boljšem in ve?jem gotovo pospešili in pred seboj imamo dve pomembni vprašanji. Kaj se bo zgodilo in kaj lahko naredim, da se ti procesi upo?asnijo in drugo, kako se bom pripravil in kako se bomo pripravili na podnebne spremembe? Zgolj z ob?utnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in hitra stabilizacija atmosfere je dejansko rešitev, ampak to pomeni, da vsakdo od nas, vsi na tem planetu morajo dati svoj delež k temu. Vprašanje je, ali smo sposobni sprejeti skupaj in tudi brez fige v žepu izvajati. Pomembno seveda je, da je Evropska komisija namenila posebno pozornost tudi v akcijskem na?rtu za energetsko u?inkovitost s tem, ko je zmanjšala omejitev emisij na 120 gramov CO2 na km do leta 2012, ampak tukaj bom rekel, ne pozabimo, da najcenejši vir energije je v racionalni rabi energije.
Cilj, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo zasledovalo pri pripravi strateškega dokumenta za obdobje 2007-2011, je bilo oblikovati u?inkovit razvojni model slovenskega turizma. Sprašujem pa se, ali smo pri teh merilih tudi dovolj upoštevali korekcijski faktor podnebnih sprememb. Bojim se, da ne. Strokovnjaki namre? opozarjajo, da je naše podro?je, podro?je Alp, še posebej nestanovitno in ob?utljivo. Dejstvo je, da bodo podnebne spremembe vplivale na turizem in vplivale na turisti?ne produkte. Nenazadnje, tudi razporedile turizem v druga?ni obliki, kot ga danes poznamo. Zopet vprašanje, ali držijo te napovedi, da naj bi se spremembe podnebja globalno povzro?ile premike turistov v višje leže?e regije? Ali tukaj znamo v Sloveniji poiskati svojo priložnost? Nenazadnje, mi se kar nau?imo iz preteklosti in predvidevam, o?itno ne, saj zelo zanemarjamo u?inkovite spremembe v smislu priprave na podnebne spremembe. Ne vem, sprašujem se, kdo dela na?rte, kako bodo tisti deli Slovenije, ki bodo ostali brez vode ali kako bodo to nadomestili? Ali kdo dela na?rte za namakalne sisteme? Ali se ukvarjamo s poljš?inami, ki bi lahko nadomestile tiste, ki bodo ogrožene? Ali so na?rtovalci velikih novih projektov v Pomurju razmišljali, kako bodo rešili pomanjkanje vode? Ali pa o na?rtovanju, ko govorimo o investicijski politiki v infrastrukturo, ali samo razmišljali o tem, kako se bodo prilagodili na podnebne spremembe? Bojim se, da ne.
Tu je treba povedati, da je poro?ilo Svetovnega ekonomskega foruma pri merjenju konkuren?nosti med državami na podro?ju turizma postavil Slovenijo na visoko 44. mesto s poudarkom na naravi in na vodi. Spoštovani, v Sloveniji nas je narava bogato obdarila. Res je, da imamo nafte le za vzorec, mogo?e še hvala bogu, ampak v preteklosti smo že imeli svoje dragocenosti, kot je bilo pridobivanje živega srebra in pa svinca. Danes pa smo poleg neokrnjene narave in prostranih gozdov obdarjeni še z enim kvalitetnim zakladom in to je kvalitetno ?isto pitno vodo. Ali veste, da so samo v lanskem letu prebivalci Evropske unije namenili 25 milijard evrov za nakupe ustekleni?ene vode? Poznate še eno anekdoto. Ko so prišli gostje japonske televizije snemati v Ljubljano, so bili najbolj navdušeni nad enim dejstvom, ki se nam zdi ?isto normalno, in sicer, da mi brez ve?jih pretresov in brez ve?jih problemov pijemo vodo kar iz pipe. Vprašam se, ali znamo to ceniti, ali smo zavarovali. Jaz mislim, da dejansko ne, da delamo zelo grdo s tem, se opravi?ujem, ?e re?em, da kot svinje z mehom. Nenazadnje, tamle gor v sosednji dvorani so pred kratkim sprejeli nespametno zakonodajo, ki celo olajšuje rabo pesticidov. Dejstvo pa je, da je zgodovina ?loveštva pokazala, da se ?loveštvo vedno zna prilagoditi in sprašujem se, ali smo dovolj pametni, da se poskušamo pripraviti na spremembe, ki neizogibno prihajajo. Dejstvo je, da je turizem zelo odvisen od podnebja in ne glede na krivca je treba ukrepati takoj in sedaj. Želim si, da bodo današnja izvajanja pripomogla k ?im ve? odgovorom na izpostavljena vprašanja in bo dala predloge, kaj morajo in lahko na tem podro?ju naredijo država, ob?ine, podjetja in mi posamezniki. Vsak od nas pa mora prispevati svoj delež. V Turisti?ni zvezi Slovenije, v društvih, številni prostovoljci in prostovoljke vsako leto dajo svoj delež. Nenazadnje, ?e ho?emo govoriti o globalnih spremembah, moramo najprej po?istiti doma in že ves mesec potekajo akcije spomladanskega ?iš?enja, kjer vsakoletno ugotovimo, da je divjih odlagališ? ?edalje ve?.
Odgovor, kje za?eti, bi lahko rekel, sem našel kar na naslovnici knjige Neprijetna resnica, kjer je lepo zapisano in naj bo to tudi zaklju?ek mojega izvajanja in eden od podtonov, ki si želim, da bi danes izzvenel iz zaklju?kov, in sicer: kdo, ?e ne mi in pa kdaj, ?e ne sedaj. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Prosil bi še gospo Matejo Tomin Vu?kovi? iz Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, da spregovori nekaj besed.
MATEJA TOMIN VU?KOVI?: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Državnega sveta gospod Sušnik, ki ga ni ve? med nami, spoštovani predsedujo?i gospod Plut, spoštovani gospod ?ernjak, predsednik Turisti?ne zveze Slovenije kot soorganizator tega posveta, spoštovani vsi cenjeni referenti in pa izvajalci in pa spoštovani vsi ostali prisotni.
Kot predstavnica Ministrstva za gospodarstvo oziroma v tem primeru Direktorata za turizem, seveda je na mestu, da opozorim na naše cilje, katerim sledimo pri izvajanju naše turisti?ne politike, to je vsekakor pove?anje globalne konkuren?nosti slovenskega turizma in pa pove?anje obsega turisti?ne dejavnosti. Vse lepo in prav, vendar ne zanemarjajmo dejstva, da ne za vsako ceno. Skratka, omenjenih je bilo že veliko dejavnikov kot vloga turizma ali pa u?inki okolja na turizem in obratno, ampak seveda ob tem naj poudarim, da se seveda tudi na Direktoratu za turizem zavedamo vseh omejitev, ki naj bi že bile prisotne ali ki se jih moramo zavedati pri izvajanju turisti?ne politike v prihodnje.
Skratka, gre za tudi poudarek na trajnostnem oziroma še lepši izraz na sonaravnem razvoju turizma tudi v Sloveniji. Vsekakor je pa problem ne samo slovenski oziroma tema današnjega posveta ne samo slovenski, ampak širše gledano globalni. Tudi o tem smo že nekaj slišali. Kako pomemben je v bistvu ta element klimatskih oziroma podnebnih razmer tudi pri odlo?anju turistov ali potencialnih turistov, kje preživeti svoj dopust, lahko re?emo, da je za Slovenijo to kar zelo pomemben podatek, saj je kar na petem mestu po faktorjih, ki vplivajo na to, kje bodo naši potencialni turisti preživeli svoj dopust. Tema današnjega posveta je vsekakor, sploh pa po taki zimi, kateri smo bili pri?a in pa po vseh podatkih ostalih raziskav, vsekakor ve? kot na mestu in seveda posvet bo vsekakor odprl, in prav je tako, veliko vprašanj in seveda mi pri?akujemo tudi kot zaklju?ek veliko odgovorov, ki nam bodo pomagali pri oblikovanju oziroma pri odlo?anju, pri sprejemanju odlo?itev na podro?ju izvajanja turisti?ne politike sedaj in pa v prihodnje.
Seveda, tudi ugotovite je na mestu, da je turizem sam po sebi velik porabnik prostora, saj v turisti?ni ponudbi neke države niso le turisti?ni izdelki, ampak vse še kaj drugega. Skratka, ne samo turisti?na ponudba iz vidika turisti?nih produktov, pa? pa tudi prostor kot tak v širšem pomenu besede in tu imam v mislih predvsem naravne danosti, naravne vrednote, kakovost življenja prebivalcev v tej državi, urejenost okolja, klimo in še bi lahko naštevali. Ne mislim pa? ponavljati izvajalcev pred menoj.
Poleg tega lahko ugotovimo, da se turizem ne razvija po svoji lastni inerciji, pa? pa zaradi delovanja vplivanja in pa odlo?itve ?loveka. ?lovek je tisti, ki sprejema odlo?itve o tipu gradnje, o namenu gradnje tega ali onega objekta, ekološko prijaznih virih pri gradnji, o uporabi tega ali onega prevoznega sredstva, o uporabi tega ali onega kemi?nega in pa drugih sredstev, ostalih kemikalij in tako naprej. Skupni imenovalec vsemu naštetemu je vsekakor vpliv na okolje, ki je seveda odvisno glede na nivo oziroma glede na tip odlo?itve, ki jo je sprejel ?lovek, je lahko pozitivna, negativna ali nevtralna. Tudi turizem je vsekakor del tega delovanja, pri katerem ima odlo?ilno vlogo ?lovek in o tem želim pa? tudi to poudariti. Je pa turizem seveda na drugi strani tudi dejavnost, ki je mo?no povezana s podnebnimi spremembami, klimo in tudi spremembami na podro?ju, ki smo jim pri?a in za to seveda je odgovoren ?lovek. Prav je, da se o tem pogovarjamo odprto tudi danes in da sprejemamo svoj del odgovornosti.
Turisti?ni produkti, kot so recimo tematski parki, ekološko pomembna obmo?ja, zavarovana obmo?ja, gozdovi, kraška obmo?ja, reke, jezera ter produkti, vezani na športno turisti?no ponudbo, kot so smu?anje, alpski turizem in tako naprej, tematski, poti, pohodništvo in tako dalje, ohranjajo svojo vrednost kot resursi tudi zaradi ugodnih klimatskih oziroma podnebnih razmer. Tudi v razvojnem na?rtu in usmeritvah slovenskega turizma za teko?e, se pravi za to trenutno obdobje do leta 2011, smo temu podro?ju namenili kar nekaj prostora. Mogo?e res ne dovolj, ampak seveda to je v bistvu dokument, ki je podlaga drugim dokumentom in je verjetno potrebno še delati in seveda tudi pri?akujemo, da bodo zaklju?ki tega posveta pripomogli tudi k ukrepom na tem podro?ju turisti?ne politike. Omenjamo v tem dokumentu predvsem politiko trajnostnega regionalnega razvoja, sonaravnega razvoja.
Iz tega sledi, da ?e želimo ohraniti konkuren?ne prednosti, vezane na naravo in klimo, moramo na tem podro?ju tudi nekaj narediti in ne ?akati na to, kaj nam bodo pa? priporo?ili drugi, ampak da naredimo tudi nekaj sami in ohranimo stanje, kakršno je, saj klimatske spremembe, kot smo že slišali, vplivajo v turizmu tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja. Moderna tehnologija je vsekakor seveda v imenu ve?jega dobi?ka, ve?jega zaslužka, tista, ki nam omogo?a, da v zrak spuš?amo tudi vse ve?jo koli?ino plinov, ti pa v naravi skrbijo za neravnovesje ali ravnovesje ozra?ja.
Naj omenim, da seveda podnebne spremembe niso samo posledica delovanja ?loveka, ampak moramo razlikovati tiste podnebne spremembe, ki pa so naravne. Ob tem, da torej, ?e vemo, da so turisti zelo subtilni in glede na to, da dejavnik ohranjanja narave postaja vse pomembnejši, se današnja tema tega posveta še enkrat potrjuje kar sama po sebi, kakor tudi njena pomembnost.
Naj zaklju?im z mislijo, da kljub vsem naštetim grožnjam, nevarnostim, vendarle na drugi strani prinaša to tudi priložnosti za tiste, ki želijo vsekakor prispevati k ohranitvi narave. Namre?, to pomeni, da bodo na drugi strani dobili priložnost tisti, ki bodo sposobnost in znanje primerno in pa pravo?asno uporabili. To lahko pomeni tudi priložnost za razvijanje novih tehnologij, sredstev in tudi vrednot v našem življenju, saj namre? vpliv podnebnih sprememb ne vpliva samo na segrevanje ozra?ja, o ?emer je bilo že govora, pa? pa tudi na druge spremembe, kot so vetrovni vzorci, spremembe koli?ine padavin, kakovost vode, koli?ina pitne vode, vpliva tudi na zdravje preko ozonske luknje in tako naprej, tudi na dvig morske gladine in podobno.
Ob mnenju, da je posvet s to vsebino zelo dobrodošel, naj še enkrat poudarim pri?akovanje, da bodo zaklju?ki današnjega posveta dali neke usmeritve oziroma smernice za delovanje vseh nas, tudi direktorata na Ministrstvu za gospodarstvo. Vsekakor bo to v veliko pomo?, mislim pa, da dejansko je potrebno te izsledke oziroma vsa opozorila upoštevati resno in naj poudarim še enkrat: kdaj, ?e ne zdaj. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Rad bi se zahvalil vsem trem, bomo rekli skoraj predavateljem, ker so se zelo potrudili in tudi s strokovnega vidika nam že podali dolo?ena razmišljanja na izredno aktualno temo. ?e dovolite, želi morda še kakšno besedico na kratko spregovoriti? ?e ne, bi pozdravil še gospoda Mladena Berginca iz Ministrstva za okolje in prostor, državnega sekretarja, ki seveda tudi veliko dela na tem polju in se mu zahvaljujem, ker ne želi pozdraviti še posebej našega posveta. Želel bi, da naš posvet poteka sproš?eno, da poteka tudi nekoliko bolj odprto kot je ponavadi. Mogo?e je to nekoliko v mojem belokranjskem zna?aju, da želim, da so takšni posveti. Moja naloga je skrajno neprijetna, predvsem za predavatelje. 11 je prijavljenih, kar je seveda hvalevredno. Naša psihološka meja in pedagoška glede zbranosti je omejena in jaz vas bi lepo prosil, resni?no, da se držimo dogovora desetih minut. To velja tudi zame. Bom imel takoj priliko dokazati oziroma ne dokazati in preiti od besed k dejanju, kar bo seveda huda težava in bo treba marsikaj izpustiti. Vsa predavanja oziroma prispevki bodo objavljeni, kar je zelo v redu. Skratka, ni potrebno nam posredovati vseh sporo?ilnih not, ki jih želimo. Res se osredoto?imo na tisto, kar je bistveno in kar želimo posredovati, tako da jaz bom po kakšnih osmih minutkah že vas približno opozoril, kaj se dogaja. Zelo malo je ?asa, se zavedam tega in vas bi prosil potem, da po?asi zaklju?ite. Pavze ne bomo naredili. Bom vam povedal zakaj. Zato, ker je to nekulturno do vseh tistih, ki so po slu?aju kasneje navedeni kot predavatelji in mislim, da si zaslužijo našo pozornost. V preddverju je na razpolago osvežilo. Prosim, da diskretno se odstranite oziroma greste malo ven, pridete nazaj, kar je predvsem pomembno, tako da po?akamo za drugi del, kjer bomo takoj po predavateljih nadaljevali. Prosil vas bom za razpravo. Tukaj bom prisiljen po kakšnih treh, štirih minutah vas opozoriti, da zaklju?imo. Predvsem bi predavatelje prosil, da nam pomagajo pri izoblikovanju zaklju?kov. Ne mislim, da bi seda vse te zapisal, ampak ker je stvar snemana, se bo seveda dalo potem te vaše temeljne misli povzeti in jih potem tudi objaviti v publikaciji, ki bo izšla.
Oproš?am se predavateljem že vnaprej. Ponavadi sem kar te?en glede tega prav zaradi tega, ker si želim, da bi v najve?ji možni meri ostali do konca. ?e bomo pridni, bomo nekje zaklju?ili okoli pol druge, druge ure. Prej se ne bo dalo, vas že sedaj opozarjam. ?e bi pa seveda samo poslušali referate, brez razprave, pa tudi ni v redu. Nobenega dvoma ni, samo še to bi pod?rtal, najprej bi, korektno sem dolžan navesti vse tiste, ki so pripravili posvetovanje: Turisti?no zvezo Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, Slovenska turisti?na organizacija, Turisti?no gostinska zbornica Slovenije in Visoka šola za turizem Portorož Turistika. Mislim, da si zaslužijo, da so tukaj tudi imenovani.
Sedaj bi pa kar šli k temi. Želel bi pod?rtati samo eno stvar na za?etku. Nobenega dvoma ni, da se problematika varstva okolja in narave in posebej podnebne spremembe uvrš?ajo med tri globalno najve?je probleme ?loveštva, ob ohranjanju svetovnega miru in ob odpravi svetovne revš?ine, je to prva ali pa ?e želite tretja civilizacijska prioriteta in ni? druga?e ni to v okviru naših strateških prioritet. Najbrž je ohranjanje zdravih pogojev za prihodnje generacije naša najve?ja skrb, ki pa jo, kot vidite, odlagamo v prihodnost. Iz tega vidika je naš posvet pomemben, ker je osredoto?en na dejavnost, ki je eksisten?no vezana na podnebje in hkrati prispeva sicer en majhen del?ek pa vendar dolo?en del?ek k mozaiku te problematike. To je vse, kar bi želel re?i na za?etku.
Sedaj bi vas pa prosil, da me napoveste in me strogo disciplinirate.
........: Hvala lepa dr. Plut. Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani gostje, spoštovani novinarji. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Rad bi dejal, da smo pravzaprav lahko veseli, da potekajo takšni posveti in posvetovanja, da iš?emo tu skupna partnerstva za razrešitev, nakazovanja teh globalnih stvari in seveda tudi konkretnih stvari. Prva tema ima pomemben naslov Pomembne spremembe - splošni in turisti?ni razvojno-okoljski izzivi. Nosilec teme je dr. Dušan Plut, predsedujo?i našega posvetovanja danes. Prosim, dr. Plut.
DR. DUŠAN PLUT: Se oproš?am, ker bom zelo hitro šel preko teme. Referat je razmnožen, vam je na razpolago, tako da je mogo?e še lažje. Tri temeljne stvari bi želel pod?rtati. Prvi?, da globalne antropogene emisije žal še vedno naraš?ajo. Drugi?, da je odziv svetovne politike in držav, vklju?no s Slovenijo, preskromen glede na pri?akovane vplive podnebnih sprememb. Tretji?, da mora seveda turizem kot podnebno zelo odvisna dejavnost se nemudoma na te podnebne spremembe odzvati. Tukaj samo en kratek prikaz, kjer bi želel pod?rtati samo eno dejstvo. Da k podnebnim spremembam, kot vidite, prispeva cel spekter razli?nih dejavnosti. Najve? jih je tistih, ki so povezane seveda z uporabo energije in drugi?, da skupna koli?ina vseh toplogrednih plinov se meri v razredu desetin milijard. Po najnovejših podatkih je verjetno ta skupna koli?ina emisij že kar 45 milijard ton na leto. Nepredstavljiva številka. 45 milijard ton na leto.
Drugi?, kar bodo seveda ostali referenti bistveno bolj kompetentno pod?rtali, da koncentracija toplogrednih plinov naraš?a zaradi razli?nih vzrokov. Tretji?, da je prispevek gospodarsko razvitih držav globalno in na prebivalca najve?ji in da se Slovenija s približno 10 tonami toplogrednih emisij uvrš?a nekje v evropsko povpre?je, vendar dale? presega planetarno povpre?je in še dovoljene koncentracije oziroma koli?ine ogljikovega dioksida na prebivalca. Tukaj se približno nekje nahajamo. To so podatki za leto 1987. Sedaj smo že nekje tukaj, kar se ti?e samo emisij ogljikovega dioksida in strokovnjaki sodijo, da bi morali do srede 21. stoletja najmanj prepoloviti globalne emisije, kar pa seveda pomeni, da bi morale gospodarsko razvite države, v katere se uvrš?a tudi Slovenija, te emisije zmanjšati za faktor 3 do 4. Skratka, gre za izjemen, lahko bi rekli ne samo razvojni, ampak predvsem eti?ni izziv, ki je pred nami, ?e želimo resni?no biti odgovorni do prihodnjih generacij.
Ukrepov ne bom navajal, ker sem prepri?an, da jih bo še kdo drug navajal. Jaz bi želel opozoriti, da je klju?no polje energetsko polje in da se žal bomo prisiljeni vsaj po mnenju ve?ine strokovnjakov, na podnebne spremembe tudi prilagajati, ?eprav v tem trenutku za?nemo ukrepati. Mislim, da je to zelo pomembna sporo?ila nota. Dinamika svetovnega ozra?ja je takšna, da enostavno drugega ne moremo narediti. ?e je kakšna spodbuda za to, ker ponavadi smo ob?utljivi na ekonomijo, potem je že omenjeno Sternovo poro?ilo tukaj dalo enega od vodilnih nekdanjih ekonomistov svetovne banke dalo zelo jasno sporo?ilo. Potrebujemo vlaganje vsaj 1 % bruto družbenega proizvoda in ?e nas ne prepri?a dejstvo, da bodo pri?akovane škode letno vsaj 5, v najslabšem primeru pa 10 %, v katastrofi?nem scenariju pa 20 % na leto bruto družbenega proizvoda. Potem ne vem, kaj bi nas še lahko prepri?alo. Kot vidite, nekatere države že na?rtujejo spremembe.
Strokovnjaki se med seboj lo?ijo ne v tem, ali so tukaj podnebne spremembe ali niso, ampak kakšna je njihova hitrost in tako so tudi zahteve razli?ne. Prijatelji Zemlje, nevladne organizacije, sodijo, da bi morali do leta 2080 zmanjšati, predvsem razvite države, emisije za 80 %. Naj opozorim, da je Evropska zveza sprejela kar pomembne bolj radikalne ukrepe glede deleža obnovljivih virov in tudi glede hitrosti zmanjševanja toplogrednih plinov.
Trendi, potrebe in realne možnosti se bistveno razlikujejo. Po trendih, ?e se bodo nadaljevali, se bodo emisije toplogrednih plinov pove?ale vsaj za 100 % do leta 2050. Potrebovali bi vsaj prepolovitev. Po mojem mnenju je realno razmišljanje pa še vedno zelo zahtevno, da bi do leta 2025 prišlo do stabilizacije emisij toplogrednih plinov in da bi razvite države te emisije zmanjšale za 20 ali pa za 30 % do leta 2020.
Slovenija je tako povzro?itelj podnebnih sprememb kot tudi žrtev podnebnih sprememb. Tega se moramo zavedati in to velja seveda tudi za turizem. To je naša slika. Podpisali smo Kyotski sporazum. Leto 1986 smo imeli za izhodiš?e in kot vidite, do leta 2004, Andrej bo najbrž imel novejše podatke, nismo pravzaprav ni? bistvenega spremenili. Vse, kar smo dosegli, je to, da je prišlo do stabilizacije, ?e primerjamo to izhodiš?no leto oziroma zmanjšanje za 1 %, ?e smo ?isto natan?ni.
Tukaj je prikaz, kaj se z emisijami toplogrednih plinov v Sloveniji dogaja in kakšen bi moral biti ta naš trend. Moram re?i, najbrž tudi polemi?no, da se preve? zanašamo na ponore, se pravi, da bomo shranili ogljik v zaraš?anju slovenske kulturne pokrajine, kar je seveda iz turisti?nega vidika po mojem mnenju zelo slaba perspektiva, da ne govorimo še o vseh drugih stvareh. Takšni so deleži, kot vidite, izstopa energetika. Posebej bi omenil promet, katerega emisije zelo hitro naraš?ajo zaradi vsakega od nas, ?e smo iskreni. Turizem, smo rekli, da bo vplival na podnebne spremembe in jih tudi povzro?il. Vpliv smo že prej omenili, tako da lahko to približno izpustim, da pa bodo podnebne spremembe vplivale na turizem, je pa tudi jasno, od vremenskih sprememb do sprememb koli?ine padavin, ledenikov, dviga morske gladine in tudi zmanjšanje turisti?ne biotske raznovrstnosti. Poglejte, kaj je pomembno. To je poro?ilo oziroma izsledki anket turistov, ki obiskujejo Slovenijo. Prvo - neokrnjena narava in zavarovanja obmo?ja. Klicaj prosim. Klimatske spremembe in ugodno mnenje na pet ali druga?e povedano, pod eno in pet se kaže, kaj pomeni tujemu turistu narava in kaj pomenijo podnebne spremembe.
Kateri so najbolj ranljivi naši ekosistemi? Visokogorski zaradi pri?akovanega krajšanja sezone, smu?anja. Strokovnjaki, prosim, v Alpah opozarjajo na robno lego Slovenije, to se pravi, da bodo temperaturne spremembe še ve?je. Opozarjajo na to, da je zelo vprašljivo razvijati turisti?na središ?a, temelje?ega na smu?anju pod nadmorsko višino 1.000, po zadnjih podatkih pa celo nad nadmorsko višino 1.400 ali 1.500 metrov. To je seveda pomembno za naše na?rtovanje. Drugi?, opozorilo pri obalnih ekosistemih, samo to, da bom res kratek, da seveda vro?a poletja niso naklonjena razvoju našega turizma v poletnem ?asu, da bo treba tukaj temeljito razmisliti o podaljšanju turisti?ne sezone, da bo to seveda okrepilo pritiske na Alpe, ker se bo vse ve? ljudi odlo?ilo namesto na po?itnice ob Sredozemlju v Alpe, kar je pa izziv in priložnost za slovenski turizem, brez dvoma. In seveda opozorilo, da bo vse to povezano z vse težjimi problemi glede vodne oskrbe predvsem naše slovenske Istre. Torej, potrebujemo strategijo na državni ravni. Opozarjam, da Strategija razvoja Slovenije opozarja, edina od strateških dokumentov, tudi na prilagajanje in da potrebujemo regionalne primere. Opozarjam, regionalne strategije za razvoj turizma. Slovenija je tako geografsko raznolika, da splošna strategija, turisti?na strategija ne bo zadostovala in da bo potrebno za slovensko Istro, Alpe, sopanonski svet, kraška obmo?ja, turisti?na in tako naprej, izdelati svojo strategijo.
Nekako mi je vsaj približno uspelo. Tole bom pa v dobro priganjanja vas naslednjih izpustil. Hvala lepa.
.......: Hvala lepa dr. Plutu. Sedaj bi pa kar prijateljico Vido Ogorelec Wagner iz nevladne organizacije Umanotera prosil, da poda svoja razmišljanja o podnebnih spremembah Podnebno opozorilo: razlogi za hitro in odlo?no ukrepanje. Prosim, Vida. Uro imaš tukaj, ?e ti bo kaj pomagala.
VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa za vabilo. Lep pozdrav vsem udeležencem. Jaz sem bila vabljena, da naredim eno skrajšano verzijo siceršnjega predavanja po slajd showu El Gora, tako da mi je bila dovoljena kakšna minutka tudi ve?. Bo pa zelo slikovito, tako da bo zelo hitro minilo.
Ko je nastala tale slika našega planeta, ki je bila prva, ki jo je ?loveštvo zagledalo, planeta izven zemeljske orbite, nam še niso bile jasne meje našega razvoja. Štiri leta po tem, leta 1972, Rimski klub objavi znamenito študijo Limits to grouth, Meje razvoja, lahko pa re?emo, da šele v zadnjem ?asu zares na svoji koži spoznavamo meje razvoja, predvsem meje našega ozra?ja, ker v nasprotju z našim siceršnjim zmotnim razumevanjem gre za enega najbolj ob?utljivih ekosistemov na našem planetu. Namre?, mi s svojim delovanjem, izsekavanje gozdov, predvsem pa industrijsko dejavnostjo in toplogrednimi izpusti, dejansko spreminjamo kemi?no ozra?je in pove?ujemo u?inek tople grede na planetu. Znaki sprememb, kot je bilo že re?eno, so o?itni. Tukajle prikaz globalnih temperatur. Odkar se meritve izvajajo, leta 1860, tako da navkljub nihanjem je trend, predvsem pa v zadnjih desetih letih, izrazit, v zadnjih šestnajstih letih smo izmerili, planetarno gledano, deset najtoplejših let, globalno gledano. Na vseh kontinentih, na vseh celinah, tale slika je dobro znana, zelo pa? o?itno je topljenje ledenikov. Morda manj poznano, da se to tudi dogaja v Himalaji in da je kar 40 % svetovnega prebivalstva vezano na oskrbo s svežo vodo preko velikih rek, ki izvirajo iz himalajskega pogorja. Ne segreva se samo celina, tudi oceani, kar v velikem smislu potem pomeni ve? energije, predvsem teh nevihtnih sistemov. Posledice so jasno vidne. Tole je znana slika posledic Katrine 2005, tudi v evropskem prostoru. Slovenija je bila na hladni strani Alp leta 2003. Vendarle v evropskem merilu, ?loveške žrtve vro?inskega vala so presegle 38.000 ljudi v Evropi. Lahko re?emo, v razvitem svetu. Tudi nam bližje ?asovno in morda geografsko vihar Kiril, ki nas je zopet, lahko re?emo, zaobšel, zahvaljujo? Alpam, sicer škode velike. Kitajska meri že stoletja poplave, tako pogosto se te stoletne, petstoletne vode niso pojavljale še nikoli. Paradoks pa seveda to, kar je tudi že re?eno, da pa se po eni strani te padavine zgostijo zelo hitro v teh poplavnih intervalih, po drugih strani pa lahko tukaj, recimo primer sosednje province, pa nastopa suša. Celo v Amazoniji, napoveduje se, ?e se trend ne bo zaustavil, da bo amazonsko podro?je lahko sredi tega stoletja že postalo puš?avsko. Temu sledijo tudi finan?ne institucije. Tole je prikaz skupnih gospodarskih škod po desetletjih od 60-ih let do sedaj. Se pravi, te škode, tako zavarovane kot pa skupne gospodarske škode rastejo. Lahko re?emo, da eksponencialno. Kam to vodi? Že omenjeno poro?ila Nicholasa Sterna, da ?e ne bomo ukrepali takoj, bodo stroški podnebnih sprememb v tem stoletju že celo presegli škodo obeh svetovnih vojn in gospodarske krize v prejšnjem stoletju, kar pomeni, da je potrebno hitro ukrepati in se nam bo ta investicija, ?e pogledamo na pri?akovane škode, ocenjene, hitro povrnila.
Morda manj poznano je pa nevarnost tako imenovanih povratnih zank. Namre?, to, kar se v sistemu dogaja že sedaj, da se prebujajo nekakšne povratne zanke in ena od teh je recimo obseg polarnega ledu. Tukaj je prikazano obmo?je iz leta 1979 z rumeno in pa to belo, površina leta 2005. Proces se nadaljuje, se pravi, skr?il se je obseg tega ledu v zadnjih 30-ih letih za ve? kot 15 %, po debelini pa za 40 %. Ne le, da živali izgubljajo svoj pomemben ekosistem, življenjski prostor, hkrati pa je nekaj še pomembnejšega, da planet izgublja en pomemben hladilni mehanizem. Namre?, ta polarni led prispeva k hlajenju planeta, odbija 90 % son?ne svetlobe. V primeru taljenja pa bo ocean absorbiral ve? kot 90 % te toplote iz sonca.
Tudi v polarnem obmo?ju tudi manj znano dejstvo - taljenje permafrosta. Ne le tako imenovana pijana drevesa in škoda na objektih, infrastrukturi, ampak predvsem nevarnost, da ta permafrost, ki vsebuje velike koli?ine organskih snovi, ki ob taljenju bodo sproš?ale ob gnitju ogromne koli?ine metana. Ne zavedamo se, da ta metan vsebuje takšen toplogredni potencial, kot ga imajo vse skupne naše emisije iz prejšnjega stoletja. To je ena druga povratna zanka. Ko se te povratne zanke vklopijo, lahko re?emo, da so nam zadeve ušle iz rok in zaradi tega znanstveniki opozarjajo, da imamo samo še deset let ?asa za odlo?no ukrepanje in tudi ta graf, ki ga je Dušan predstavil, v tem smislu zares nas opozarja.
Taljenje ledu v Grenlandiji. Obi?ajen proces. Tukaj je v rde?em prikazano letno to taljenje, sezonsko ob koncu avgusta, za?etek septembra. Leto 2005, ki je bilo tudi najtoplejše leto, kakšen je že obseg tega dogajanja. Za primer, to so ti hudourniki, ki prodirajo v notranjost ledu. Merila je skupina znanstvenikov tam. Dejansko, ?e izgubimo grenlandski led, bo zemljevide sveta treba zarisati na novo ali pa zahodno antarkti?no tole polico. Ali eni ali drugi led staljen bi prispeval šest, sedem metrov dviga morske gladine. Kdaj se bo to zgodilo, sicer medvladni panet za to stoletje še ocenjuje dvig morske gladine do 50, maksimalno 60 centimetrov, ne upošteva pa teh dveh dejavnikov. Tako, da tukaj je velika znanstvena negotovost še, kdaj bo prišlo do tega.
Kaj to pomeni v svetovnem merilu? Ve? kot 100 milijonov ljudi živi na obmo?jih, ki so zares zelo nizkih nadmorskih višin in bodo neposredno prizadeti. Tudi pridelovalna obmo?ja. Nas je pa zanimal tale koš?ek planeta, ki v planetarnem smislu ne pomeni prakti?no ni?, je pa za nas lahko zelo dragocen, tako da smo dali izdelati eno animacijo dviga morske gladine na slovenski obali, ob tem, tako da v zgornjem levem kotu lahko pogledate pol metra, meter, dva metra in šest metrski dvig. Kaj opazimo? Pri šestmetrskem dvigu ima Slovenija tri otoke, cel arhipelag. Morda bi lahko sredstva, ki so sedaj namenjena, predvidena za umetni otok pri Izoli, usmerili v bolj koristne namene. Ne vem pa, ?e ste opazili tudi to, da je glavnina potopitve se že zgodila pri enem metru, kar je tudi zelo pomembno dejstvo zaradi pa? geografskega reliefa naše obale.
Na hitro o vzrokih. Že je bilo re?eno, led namre? v svoji sredici nosi te podnebne fosile tako imenovane, kjer lahko pogledamo, namre?, ko bomo govorili o tem, ali gre za naravna nihanja ali ne, tukaj, o ?emer bomo morda tudi govorili, je pomembna tale analiza ledu iz Antarktike pogled 650.000 let v preteklost. Nihanja ogljikovega dioksida nedvomno so izrazita, ampak v obsegu med 180 in približno 280 delcev na milijon. Celih sedem ledenih dob nazaj, ?e pogledamo spodaj. Tudi temperaturni graf. Zadevi sta v povezavi, zelo kompleksni povezavi.
Kje so sedaj? Ta hip že emisije dosegajo 383 delcev na milijon. Kje pa bomo, ?e ne bomo ukrepali že sredi tega stoletja? 600 delcev. Scenarij IPPC govori celo o 1.500 delcih na milijon. Kaj to pomeni za podnebje, nih?e pravzaprav zares dobro ne ve. Mi vemo, kaj nas hladno pomenijo te razlike, skok v ledeno dobo, kaj pa na toplo, pa prakti?no ne. Naš odziv, tako da kar zaklju?uje, stopnje nihanja.
Mi vsi o podnebnih spremembah govorimo, pa hkrati se ne odzivamo. Eden, še vedno, ta je morda že preživeti, problema ni. Drugo, problem je - gre za naravni proces. Ta neka trditev, tudi med skeptiki zelo aktivna, celo v Angliji s filmom tem . (nerazlo?no) ponovno obujena zanikana in s strani znanstvenikov v komisiji IPPC - naravni proces je odgovoren za nekaj odstotkov globalnega segrevanja v zadnjih 50-ih letih. ?loveški dejavnik je nesporno tisti, ki se mu edinemu lahko pripiše to ogrevanje, ne glede na siceršnja naravna nihanja.
Tretji, klju?ni razlog, so emisije toplogrednih plinov. Rešitve so predrage ali pa, morda temu bi lahko rekli, rešitve so, ampak naj bodo v drugem sektorju. Bom rekla, .. (nerazlo?no) med sektorji. To se je zgodilo, lahko re?em, sedaj tudi v turisti?ni industriji, ko so nemške nevladne organizacije pozvale turiste, da naj ne potujejo z avionom, je turisti?na industrija na to odgovorila, to je po nepotrebnem zbujanje panike, ni tako kriti?no, prizadeta bodo nerazvita turisti?na podro?ja in tako naprej in odvra?ajo ljudi od v bistvu enega zelo logi?nega odziva. In pa ?etrti, ki je pa tudi, moram re?i, smo mu v?asih celo sami lahko žrtev. Problem je nerešljiv, procesa ne moremo ve? ustaviti. Dejansko dejstvo je, procesov ne moremo zaustaviti, lahko pa te katastrofi?ne scenarije potisnemo v prihodnost.
Odzivi vlad - o tem je bilo že precej govora. Morda glede na uvodno opombo glede ZDA, ni znano dejstvo, da je prav 22. marca na zaslišanju Al Gore predlagal za ZDA do leta 2050 90 % znižanje, kar je tisto, kar je zares potrebno. ?e pa je to dovolj hitro, pa še ne vemo. Zanimivo, tudi za turizem, britanska vlada raziskuje možnost individualnih ogljikovih kvot, koliko. Tu je bilo že nekaj re?eno. Tule je emisija ogljika na prebivalca na leto. Mi smo Slovenija v evropskem povpre?ju, nas pa zanima, koliko na prebivalca bi zagotovilo podnebno ravnovesje, polovica tone ogljika oziroma dve toni ogljikovega dioksida. To pomeni, mi presegamo to kvoto v Sloveniji za petkrat, Amerika za desetkrat, kar nas usmerja v to, kar je potrebno.
Preobrazba energetske cenovne politike, tudi na letalskem prometu, nedvomno, ?eprav je majhen segment, vendar tukaj se ne zavedamo dejstva, da je ta promet težko subvencioniran. Ni davkov na letalsko gorivo, tudi pri nas ne, v celi Evropski uniji, tudi same karte avionske niso obdav?ene. Ko tako stojimo kot ?loveštvo pred verjetno najpomembnejšim razpotjem v svoji zgodovini, imamo pred seboj dve možnosti. Eno kot obi?ajno, nadaljujemo te trende in si ogledati, kam nas to pripelje. Po drugi strani pa zares odlo?no ukrepanje, hitro, ?as beži in nekako nam iz rok polzi možnost. 15 let smo od podpisa konvencije že izgubili. Upam, da ne bomo še nadaljnjih deset let, za katere pravijo, da je to.
Še en EPP. Moram se opravi?iti, s tem zaklju?ujem, da smo s skupino znanstvenikov, pol ekipe plana B je tudi tukaj na panelu prisotnih tudi danes, pripravilo en alternativni razvojni scenarij za Slovenijo in pa? nevladne organizacije in ?e kdo nima vabila predstavitve 23. aprila v Cankarjevem domu ?ez cesto v Štihovi dvorani, tako da lahko tudi tam še v tem okviru nadaljujemo. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Nadaljujemo s predstavitvijo dr. Tanja Mihali? iz Ekonomske fakultete v Ljubljani Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe.
DR. TANJA MIHALI?: Lepo pozdravljeni vsi prisotni na posvetovanju o klimatskih spremembah in vplivih na razvoj turizma. Moja tema je Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe. Kar sem se sedaj odlo?ila, da bom na kratko povedala v omejenem ?asu, ki mi je na voljo, bo povedano na osnovi kompetenc, ki jih pridobivam na razli?nih podro?jih. Najprej so tukaj kompetence, ki jih imam kot dolgoletni raziskovalec odnosa med turizmom in okoljem na Univerzi v Ljubljani in moje pedagoške izkušnje na tem podro?ju. Druga skupina kompetenc je moje prakti?no delo na podro?ju ekološkega ozna?evanja plaž in marin za modro zastavo, ki ga izvaja v Sloveniji Doves v sodelovanju z mednarodno fundacijo za okoljsko vzgojo. Tretje podro?je kompetenc, o katerem bom malo ve? povedala, je moje delo za Evropsko komisijo v skupini za trajnostni razvoj turizma, ki je ravno te dni zaklju?ila dokument Agendo 21 za bolj trajnostni razvoj evropskega turizma in o katerem bi malo ve? povedala in vas bi tudi pozvala, da se v tej sestavi vklju?imo v javno razpravo, ki se je že odprla v Evropski komisiji in poteka v vseh državah ?lanicah.
Sternovo poro?ilo je tisto, ki je bilo danes že dvakrat omenjeno in tudi pravzaprav jaz kot ekonomist ne morem mimo njega. Zaradi tega Sternovega poro?ila so klimatske spremembe spet postale malo bolj vro?a tema v družbenem in politi?nem okolju, pa si bom dovolila, mogo?e smo maj?keno zaradi tega tudi mi danes se tukaj zbrali. Svet ga je vzel resno zaradi tega, ker Sternovo poro?ilo sicer govori o okoljskih globalnih problemih, ampak jasno pripoveduje, da ti problemi, ki jim tudi mi tukaj re?emo okoljski, niso samo okoljski, ampak da so tudi gospodarski, da so tudi ekonomski. Udarilo je z jasnim sporo?ilom, da klimatske spremembe se dogajajo in da nas bodo v prihodnosti stale od 5 do 20 % bruto doma?ega proizvoda, lahko celo ve?. Še je ?as, da se lahko izognemo najhujšim posledicam, ?e ukrepamo zdaj. Enako velja za turizem, vendar je ta odnos med klimatskimi spremembami in turizmom ve?dimenzionalen. Eno je odnos, da je turizem onesnaževalec in prispeva h klimatskim spremembam in tukaj moramo ukrepati. Drugo pa je odnos, da je turizem tudi prizadet in da bo to ena izmed dejavnosti, ki bo najbolj prizadeta zaradi klimatskih sprememb, ker se bo moral na to prilagajati. Mi lahko danes tukaj govorimo o novih priložnostih, ki bodo nastale zaradi klimatskih sprememb v turisti?ni dejavnosti. Seveda bodo, vendar tudi na te nove priložnosti se bomo morali prilagoditi. Razvoj turizma je intenziven in zahteva ogromno finan?nih sredstev in prav tako zahtevajo prilagoditve. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti iz ekonomskega vidika je, koliko nas bo stalo oziroma kdo bo lahko nosil te stroške prilagajanja in odzivanja na klimatske spremembe, vklju?no stroške zmanjševanja vplivov turizma na klimatske spremembe. V okviru turizma je uveljavljen koncept trajnostnega razvoj turizma, ki se ukvarja z obema problemoma. Samo tisti turizem je lahko trajnosten seveda, ki bo tudi ekonomsko in okoljsko uspešen v prihodnosti, se pravi tako vidik zmanjševanja vplivov kot tudi vidik prilagajanja na spremembe.
V mojem pisnem prispevku imate krajšo razpravo o tem, kje se v odnosu do trajnostnega razvoja turizma nahajamo danes v Sloveniji in kje v Evropski uniji. Žal ni ?asa, da bi o tem nekoliko spregovoriti, je pa klju?no in bi presko?ila samo na to, kaj lahko v Sloveniji sedaj v tem trenutku tudi mi tukaj naredimo, da bomo ta odnos dvignili nekoliko na višjo raven, da si ne bomo samo govorili, saj vemo, klimatske spremembe se dogajajo, to in to in to se bo verjetno zgodilo, ampak da se preselimo na raven diskusije o tem, kaj lahko storimo in potem ?imprej tudi na tisto raven razvoja družbe, ki je ekološko odgovorna in ki na tem podro?ju tudi ukrepa. V Evropski komisiji se je rodilo poro?ilo .. (nerazlo?no), se pravi TSG poro?ilo, ki je te dni odprto na spletnih straneh. Pokazala vam bom naslov nekoliko kasneje. To poro?ilo ima šest to?k in klju?no za našo temo danes po mojem je tretja to?ka Izzivi razvoja evropskega turizma. Delovna skupina se je strinjala, konsenz je bil dosežen, da je teh klju?nih podro?jih za izzive evropskega trajnostnega turizma osem. V tej delovni skupini so sedeli predstavniki vseh zainteresiranih iz Evropske unije, predstavniki vlad, nevladnega sektorja, sindikatov, turisti?nega gospodarstva, mednarodnih organizacij, evropske komisije in tako dalje. Tako, da je delo bilo v resnici konsenz, katere stvari gredo lahko v to poro?ilo. Tukaj imate navedene izzive, sezonska narava poslovanja se mora zmanjšati. Turisti?ni transport mora zmanjšati negativne vplive na okolje in tako dalje. ?e na hitro preletite teh osem podro?ij, vidite, da klimatske spremembe kot takšne niso posebno podro?je izziva za Evropsko unijo, v tem dokumentu, v tej obliki, ki je sedaj v javni razpravi.
Po pravici povedano, bilo je na mizi ?isto na koncu, ko se je dokument zaklju?eval, da bi se klimatske spremembe posebej vklju?ile, vendar ni bilo konsenza takrat med temi udeleženci in se zato niso. Vidik odnosa turizma do klimatskih sprememb in zmanjševanja negativnih vplivov je relativno zastopan v teh podro?jih. Recimo na podro?ju turisti?nega transporta se morajo zmanjšati turisti?ne emisije. Slabše pa je v tej strukturi zastopan vidik prilagajanja turisti?nega gospodarstva na klimatske spremembe oziroma pravzaprav sploh ni zastopan. ?e bi opredelili klimatske spremembe kot posebno podro?je izziva, bi se potem moral dokument prilagoditi v tisti to?ki, ko govori o instrumentu, kako bomo torej podprli to, da se bo turisti?no gospodarstvo oziroma destinacije v Evropi, da se bodo v naslednjih petih, desetih, petnajstih letih zmogle prilagajati novim spremembam v okolju zaradi klimatskih sprememb. Na tej osnovi bo tudi Evropska komisija pripravila podporne instrumente pomo?i in know how, ki bi pomagal destinacijam in turisti?nim gospodarstvom, da bi se to zgodilo. Ta dokument namre? je osnova nekega bodo?ega dokumenta, ki bo šel v Evropski parlament in na osnovi katerega se bo sprejemala turisti?na politika pa? v neki obliki, ki je v Evropski uniji pri sedanji organiziranosti seveda možna.
Zato bi kon?ala s predlogom v zvezi s tem dokumentom, in sicer predlog izhaja iz Sternovega poro?ila in iz spoznanja, družbeno politi?no priznanega spoznanja, da ni ve? mogo?e ustaviti klimatskih sprememb, še vedno pa lahko delujemo stabilizacijsko in se prilagodimo ter znižamo stroške prilagajanja. Potem iz dejstva, da turizem prispeva h klimatskim spremembam, da je oškodovanec in hkrati tudi, da se bo moral prilagajati. Stroški bodo ogromni tudi za turisti?ne destinacije, a bi jih z dobrim na?rtovanjem in podporo skupaj zmogli. Zato bi bilo smiselno, da se klimatske razmere in to prilagajanje posebej naslovi v dokumentu Evropske komisije, ki je trenutno v javni razpravi. Tu je naveden spletni naslov tega dokumenta. Zaenkrat je na razpolago samo v angleškem jeziku. Z Direktoratom za turizem se še dogovarjamo, ?e bo preveden tudi v slovenš?ino. Po sedanjem scenariju pa naj bi se razprava zaklju?ila že junija v državah ?lanicah. Predloge lahko naslovite na naslov, ki je tukaj naveden oziroma preko spletne strani tega dokumenta. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Bi kar nadaljevali z ekonomskim poljem. Prosil bi dr. Bogomirja Kova?a iz Ekonomske fakultete iz Ljubljane, da predstavi ekonomske probleme klimatskih sprememb in njihove u?inke na turisti?ni razvoj. Bogo, prosil bi tudi tebe, ?e poskušaš v desetih minutah strniti, zaradi tega, ker si že predložil referat in vam je na voljo, da si ga lahko preberete kasneje bolj natan?no.
DR. BOGOMIR KOVA?: Se opravi?ujem, ne bomo ni? prikazovali. Odkar Vida prikazuje te lepe slike, sem popolnoma izgubil veselje, da bi imel še power point, ker se ne približam niti slu?ajno. Skratka, zelo na kratko.
Kar zadeva, glede na to, da smo veliko že slišali najbrž v teh uvodnih referatih, glede samih podnebnih sprememb, morda samo nekaj uvodnih ekonomskih opazk. Ekonomska analiza podnebnih sprememb poteka nekako bolj poglobljeno okoli 15 let. Lahko re?emo, da se pesimizem znotraj ekonomskih analiz pove?uje, da tudi ocena stroškov in modeli, ki postajajo vedno bolj kompleksni, dokazujejo, da so skozi ekonomska vrednotenja ti stroški vedno ve?ji in tukaj vam samo pokažem malo skozi teh petnajst let, kako pravzaprav Klajn v za?etku 90-ih let nekako ocenjuje, da je tam nekje okoli z vidika globalnih sprememb seveda 1 % svetovnega BDP, tisto, kar bi morali seveda pla?ati, da bi potem North house leta 2000 v svoji analizi prišel do številke 1,5, da je Sternovo poro?ilo 2006 za?elo tam pri dveh do treh odstotkih, se je potem bolj ali manj ustavilo pri petih in potem celo ob dolo?enih seveda scenarijih in drasti?nih predpostavkah kon?alo celo pri zelo usodnih 20 %. V absolutnih številkah se ocenjuje, da je nekako možno to zadevo letno poravnavati v obsegu 4.700 milijard dolarjev. Za tiste, ki se radi igrajo s številkami, to je letni prora?un ZDA. To se pravi, da bi lahko z enimi takimi razmerji seveda skušali te zgodbe pa? spraviti v red.
Tisto, kar me mogo?e malo bolj skrbi, je to, da so ekonomski u?inki seveda klimatskih sprememb znotraj tega vrednotenja stroškov seveda precej problemati?ni. Namre?, kakorkoli, ekonomisti ocenjujejo, da bodo ti ekonomski vplivi šli v smeri pove?anja javnih financ, zvišanja davkov, izdakov, prerazdelitve blaginje, da se bo najbrž v bodo?e morala zniževati gospodarska rast in s tem tudi akumulacija, da se bo pove?al pritisk na zvišanje cen. Pogosto boste videli in slišali, da ekonomisti zelo radi pravzaprav ravno pri zviševanju cen onesnaževanje pravzaprav vidimo eden izmed pomembnih ekonomskih vzvodov za realokacijo, da bodo seveda precej bolj kot obi?ajno prizadete manj razvite države, kar je seveda absolutno negativno sporo?ilo tovrstnega prilagajanja, da se seveda znotraj tega bo silovito spremenilo tudi položaj in perspektiva dolo?enih panog, da bo to izrivanje pravzaprav nekaterih zastarelih panog seveda mnogo hitrejše, mnogo bolj drasti?no z vsemi socialnimi ekonomskimi posledicami in da se seveda na drugi strani na koncu spreminja tudi položaj pravzaprav gospodinjstev oziroma podjetij znotraj tega prilagajanja.
Skratka, ekonomski u?inki so pravzaprav precej problemati?ni in nekako gredo v nasprotju s tistimi, kar mi danes nekako kot ekonomisti želimo povedati, kje je pravzaprav glavni trend razvoja in usmeritev ekonomije, ?e želimo seveda pospešiti kakovosten gospodarski razvoj.
Še slabše se zdi, kaj storiti na temelji sedaj ekonomskih ukrepov, da bi se zmanjšali ti negativni u?inki. Mi seveda vsi skušamo zelo dramati?no pokazati. To je seveda lahko vse res, ampak kako sedaj izboljšati stvari. Zopet, ekonomske analize kažejo nekaj presenetljivih oziroma ne ravno optimisti?nih dejstev iz ?isto naše plati oziroma zornega kota. Namre?, da stroški zmanjšanja emisij pravzaprav za?enjajo skokovito naraš?ati takrat, kadar seveda stopnjujemo naše okoljske zahteve, se pravi recimo Al Gorova želja po 90 % zmanjšanju, sicer primerno raztegnjena v leto 2050, je v tem hipu ekonomsko povsem nesprejemljiva oziroma jo ne znamo pravzaprav postaviti v neke ekonomske okvirje, niti nimamo na razpolago trenutno dovolj u?inkovitih ekonomskih inštrumentov, s katerimi bi se teh stvari lotevali. Ni zelenih oziroma ekoloških davkov ali vsaj niso takšni, da bi lahko preko zelo kompleksnih in kompliciranih dav?nih reform sploh posegali trenutno v dav?ne sisteme. Drugi?, trgovanje s tako imenovanimi emisijskimi dovoljenji je zelo komplicirana, ampak sicer zelo obetavna inštitucija, ampak trenutno še nikjer ni zaživela, tudi v Evropski uniji ne in seveda kakršne koli druge kvote in zaveze, kot so recimo, sedaj je tudi takšen predlog, da bi mogo?e imeli vsi prebivalci dolo?ene kvote, je nekaj, kar je seveda danes pravzaprav lažje povedati, ampak še to bodo povedali bolj znanstveniki, ne pa politiki zaradi seveda negativnih vplivov, ki bi jih imeli na tem podro?ju, seveda politike same. Skratka, relativno malo držimo trenutno v rokah iz ekonomskega vidika, da bi lahko karkoli seveda storili.
Kar zadeva samega podro?ja turizma kot neke sedaj posebne dejavnosti. Mislim, da je že Tanja tukaj nekaj povedala. Tisto, kar se meni zdi tukaj pomembno, je slede?e. Namre?, turizem vsekakor v veliki meri deli to usodo gospodarskih dejavnosti, hkrati pa ima neko posebnost.
Turizem bo kot gospodarska dejavnosti prvi najbolj prizadet med temi, kar je seveda zanj relativno slabo in po drugi strani ima morda tudi zaradi svoje dinami?nosti, zaradi narave svojega na?ina poslovanja, najve? možnosti, da se ?im hitreje prilagodi. Ta princip prilagajanja, ki ste ga videli, da so ga bolj ali manj izklju?ili tudi iz tega zadnjega recimo poro?ila o trajnostnem razvoju v turizmu na ravni Evropske unije, je najbrž klju? za razumevanje celotnega procesa, kako pravzaprav sploh prebaviti v nekem širšem socialnoekonomskem smislu pravzaprav podnebne spremembe zopet v nekem daljšem ?asovnem obdobju. Seveda, ekonomisti govorimo morda za razliko od drugih, o dveh pomembnih sestavinah, ki so danes spregledane. To je, kako dolg je lahko ta dolgi rok, ki ga imamo za takšno prilagajanje in številka dva, kako pravzaprav izpeljati ta koncept prilagajanja. Se pravi, vzpostaviti mehanizme, sisteme za to, od podjetniških ravni do držav in do globalnih sporazumov zato, da bi bile stvari pravzaprav na nek na?in dovolj dinami?ne in dovolj prilagodljive in to je tisto, kar obi?ajno premalo upoštevamo ali pa se premalo s tem ukvarjamo.
Turizem, kot re?eno, moja osnovna teza je, da bo prvi prizadet, prvi bo pravzaprav tudi kot panoga in kot poslovno podro?je, ki bo pravzaprav morda našel najhitrejše in naju?inkovitejše odgovore na zastavljena vprašanja, zaradi tega, ker je to v naravi turisti?nega posla. Sedaj, seveda, te stopnje prizadetosti so seveda sedaj lahko zelo razli?ne. Na eni strani torej, tu pa? navajam pet, šest posebnosti, lahko bi jih naštel še deset ali petnajst, saj to ni pomembno, prej ste videli neke take klasi?ne. Tu so mogo?e bolj povezane v neke širše okvirje. Dejstvo je namre?, da se seveda turizem, ki je vezan na naravne pogoje, na destinacijo, da je pravzaprav s temi klimatskimi spremembami na eni strani seveda po eni strani izgublja ali pa se bistveno spreminjajo ti pogoji za turisti?ne destinaciji, po drugi strani se dolo?ene stvari odpirajo na novo.
Kakšni so sedaj stroški? Zapiranje starih in odpiranje novih, kakšni so seveda dohodki, ki so povezani kot poslovna priložnost pri odpiranju novih in recimo na nek na?in prestrukturiranju starih? To je vprašanje, ki je pravzaprav povezano bolj z naravo poslov in z obsegom turisti?nih poslov. Tisto, kar se zdi morda najbolj nevarno, je ravno podro?je, ki je pospešil globalni turizem v zadnjih desetletjih in to je vprašanje transporta. To je vprašanje, v kolikšni meri dopustiti globalizacijske tokove turizma in v kolikšni meri ga ne glokalizirati (?). To je tisto, kar je pravzaprav morda v tem hipu najbolj problemati?no. Problemati?no bo tudi to, da bodo dolo?ene destinacije, to je spet ta splošna zgodba, ki so do sedaj se pokazale kot poslovna priložnost tudi za manj razvite države, ravno skozi te klimatske spremembe zopet skozi prizadetost teh držav, ki jo ekonomisti, podobno kot klimatologi, ugotavljamo, da bo tu spet najve?je in da bo ta kumulativni vpliv najbolj negativen, da bodo tu tudi najmanjše možnosti za prilagajanje. Skratka, spet bomo imeli ravno na tistih dveh komponentah, ki sem jih poudaril, to je sposobnost prilagajanja in seveda ?as, ki ga imamo na razpolago, bodo te države imele najmanj ?asa za pravo u?inkovito delovanje in na drugi strani najmanj možnosti pravzaprav za prilagoditve.
Potem na koncu skušam to zadevo pripeljati bolj na te prakti?ne osnove. Zgodba, moj poudarek je, da pravzaprav turisti?na industrija mora v tem videti presežek priložnosti nad pomanjkljivostmi, ki jih podnebne spremembe prinašajo. Rekel sem, da vidim v turizmu pravzaprav eno izmed prvih dejavnosti, ki bi lahko pravzaprav na nek na?in izpeljala ta neto pozitiven presežek celo, ne da bi imeli te strašno dramati?ne zgodbe, kajti, ?e bomo, eno je dramatiziranje zaradi ukrepanja ali neukrepanja, drugo je seveda dramatiziranje zaradi tega, da bi lahko bolje in u?inkoviteje izpeljali seveda spremembe. Turizem je pravzaprav tisti, ki morda lahko pokaže, kako u?inkovito izpeljati spremembe. Za to pa seveda je po mojem mnenju potrebno ?im bolj sprostiti ekonomski mehanizem zlasti trga, ki bolje od drugih mehanizmov pravzaprav disperzira signale in seveda motivacije in odlo?itve in drugi?, da skušamo pravzaprav ?im ve? pozornosti, tudi skozi tako imenovane strukturne politike, ?e že gledamo, gledamo pravzaprav politiko od zgoraj navzdol, da skušamo pravzaprav skozi strukturne politike usposobiti na podjetniški ravni, se pravi na eni strani pa? turisti?na podjetja, za ?im hitrejše prestrukturiranje. Tu se že marsikaj dogaja v zadnjih nekaj letih. Podjetja, naj si bodo turisti?na ali neturisti?na, postajajo senzibilna in skušajo recimo klimatske spremembe vklju?iti v svoje strateške in poslovne politike in trdim, da moramo v Sloveniji, in tam navajam pet korakov, kako bi pravzaprav od državnih strateških turisti?nih politik pa do podjetniških turisti?nih politik pravzaprav nekaj spremenili zato, da bi se ponudba hitreje prilagodila. Porabniki, potrošniki, se pravi turisti, bodo tako ali tako sami potem glede na ponudbo, glede na svoje možnosti, našli pravzaprav nek modus vivendi. Tako da v bistvu skušam pravzaprav kon?ati s tem, da so pravzaprav podnebne spremembe, jasno, na eni strani grožnja, hkrati pa ve?ji izziv za turizem, tudi za slovenski turizem. Slovenija bi lahko imela znotraj tega pravzaprav še neke morda specifi?ne prednosti, kajti leži v pasu, ki po svoje ne bo toliko prizadet, ki ima nekaj pravzaprav pomembnih prednosti zaradi svoje raznolikosti. Skratka, tisto, kar smo ve?krat poudarjali, da je morda naša relativna konkuren?na prednost, je lahko morda ob prihodnjih klimatskih spremembah, ob ve?ji stopnji prizadetosti nekih ve?jih, nam tudi konkuren?nih destinacij, za nas še dodatna priložnost. Videli bomo, ?e jih bomo seveda v prihodnosti izkoristili. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Jaz se še enkrat oproš?am, ker referente spodbujam h krajšanju in bom to še naprej delal. Vidim, da so zanimive stvari in da bi še želeli ve? informacij, ampak mislim, da bo potrebno tako še nadaljevati s takim tempom. Dr. Drago Sever iz Fakultete za gradbeništvo iz Maribora nam bo predstavil pomembno temo, najbrž zelo aktualno v tem trenutku Podnebne spremembe in gorsko turisti?ni centri. Prosim.
DR. DRAGO SEVER: Lep pozdrav tudi iz Maribora v državni center. Moram priznati, da po teh predstavitvah, ki smo jih bili deležni s strani prvih poro?evalcev, da sem tudi sam malo v depresijo padel in pravzaprav nisem ve? popolnoma prepri?an, ali bomo jutri sploh še živeli v tej Sloveniji, v takšni, kot jo danes poznamo ali pa ne. Vendar pustimo sedaj, odgovor na to vprašanje je nekje drugje, naj si ga vsak sam poiš?e.
Danes bi želel govoriti predvsem o razvoju gorskih turisti?nih centrov oziroma želel bi preiti iz globalnega razmišljanja, iz razli?nih podro?ij znanosti na lokalno razmišljanje, in sicer predvsem iz vidika inženirja, ki se že desetletja ukvarja s podro?jem razvoja ži?niškega prometnega sistema. Nenazadnje sem po svoji osnovni stroki cestar, prometnik, tako da razumem probleme prometa in nenazadnje tudi razvoja gorskih turisti?nih centrov v celoti. Danes bi želel nekaj spregovoriti na splošno o gorskem turizmu, o gorskih turisti?nih centrih, potem o pomenu podnebnih sprememb za sam razvoj teh turisti?nih centrov in nenazadnje podati nekaj usmeritev glede razvoja gorskega turizma v Sloveniji, seveda upoštevaje naravne danosti Slovenije.
Gorski turizem pravzaprav vsi dokaj dobro poznate. Je izjemno pomemben element slovenske turisti?ne ponudbe. Izkoriš?a ponudbo aktivnega uživanja v naravnem okolju, verjetno se vsi tega na veliko okoriš?ate, tako pozimi, tako poleti in ?e bi poskušal nekje strniti klju?ne zna?ilnosti razvoja gorskih turisti?nih centrov mogo?e v zadnjem desetletnem obdobju, je tu potrebno omeniti, da se je bistvena razlika zgodila predvsem v teh treh omenjenih to?kah, in sicer gorski turisti?ni centri so prešli iz smu?arskih centrov v gorske centre, se pravi, da so razširili svojo ponudbo ?ez celotno leto. Na tem podro?ju je izrazito podjetniško povezovanje. Verjetno vsi veste, da imamo samo par pomembnejših gorskih turisti?nih centrov v Sloveniji in pa še manj podjetij, ki so lastniki oziroma upravljajo s temi centri. Pomembna združevanja v zadnjem obdobju so bila predvsem v smislu Mariborsko Pohorje - Kranjska Gora in pa Rogla - Krvavec, da pustimo manjše ob strani. V zadnjem obdobju so izrazite ve?je investicije v transportno in pa turisti?no infrastrukturo gorskih turisti?nih centrov. Ugotovili so, da brez zagotovljenih ležiš?, se pravi turisti?nih postelj v neposredni bližini smu?iš? oziroma drugih podro?ij za rekreacijo, ne gre pri?akovati stacionarnega turizma, od katerega je izjemno pomemben tudi rezultat samih vlaganj.
V zadnjih letih se povpre?no zgodi pet novih ži?niških naprav v Sloveniji, kar ocenjujem kot enega izjemno pomembnih dosežkov. Iz te slike, ki je dokaj stara, je razvidno, da je delež ležiš? po regijah Slovenije zna?ilen predvsem v tem gorenjskem delu, kjer ocenjujem, da je to izrazit vpliv gorskega turizma. Seveda je tale razpršitev po drugih lokacijah razli?na in slika verjetno ne dokazuje samega pomena gorskega turizma. Tu me bodo lahko kolegi ekonomisti oziroma tisti, ki se poglobljeno ukvarjajo s tem podro?jem, dopolnili in povedali seveda, kakšen je delež gorskega turizma v celotnem turizmu in kakšen je seveda njegov vpliv. Še majhna slika Slovenije s pomembnejšimi središ?i, gorskimi središ?i. Nekateri od njih so tudi samo smu?arska središ?a. 87 lokacij je mo? našteti v Sloveniji.
Kot sem že prej omenil, ži?niški prometni sistem Slovenije je majhen. Primerljiv je z ži?niškim prometnim sistemom Južne Tirolske, Italije. Gre za vsega skupaj 147 ži?niških naprav. Od tega jih je najve? na Pohorju. Naštete so posamezne druge destinacije. Presko?il sem namensko primerjavo slovenskega ži?niškega sistema z evropsko. Podana je v samem ?lanku. Ker gre za manjšo zadevo, je tudi posebej ne omenjam. Bi pa mogo?e na tem mestu omenil pomen ži?niškega prometnega sistema za trajnostni razvoj. Namre?, ži?niški prometni sistem je bil od vseh transportnih sistemov ugotovljen kot najbolj ekološki v smislu porabe prostora, v smislu emisij, v smislu emisij tako CO2 kot hrupa in seveda vibracij, ki so v tem okolju prisotne. ?e recimo primerjamo, ?e je cilj pripeljati gosta iz doline na hrib in ?e imamo dve varianti, ži?nico in pa cesto, je seveda ži?niška varianta v tem primeru seveda dosti ugodnejša iz ekološkega zornega kota, ampak seveda kapacitete so pa druga stvar, ki jih je treba tukaj omeniti.
Dajmo se še mogo?e osredoto?iti na temo današnjega posveta podnebne spremembe. Pred ?asom sem sre?al enega zelo dobrega prijatelja na Voglu, ki mi je povedal, da ni dobrega ali pa slabega vremena. Vreme je takšno kot je in verjetno je vreme edina stalnica v tehle spremembah. ?e kaj turisti?ni delavci v gorskih centrih poznajo, je to vreme. Namre?, zelo dobro znajo napovedati, glede na lokalne zna?ilnosti okolja, kakšno vreme bo in seveda to vreme pomembno upoštevajo pri svojih aktivnostih in pa seveda razvoju, ki ga planirajo. Seveda, ko vidim vse te grafikone, ki govorijo, kako se bo temperatura pove?ala, kako se bo snežna odeja zmanjšala in vse ostalo, sem seveda se potrudil in poskušal poiskati malo ve? informacij o vremenoslovju in o samem vremenu v Sloveniji in ta prva stvar, ki mi je padla v o?i, je seveda bila ta, da napovedovanje vremena brez kvalitetnih in kompaktnih podatkov za daljše obdobje je izjemno problemati?no. Seveda je pa sedaj tukaj vprašanje, kaj je to daljše obdobje. Daljše obdobje ni 50 let. Daljše obdobje je 100, 150 let, 200 let. Vremenologi govorijo o reanalizah, se pravi o napovedovanju vremena v preteklosti, ker seveda tega ne poznamo. Tu se mi postavlja vprašanje, Stari Rimljani so hodili v togah naokoli, danes hodijo v bundah. Se pravi, nekaj se je tukaj zgodilo in Granlandija, njeno ime je v prevodu zelena zemlja, torej je bila v?asih zelena. Mislim, jaz tega ne vem, ampak samo razmišljam o tem.
Kot prispodoba temu je slika, ki je verjetno eden od izjemnih dogodkov v naši zgodovini. To je lansko leto na Voglu. Mogo?e bi, ?e bi lani imeli to posvetovanje, tudi bilo malo uspešno (?), ampak pustimo to. Kaj razmišljajo turisti?ni delavci v smislu prilagajanja turisti?ne ponudbe zahtevam, spremembam vremena. Razmišljajo takole. Skozi zgodovino so ugotovili, da je našemu podro?ju podarjeno dokaj malo snega. Seveda, smu?arji smo izjemno zahtevni turisti in pri?akujemo vedno ve? in bolje in seveda zaradi tega ne pa zaradi tega, ker se je koli?ina snega v našem okolju zmanjševala, so se turisti?ni delavci že pred ?asom odlo?ili in svoje gorsko turisti?ne centre opremili s sistemi za dodatno zasneževanje. Seveda, tudi tukaj obstaja dosti dilem o tem, ali so sonaravni ali niso sonaravni, ampak v namene zagotavljanja turisti?ne infrastrukture je pa dodatno zasneževanje in pa zatravljanje smu?arskih površin eden od klju?nih ukrepov za zagotavljanje turisti?ne ponudbe v gorskem okolju.
Še nekaj so gorski turisti?ni delavci, ki spremljajo vremenske razmere v svojem obmo?ju, ugotovili in naslednje dokazujejo tako doma?e kot tuje raziskave, da zaenkrat še, upam, da dolgo še, živimo v Sloveniji v okolju z dokaj stabilnim vremenom in seveda v prihodnosti gorsko turisti?ni delavci ne pri?akujejo bistvenih sprememb pogojev svojega delovanja. Se pa na te spremembe, ki jih napoveduje globalno segrevanje, še kako pripravljajo.
Prej ste gospod Plut omenili, da gorskih turisti?nih centrov pod 1.000 metrov ne gre pri?akovati. Tudi vaše mnenje sem tako razumel. Tu so rezultati meritev na snežnem stadionu na Pohorju. Vsi ga poznate, vsako leto je, ?e je sneg seveda, Zlata lisica tamle in za letošnje leto, ki ga seveda ne gre uvrš?ati med najbolj s snegom bogata leta, lahko samo ugotovimo, da pravzaprav smo imeli v povpre?ju enako ali pa povpre?no koli?ino snega. Tale zmanjšana koli?ina snega se na Pohorju nekje vsakih deset let ponovi, te tako imenovane zelene zime. Zelo lepo se pa iz tega grafikona vidi uvedba naprav za dodatno zasneževanje. Od leta 1998 naprej na 325 metrih lahko zagotovijo ve? kot 100 dni snežnega pokrivala. Takšnih rezultatov je še ve? v samem prispevku, tako da o tem ne bi govoril poglobljeno.
Tule je mogo?e še en rezultat zatravljanja. Ve?namenska raba smu?arskih površin je izjemno pomembna. Pozimi se zadeve uporabljajo za smu?anje, poleti pa za pohodništvo, za kmetijstvo. V vašem desnem primeru tudi za sankališ?e pa še za kaj. Se pravi, da se gorsko turisti?ni delavci znajo prilagajati na spremembe.
Leta 1999, sem že zelo blizu zaklju?ka, smo v Sloveniji izdelali pravzaprav prvo malo bolj poglobljeno študijo, ki je govorila o razvoju ži?niškega prometnega sistema v Sloveniji. Tu pred vami so pravzaprav klju?ni zaklju?ki te študije in danes lahko samo ugotovim, ker sem bil tudi sam med avtorji te študije, da se v veliki meri te usmeritve realizirajo in naj preberem samo prvo, ki se mi zdi, da je najpomembnejša, da Slovenija ima naravne možnosti sonaravnega in pa trajnostnega razvoja gorskega turizma in seveda ži?niški prometni sistem je eden od temeljev tega razvoja.
Seveda, vsi ti zaklju?ki so detajlno podani v samem prispevku. Naj zaklju?im z mislijo, da Ministrstvo za promet, ki skrbi za razvoj ži?niškega prometnega sistema, je v letošnjem letu razpisal interdisciplinarno strateško raziskovalno nalogo z naslovom Strategija izgradnje ži?niških sistemov Republike Slovenije, upoštevajo? predvsem naravne danosti. To je odgovor ali pa skozi to raziskavo bomo poskušali poiskati tudi odgovore na danes zastavljena vprašanja, in sicer, kako se naj ži?niški prometni sistem in pa s tem seveda gorski turisti?ni centri prilagajajo verjetno spremenjenim pogojem tako poslovanja kot okolja. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Prosil bi dr. Igorja Jurin?i?a iz Turistice v Portorožu, da predstavi Vpliv globalnih podnebnih sprememb na vrednotenje turisti?nih resursov Slovenije. Prosim Igor.
DR. IGOR JURIN?I?: Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v imenu Turistice . Visoke šole za turizem iz Portoroža, ki je tudi eden izmed soorganizatorjev posveta in upam, da bom s tem prispevkom prispeval mogo?e tudi k delni uravnoteženosti pogledov, ki so bili do sedaj predstavljeni. Namre?, po tistih bolj pesimisti?nih, za za?etku smo imeli sedaj primer enega zelo pesimisti?nega in optimisti?nega, se opravi?ujem, ki me seveda navdaja z nekaterimi vprašanji in skušam to tudi s konkretnimi primeri odgovoriti, dejansko tudi konkretno, kaj nas na podro?ju turizma ?aka. Torej, ukrepati vsekakor je treba. Po predvidevanjih pa? strokovnjakov za podnebje, mislim, da so to strokovnjaki, ki so te analize naredili na podlagi dolgoletnih podnebnih podatkov, opazovanju, eksaktnemu opazovanju, torej kažejo na to, da vsekakor podnebne spremembe lahko pri?akujemo in zato se je potrebno tudi nanje pripraviti. Se pa strinjam tudi s pogledom, ki ga je dal dr. Kova?, da lahko to pomeni tudi neko priložnost za turizem in tu imamo en tak primer ledenika v Argentini, ki se topi pa? zaradi teh podnebnih sprememb in je postal celo turisti?na atrakcija. Zakaj pa ne bi mogo?e tudi razmišljali tudi o našem skromnem ledeniku na Triglavu, ki vemo, v kakšnem obsegu je, ampak zakaj ne bi bil to tak pou?en primer, kaj podnebne spremembe dejansko pomenijo v tem okolju in postal tudi en tak predmet obiska.
Torej, nekaj glavnih dejstev je, da bodo pa? višje temperature. Eno je gotovo dejstvo, kakšne bodo in kakšne višine, torej to je že malo manj gotovo dejstvo. ?e se na to pripravljamo, lahko ugotovimo, da je to lahko tudi eden pozitivni u?inek, da bomo morda lahko celo podaljšali kopalno sezono v naših mediteranskih kopaliških krajih pa tudi kje drugje, tudi v Pomurju in Posotelju, se pravi, da bomo imeli mogo?e podobne razmere, kot so danes v Španiji in Gr?iji. Lahko to tudi pomeni spodbudo, izziv za ponovno oživitev klimatskega turizma, klimatskih zdraviliš? bodisi ob morju bodisi v gorskih krajih, tako kot je že dr. Plut nakazal, ker pa? bo klima v gorskih krajih bolj prijetna, ?e bo pa? ob morju bolj toplo in ne pozabimo tudi na .. (nerazlo?no) terapijo, se pravi ponudbo, ki smo jo tudi že imeli in na kateri na primer gradi danes tudi nov Hotel Palace.
Torej, to so bili nekako pozitivni u?inki. ?e pa pogledamo sedaj te negativne in ker jih pri?akujemo verjetno ve?, dejstvo je, da bomo zagotovo porabili ne samo v obmorskih krajih, celotna Slovenija nekako je po teh napovedih v polju pove?ane temperature dolgoro?no, torej ve? energije za klimatske naprave na primer in seveda tukaj potem tudi ta problematika okrog zimsko-smu?arskih središ?. Pridružil bi se še enemu drugemu vidiku, ne samo ta, da ne bo dovolj dni s snežno odejo, ampak že ta psihološki u?inek, ?e pogledamo na letošnje leto, Krvavec je imel dovolj snega, vendar obisk je bil slabši in se pojavlja do te povezave, ?eš, ?e je snega v (?) destinaciji, bivanja ni, se pravi v Ljubljani in Mariboru, potem tudi to ni motiv, ki bi vlekel k smu?anju. Torej, mislim, da moramo tudi na to ra?unati in dejstvo je, da ukrepi so nujni in pravzaprav bi jih morali že v?eraj izvajati in eden bistvenih so gotovo ukrepi na podro?ju var?evanja, bodisi z energijo bodisi z vodo. To je tudi kon?no ekonomska kategorija. Lepo je povedala dr. Mihali?eva, da to v bistvu pomeni tudi neke prihranke in to je tisti jezik, ki ga tudi gospodarstvo razume, ?e ho?emo, in bomo videli potem tudi v poro?ilih nekih uglednih podjetij v Sloveniji, ki dajo nekaj tudi na družbeno odgovornost. Tudi to že v svojih poro?ilih objavljajo. Recimo, tak ukrep tudi izvajanje izolacije turisti?nih objektov, je tudi že v teku, vendar bi ga morali v ve?ji meri posnemati.
Zagotovo je tukaj tudi raba obnovljivih energetskih virov. Jaz sem tukaj namenoma dal tudi to sliko pa? vetrnih elektrarn, ki je danes v Sloveniji zelo aktualna. Seveda ra?unam bolj na tiste, ki so tukaj navedeni, se pravi biomasa, bioplin, son?ne elektrarne in podobno. Drug tak negativen u?inek ali pa lahko tudi pozitiven, je zagotovo manj padavin in kako se bo to kazalo v mediteranskih turisti?nih regijah. To pomeni lahko težavo s pitno vodo. S to težavo se v mediteranski Sloveniji že ubadamo. Podobno velja to tudi na Krasu in v ostalih deficitarnih regijah Slovenije, kot je Pomurje, kot je tudi že bilo omenjeno s strani dr. Pluta in vidim še en drug u?inek. Ožgana rumena pokrajina, se pravi nekaj podobnega kot danes vidimo v Španiji ali pa v Gr?iji. To bo dlje ?asa prisotno. Kako bo to vplivalo na privla?nost neke pokrajine za turisti?ni obisk? Ne pozabimo na požare, ki so že danes problem na Krasu in to pomeni lahko tudi bistveno ve? takih primerov in seveda negativno sliko v pokrajini.
Kaj pomeni manj padavin za gorske kraje? Tu so na udaru smu?arska središ?a. Tukaj imamo tudi karto, ki prikazuje višino padavin in pa seveda trajanje te snežne odeje v naših smu?arskih krajih. To je že prof. Jelši? v 90-ih letih izdelal in opozoril, kaj to pomeni za naše športno-rekreacijske centre. Dejstvo je, da so bili najbolj na udaru in verjetno bodo tudi v prihodnje predvsem ti centri v predalpskih pokrajinah, kot je Cerkno. Poglejmo, kaj je bilo letos s Starim vrhom. Nova naprava pa skoraj niti enega smu?arskega dneva in pa seveda pokrajine visokih kraških planot, kot so Kali?, Rog, ?ermošnjice in podobni centri, ki so v tem, predvsem južnem delu Slovenije, lahko pri?akujejo manj dni s snežno odejo.
Ukrepi, smo že prej rekli, torej var?evanje z vodo in pa tudi z energijo. Tu bom izpostavil samo problem recimo var?evanja z vodo. Spraševali smo hotele leta 2002 s pomo?jo študentov, tako v slovenski Istri kot na Hrvaškem kot na severnem Jadranu ob italijanskih obalah, kakšna je njihova poraba vode, energije in podobnih zadev. Dejansko smo ugotovili, da marsikje sploh niso vedeli povedali podatka, kakšna je poraba. Spremljali so samo po denarju, v tolarjih. Dejstvo je, da je tukaj potrebno še marsikaj narediti na ozaveš?anju managementa, kot je podobno tudi dr. Kova? že ugotavljal. Torej, ekološki management, prispevek je tisto, kar je treba uvajati v naša podjetja.
Tu spodaj imamo primer, kaj to pomeni za ta vodilna podjetja, kot je Istrabenz, kot je Sava. Potem bomo imeli priliko slišati, kako to po?nejo v Gorenju, se pravi v teh najboljših podjetjih, ki nekaj dajejo na družbeno in okoljsko odgovornost, torej uporabljajo te kazalce, zmanjšanje uporabe vode, zmanjšanje energentov. Vidimo tam 11, 12 %. To seveda pomeni na stroškovni ravni toliko manj stroškov in seveda tudi boljšo ekonomsko uspešnost.
Eden izmed takih ekstremnih pojavov so lahko tudi poplave in pa usadi. Tukaj pa? bom šel nekoliko hitreje. To imate tudi v prispevku. Dejstvo je, da se pa? temu lahko prilagajamo tako, da se bodisi izognemo takim obmo?jem, ki še veljajo za poplavna bodisi plazovita ali pa seveda, da upoštevamo enostavno gradbene predpise, ki tukaj veljajo. Torej, nedvomno je, da voda in energija bosta glavna resursa tudi na podro?ju turizma, ki sta pod vprašajem in tu je nekaj podatkov, ki smo jih pridobili z anketiranjem in tudi pa? z mednarodno primerjavo, torej za ?rno Goro, Slovenijo in pa Nem?ijo glede porabe pitne vode na dan na turista. Ta je okrog, tu imamo sicer ozna?eno z zvezdico hotele, ki uporabljajo tudi vodo za bazene, ampak povpre?no lahko re?emo, ?e izklju?imo ta dejavnik bazenov, okrog 300 litrov na dan, na no?itev je poraba v hotelih, kar pomeni enkrat ve? kot je pri prebivalcih, kjer je 150 litrov na dan. Tu se nam tudi kažejo pa? poti ukrepov in pa meril, ki lahko pomagajo na tej poti podnebnih sprememb.
Torej, kaj mora narediti država? ?isto na kratko. Slišali smo, izdelavo strategij z gotovo strategijo turizma, ki bo upoštevala tudi te podnebne spremembe. Sprejeti ustrezne predpise. Sedimo v eni izmed inštitucij, ki to sprejema in mislim, da dobro to sliši, da se to tukaj sliši, da se zakonodaja prilagaja tudi tem spremembam in seveda upošteva poslovno okolje, ki velja za razli?ne gospodarske subjekte. To pomeni tudi uvajanje dav?nih olajšav in finan?nih spodbud predvsem za investicije, ki pomenijo tudi tehnološke izboljšave in pa seveda tudi uvajanje novih produktov. Rekli smo, da je izhod seveda v dodatni ponudbi, v ponudbi, ki bo veljala celotno leto in pa seveda poudariti moram tudi celovit monitoring naravnih virov, za katerega skrbi država in deloma tudi ob?ina, kot lahko vidimo v nadaljevanju.
?isto na kratko torej, kaj lahko naredi ob?ina. Predvsem je tukaj polje prostorskega planiranja, sprejeti prostorske akte, ki bodo upoštevali tudi te prilagojene strategije. Tukaj vidimo recimo en tak primer kolesarske poti ob morju. Var?evanje, naravni viri in pa tudi z energijo. To je možno preko sheme, ki jo je tudi dr. Mihali?eva omenila in se tudi sprašuje v svojem ?lanku, ?e se boste poglabljali, zakaj nimamo tukaj primerljive ravni z Evropo. Dejstvo je, to je tisto polje, ki lahko tudi tiste naše konkuren?ne prednosti, ki jih imamo. Kon?no imamo eno izmed najbolj ohranjenih naravnih okolij v Evropi, ?e pogledamo biodiverziteto in stopnjo te biodiverzitete.
Kaj lahko naredi posameznik? Tukaj bi mogo?e poudaril samo zadnjo alinejo, ostalo si mogo?e preberite. Kolegica iz Umanotere ima to na internetni strani predstavljeno, kjer lahko vsak ugotovi, koliko lahko prispeva k zmanjšanju CO2 z izra?unom svojega osebnega CO2 odtisa. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Sedaj bi pa prosil dr. Lu?ko Kajfež Bogataj iz Katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, da predstavi Projekcije pri?akovanih podnebnih sprememb in njihov možen vpliv na mednarodni turizem in turizem v Sloveniji.
DR. LU?KA KAJFEŽ BOGATAJ: Opravi?ujem se, ker prihajam že iz enega drugega posveta, zato bom tole še skušala najti.
DR. DUŠAN PLUT: Lu?ka, tole bo odšteto, tehni?ne težave.
DR. LU?KA KAJFEŽ BOGATAJ: Danes je o?itno dan, ko so se tudi gozdarji spomnili podnebnih sprememb in poteka podobno posvetovanje. Jaz bi govorila predvsem o tem, kakšno podnebje bo. Konec koncev vsi že kar naprej predvidevate, da se bodo spremembe zgodile. Ti dve sliki kažeta, kakšnega turizma no?emo. No?emo niti masovnega, še manj bi pa takole ?akali na sneg, kot smo eni letos. Seveda, sedaj medvladni panel za podnebne spremembe ste že omenjali. To so najnovejše ocene, kako naj bi se globalna temperatura spreminjala do konca stoletja. Res je veliko v naših rokah. Teoreti?no bi lahko ogrevanje omejili nekje na 1,8 stopinj globalno, ?e bi se zgodila pravzaprav ?udežna preobrazba gospodarstva, vrednot, števila prebivalstva, tako da zaenkrat seveda ne gremo po poti najnižji, teli b1, ki bi ga recimo tukajle videli. Bolj se približujemo žal višjemu dvigu, ki pa seveda do konca stoletja lahko pomeni v skrajni fazi 6,4 stopinje višjo globalno temperaturo s povpre?jem 4. Ko te slike ljudje gledajo in si re?ejo, vau, to je pa veliko, 6,4, vendar vas opozarjam, da so to globalne številke, ki za Slovenijo pomenijo bistveno višje številke. Namre? Slovenija ni globalna to?ka na zemljevidu in na kontinentu smo relativno na severu, zato bodo naše ocene višje. Skratka, ogrevanje je ena komponenta, ki pa sproži razli?no regionalno ogrevanje. O tem se ravno govorila. Vidimo, da vsi kraji, ki ležijo bolj proti severu, je ogrevanje ve?je. Se pravi, v naslednjih petnajstih letih pridobimo tam približno eno stopinjo do konca stoletja. Slovenija je tukajle po milem scenariju nekje od 3 do 3,5. Po najbolj ?rnem scenariju je pa ta dvig oziroma najbolj ?rn je spodnji, ne presega že v povpre?ju tiste 4 stopinje, imamo 5,5. Se pravi, da presežemo 4 in pridemo skoraj do osem. To je itak zadeva, ki je ne bomo do?akali. Tudi se ne moremo zamisliti in je tudi vprašanje, ?e bi preživeli. Jaz sem dosti pesimist, za razliko od enih tukaj v dvorani, predvsem, ker ne verjamem, da bo ?loveštvo tako hitro fosilne energije zamenjalo z drugimi tehnologijami. Predvsem zato, ker to bazira na naših vrednotah. Problem je vrednot, ki so danes popolnoma zgrešene. Nam ne pomagamo ve? vetrnice, temve? potrebujemo drug pogled na svet.
Ker temperatura ni edino, seveda je naslednji meteorološka spremenljivka padavine. Tu vidimo na levi zimo, djf (?) december, januar, februar in na desni poletje. Sredozemlje je ena najbolj prizadetih regij, kar se ti?e vode že itak in seveda v bodo?e bo še slabše. Pozimi seveda Slovenija, ?e gledamo sedaj nas, leži v pasu, ko bo morda padavin nekaj ve?. Lahko pa, da jih bo ravno toliko kot sedaj. Na vsak na?in pa skupaj s Španijo, sredozemskimi državami, srednjo Evropo, Francijo in tudi delom Nem?ije, spadamo v bistveno bolj sušne regije, kjer bodo temperature višje za nekaj stopinj, padavin pa je lahko za pol manj. Tega si predstavljati ne znamo. To vam sedaj garantiram. Vsi o tem govorimo tako pavšalno, leto 2000, 2003 je bilo malo proti temu, kar se lahko zgodi naprej. Se pravi, poletja bodo tista, ki pa ve?inoma sovpadajo z glavno turisti?no sezono. Nih?e ne bo rinil v tak vro? sušni kotel.
Tukaj so še bolj natan?ne projekcije. Klimatologi lahko ponudimo, tisti, ki to želijo, iz enih dolo?enih razprav sem razbrala, da eni tega ne rabijo pravzaprav napovedi, ker smatrajo, da naši podatki niso ne vem koliko v redu, ampak ?e bo kdaj koga zanimalo, kako se prilagajati, mi smo tukaj za vas. Tu je še bolj podrobna sredozemska slika. Še enkrat tole poletje, ker ne bo toliko druga?e v Italiji in Španiji, naši neposredni konkurenti bodo imeli podobne situacije kot mi. Tako, da jaz mislim, da se bodo te sredozemske križarke, tako kot so se že selile v Baltik, ravno lani sem bila na takem, smo šli na tak turisti?ni izlet Helsinke, in tam so bili tisti ljudje, ki so v?asih križarili Izrael, Gr?ija. Seveda, sedaj gledajo Rigo, Stockholm, lepo jim je, prijetno toplo in se ni? ne pritožujejo.
To so že moji predhodniki povedati, da bo turizem prizadet. Seveda, na vsak na?in gre za kompleksne vplive, ne gre samo za to, da ne bo ljudi ali pa da bodo ljudje druga?ni. Vsaka država bo imela itak svoje probleme, ne samo v turizmu. Mogo?e turizem ne bo najbolj pomemben, bo mogo?e kmetijstvo bolj prizadeto, gozdarstvo prizadeto ali pa kaj drugega. Te vplivi se bodo prepletali. Turizem je, tako kot so vsi moji predhodniki povedali, tudi vzrok deloma.
Jaz bi tukaj samo omenila evropsko zakonodajo, ki se pripravlja na podro?ju letalskega prometa. Namre?, letala bodo vklju?ena v sheme, razli?na trgovanja, to pomeni, da se bo letalska vozovnica krepko podražila. V?asih je bilo treba delati za letalsko karto, takoj po drugi svetovni vojni letalska karta London - New York 146 tednov. Tri leta si moral var?evati za karto. Danes to zaslužijo Evropejci v enem tednu. Se pravi, to razmerje o?itno kaže, da je nekaj s cenami mo?no narobe in seveda tudi z u?inkom.
Ko boste delali strategije, se skušajte v turizmu opreti na take študije, ki kažejo, kako ljudje potujejo. Ljudje potujejo tako, da ko je razdalja ve?ja od 500 kilometrov, se nenadoma odlo?ijo za letala. S cestami pa prepotujemo ve?inoma do 400, 500 kilometrov, potem pa ne. Zelo hitri vlaki, ki so tudi neka možnost, imajo druga?no razporeditev. Jaz se na to ne spoznam, ampak turisti?ni delavci bi se pa morali. Kako v bodo?nosti, ko bo letalski promet dražji, na katere ljudi apelirati, da bodo prišli. Verjetno na tiste od zelo dale? ne, pa to ne bo toliko problem za Slovenijo, kot bo problem za Maldive pa podobne destinacije, kjer je bil avion pa? edino sredstvo. To je za?etek strategije, neke številke ne samo besede.
To je moja ocena, ki najpomembnejše segmente turizma do leta 2020 opredeljuje, ali jih bodo podnebne spremembe prizadele ali ne. Sonce in plaže, ?e je to prava destinacija, vsaj po povpraševanju, bodo sigurno negativno prizadete. Tukaj ni nobene debate. Kombinirane ture, ljudje, ki bodo šli za en teden na morje pa potem še kaj po deželah, tukaj ne vem, mogo?e vprašaj. Zimski šport - negativno prizadet. Vodni šport - vprašaj. V Sredozemlju bo bolj toplo morje pomenilo alge, strupene organizme, vprašanje, ?e bo potapljanje primerno. Kako bo na avanturisti?ni turizem vplivalo, ne vem. Mogo?e bo še bolj adrenalinsko, ?e bo še kakšna poplava vmes ali kaj. Okoljski turizem - negativno. Kulturni seveda ne bo prizadet. Ravno tako kongresni turizem. Mogo?e je pa tukaj neka niša, ki itak ne poteka, skratka, ve?inoma sem jaz ocenila, da je negativno, ampak to morate narediti turisti?ni delavci.
Kaj sedaj narediti? Prilagajanje smo danes slišali desetkrat, ampak prilagajanje ima svoja pravila. Kako se stvari delajo. Delajo se tako, da najprej je faza priprav, kjer morajo biti opravljene raziskave. Raziskav vplivov podnebnih sprememb v turizmu v Sloveniji ni. Oprostite. Prepri?ana sem, da ni takih, ker do klimatologov, do scenarijev nih?e ni prišel vprašati. Se pravi, ?e niste scenarija potrebovali, so verjetno te raziskave še na za?etku. Ozaveš?anje, politika in pa monitoring. Ali imamo monitoring za vplive turizma vzpostavljen na kakršen koli na?in? Potem seveda gre za spremembo obstoje?ih na?rtov, ?e je to potrebno, kjer za?nemo po prioritetni lestvici in seveda najprej naredimo tisto, kar je poceni. Upoštevanje naravnih nesre? v turizmu. Ali je kakšna taka študija narejena? Ne ni, bi bilo dobro, ker Slovenija je dežela naravnih nesre?. Potem narediti tiste akcije, ki zahtevajo verjetno od spremembe infrastrukture do še ?esa drugega, predvsem pa seveda tudi ekonomsko analizo.
Recimo, ?e govorimo o strategiji prilagajanja smu?arskega turizma, imamo seveda ve? možnosti. Saj je vseeno, kakšna je strategija. Dobro je, da jo imamo. Lahko re?emo, vzdrževali ga bomo za vsako ceno in bomo delali umetni sneg, se pomikali višje, ?e se imamo kam, ve?inoma se nimamo kam razen na Kanin, preoblikovali terene na sever ali kakorkoli ali pa sodelovali med seboj. Lahko se odlo?imo, da bomo v države ves ?as želeli denar, molili roko, naravna nesre?a, daj denar. Ta denar tudi ne bo prišel ve? tako kot je v?asih. Lahko se vandalisti?no obnašamo, kar me malo spominja naše obnašanje v smu?arskem turizmu. Skratka, kar bo, bo. Ali pa seveda vneto iš?emo alternative. Ali so to aktivnosti, ki pozimi niso vezane na sneg ali ne. Ampak tako shemo je najprej treba narediti. Vse, kar imamo na voljo, tudi slabe možnosti in jo za turizem narediti. Ne planiti v prilagajanja ali v prizadevanja slepo.
Naj za?nem konec s tem, besedno igro, z zmanjšanjem emisij, z blaženjem, z bolj trajnostnim razvojem se moramo izogniti neobvladljivemu. Namre?, šest stopinj višja temperatura je neobvladljivo. Moramo se pa nau?iti tudi obvladovati tisto, kar je neizogibno, se pravi temperatura bo višja, padavin bo manj in še kaj drugega in pa seveda tisti tretji korak, kjer bi bil seveda verjetnost trajnostni na?in vsega, ne samo turizma, tudi našega življenjskega sloga. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Mislim, da se bo zelo lepo navezalo na razmišljanje kar konkretno, kako pa Kranjska Gora reagira na to. Bomo kar gospoda župana Jureta Žerjav prosili, kakšno pa njegovo razmišljanje o zimi in klimatskih spremembah v Ob?ini Kranjska Gora.
JURE ŽERJAV: Lep pozdrav vsem skupaj. Pri nas pravijo, da imamo samo dva letna ?asa: zimo in avgust, lansko leto je bil pa še avgust mrzel. Lani sem se v okviru omrežja alpskih ob?in udeležil letne konference Cipre in pa omrežja alpskih ob?in v Budhindelangu v Nem?iji z glavno temo Turizem in prostorsko na?rtovanje pod vremenskim stresom. Prof. dr. Wolfgang Zeiler je za?el svoje predavanje in uvod v ta posvet z zelo enostavnim stavkom: >Popolnoma jasno je, nahajamo se v spremembi podnebja. O tem ni ve? kaj razpravljati.< Nekaj skupnih ugotovitev vseh razpravljavcev: spremembe podnebja jemljemo osnova zimskemu turizmu, to je varnost snežne odeje. Vsi zimsko športni centri se sre?ujemo z vprašanjem, kaj se bo zgodilo, ?e zaradi porasta temperature ne bo ve? možno proizvesti dovolj umetnega snega. Na naravni sneg že dolgo ne ra?unamo ve?. Ali obstajajo alternative k zimski smuki? Pri smu?anju ne gre samo za naš užitek, ampak gre za osrednjo gospodarsko panogo v Alpah. Predvsem Avstrija je najbolj odvisna od zimskega turizma, Slovenija verjetno precej manj.
Torej, te podnebne spremembe bodo bistveno vplivale tudi na življenje nas, ki živimo v krajih, ki se pretežno preživljajo s turizmom. Po drugi strani pa zimski turizem spada med najhitreje rasto?e gospodarske panoge, kljub temu, da je najbolj ob?utljiv. Statistika, jaz v te podatke za spremembo verjamem. V primerjavi s svetovnim povpre?jem 0,6 stopinj Celzija se je temperatura v Alpah v zadnjih sto letih, vsaj po podatkih, ki so nam jih posredovali, dvignila za 1,6 do 2 stopinji Celzija. Obenem se povsod zmanjšuje število dni z naravno snežno odejo in s tem posledi?no število smu?arskih dni. Pri tem pa višje leže?a smu?iš?a niso nikakršna izjema. Spomnite se samo lanskega oziroma zadnjega decembra, ko smo dejansko na nadmorski višini 810 metrov v Kranjski Gori od 20. decembra naprej imeli normalno sezono. Kompletni italijanski Dolomiti so se pa sre?ali s problemom, da do 2.300 metrov niso bili sposobni narediti umetnega snega v zadostnih koli?inah, da bi rešili novoletne praznike. Tako, da je ta klima po alpskih dolinah zelo specifi?na in zelo lokalno pogojena.
Turisti?ni kraji v Alpah se na te spremembe odzivajo razli?no. Na nekaterih nižje leže?ih smu?iš?ih v Franciji in Švici so že opustili in pohvalno tudi razgradili opuš?ene ži?nice. Tudi tega smo kar nekaj videli na tem posvetu, ampak moramo priznati, da gre za majhna smu?iš?a z vsega eno ali dvema napravama. Ve?ji centri, ki so odvisni od smu?arja, pa si predvsem prizadevajo, da z vlaganjem v sisteme umetnega zasneževanja podaljšujejo zimsko sezono. Dejstvo v tem trenutku je, da alternativne ponudbe smu?anja v Alpah pozimi ni v turizmu in povedal bom to, kar nam je zelo slikovito povedal župan Badhindelanga. Tekmovanja v skakanju v vre?i ne zadostujejo. Taka tekmovanja ne bodo pripeljala kriti?ne mase turistov pozimi v Alpe.
Mimogrede, tam je bilo veliko govora o alternativnih ponudbah. Badhindelang naj vas ne zmoti Bad. V Nem?iji ima vsak kraj, ki ima bazen Bat. Mi bi bili Bat Kranjska Gora. Ampak, pravi, da poraba energije v tistem lokalnem bazenu je šestkrat ve?ja kot pa poraba energije na Obriohu, to je bavarski športni center, ki so ga zgradili v Badhindelangu za treninge bavarskih smu?arjev pa tudi za njihov turisti?ni razvoj. Šestkrat ve?ja poraba energije je v lokalnem bazenu kot pa poraba kompletnega sistema zasneževanja z ži?nicami vred.
Sedaj bomo šli pa malo bližje v našo Kranjsko Goro. Kranjska Gora leži na nadmorski višini 810 metrov. Ži?niške naprave, vrh Vitranca je 1.573 metrov. Upam, da bomo v ?im krajšem ?asu usposobili tudi to smu?iš?e. Turisti?na ponudba zimska traja nekje od za?etka decembra pa do konca marca. Je pa odvisna od višine naravnega snega, v zadnjih letih pa predvsem od temperatur, saj sistem za umetno zasneževanje je tisti dejavnik, ki omogo?a snežno garancijo in s tem tudi primerno finan?no turisti?no bero. Nam v ob?ini leže?a najbližja meteorološka postaja je v Rate?ah in ob pomo?i Agencije Republike Slovenije za okolje sem uspel pridobiti statisti?ne podatke za zadnjih 57 let, od leta 1950 pa do danes, tako da bomo malo statistike si pogledali, kaj se je v teh zadnjih petdesetih letih zgodilo. Kot vidite, to so povpre?ne temperature po letnih ?asih. Vse te trendne linije, ki spremljajo to obdobje, naraš?ajo. Še najmanj zima, najbolj poletje. To je tudi ena ugotovitev iz posveta v Badhindelangu. Alpam se obeta precej ve?ji naval turistov v poletnih mesecih, zato ker se bo življenje v Sredozemlju ali pa v vseh velikih mestih bo postalo neznosno in se bodo ljudje na po?itnice umikali v višje leže?e kraje, tako da bodo imele klimatske spremembe na turizem tudi pozitivne u?inke. Ampak, to so te povpre?ne temperature. Vidimo, da temperature naraš?ajo, ?eprav so prisotna nihanja. To je pa število dni s snežno odejo v Rate?ah. Maksimum je bil dosežen v zimi 1950/51, ko je bilo 180 dni. Pol leta je bil sneg ali pa so ga imeli naši predniki. Minimum je bil pa leta 1990, ko je bilo vsega skupaj 35 dni s snežno odejo. Podobno je bilo tudi leta 1959. To je bila zima 1959/60. To so taki minimumi, ampak vidimo, da so prisotne snežne zime, sledijo suhe zime in podobno.
Bolj zanimiva je ta slika. To je kumulativna višina snega. Skoraj štiri metre v za?etku 50-ih let se kumulativno ta višina v povpre?ju znižuje na nekaj ve? kot dva metra. Povpre?no v celotnem obdobju je 273 centimetrov. Je pa ta kumulativna višina snega pa verjetno tudi število snežnih dni povezano z neko drugo spremembo. Mimogrede, prav pri nas doma, že moj star o?e pa moj o?e je imel padavinsko postajo v Kranjski Gori in kot otrok sem se vedno u?il iz tistih podatkov, da je 1.800 mm padavin v Kranjski Gori. V zadnjih letih je ta višina 1.600. Sedaj, kar pripomore k temu? Špekulacija pa mogo?e me boste strokovnjaki takoj popravili, da to ni res. Kranjska Gora ali pa okolica Kranjske Gore je bila pred petdesetimi leti precej bolj gola, kot je pa danes. Sedaj se je pa vse zaraslo. Mogo?e ta vegetacija zadrži ve? vode in je tisto hitro izhlapevanje manjše, ampak zanimivo je, da so predvsem zime bolj suhe. Na to pa tista vegetacija nima vpliva.
Tako, kot sem rekel, zmanjšala se je koli?ina zapadlega snega. Zmanjšalo se je število dni z naravnim snegom. Naravni sneg ni dovolj. To pa so povpre?ne temperature v Rate?ah. Tu sem se malo igral s temi krivuljami, ki jih sodobni grafi omogo?ajo. Vidimo, da je povpre?na temperatura dejansko narasla v 50-ih letih za pol stopinje Celzija. Še bolj zanimiva je pa ta druga polinomska krivulja, ki kaže, da je tam v za?etku 70-ih let bila temperatura najnižja, sredi 90-ih najvišja. Sedaj se pa morda spet znižuje. Še ena zanimivost. Lanska zima, zima 2005/06 je bila ?etrta najhladnejša v tem 50-letnem obdobju, letošnja pa najtoplejša. Zima je meteorološko od 1. decembra do zadnjega februarja. Letos je bila prvi? zima, ko je bila povpre?na temperatura ni? stopinj Celzija. Prej so bile vse hladnejše.
To so pa tiste temperature, ki so za nas najpomembnejše. Zimska turisti?na sezona je uspešna, ?e je sneg ob boži?u in ?e ta sneg leži predvsem ?ez novoletne praznike pa potem ?ez zimske po?itnice. Vsi, tudi tisti, ki upravljate z visokogorskimi smu?iš?i, veste, da se po sredini marca interes za smu?anje v Sloveniji ali pa generalno v Alpah po?asi neha pa pred 15. decembrov, že predpreteklo zimo smo imeli 25. novembra meter snega, pa zato ni 1. decembra ni? ve? ljudi smu?alo kot pa letos, ko skorajda ni bilo možno smu?ati. Enostavno, tempirani smo na zimsko obdobje. Povpre?na decembrska temperatura v Rate?ah se v 50-ih letih ni spremenila in tudi spodnja linija, to je pa povpre?na minimalna temperatura, ki je ponavadi izmerjena zjutraj, ampak to ni pravilo, se v 50-ih letih prakti?no ne spreminja. To je spodbuden podatek, kajti to pomeni, da bomo, ?e bo tako ostalo še v naslednjih nekaj letih, uspelo izdelovati dovolj umetnega snega in tudi smu?ati, vsaj toliko kot smo letos. Na drugi strani milejše zime pomenijo manjšo porabo energije. Hotelirji po letošnji zimi ugotavljajo, da so imeli zelo dobro poslovanje tudi iz naslova manjše porabe kurilnega olja: ?e so temperature višje je tudi ogrevanja manj.
Bom po?asi zaklju?il, samo še zaklju?ek. Kaj bo v bodo?e? Seveda, sistem umetnega zasneževanja mora biti narejen tako, slepimo se, ?e mislimo, da tega ne bomo naredili, ampak sistem mora biti narejen tako, da v najkrajšem možnem ?asu, to je v nekaj decembrskih hladnih no?eh zagotovi tistih 30, 40 centimetrov debelo snežno odejo, ki je precej bolj obstojna kot naravni sneg in ta sneg omogo?a potem smu?anje preko cele zime.
Druga alternativa, ?e greste na internet, boste našli preko 400 kemikalij, ki omogo?ajo izdelavo umetnega snega pri višjih temperaturah. Za nas iz naravovarstvenega vidika ali pa trajnostnega razvoja je to nesprejemljivo, ker ne želimo si sami sebi zapacati okolja. K sre?i za ži?ni?arje oziroma lastnike ži?nic zagotovo predrago.
Druga možnost, pred nekaj meseci ste, mogo?e takrat, ko ni bilo snega, prebrali v ?asopisu en ?lanek, da Izraelci izdelujejo sneg tudi pri plus 30. To je samo shema, jaz nisem znal, se opravi?ujem, potegniti film?ka dol, da pogledamo, kako to delajo. Poglejte si na Google snowmaker vakuum ice machine. Prakti?no v podtlaku izdelujejo sneg. Je pa problem, da je poraba, jaz sem naše ži?ni?arje vprašal, kaj ?e bi to kupili, pa? internet omogo?a vse sorte, sem Izraelce vprašal, koliko to stane. Cena takih strojev je od milijon do dva milijona evrov. Ampak poraba energije je pa enormno višja kot pa uporaba energije pri normalni izdelavi umetnega snega, tako da zaenkrat za to gospodarstvo še ni zainteresirano. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala. Sedaj bi pa prosil še gospoda Damjana Pintarja, Unior Zre?e, ki bo najbrž kar podobne dileme odprl. Klimatske spremembe izziv novih strategij gorsko turisti?nih centrov - primer centrov Unior turizma. Prosim.
DAMJAN PINTAR: Dober dan. Lep pozdrav. Hvala lepa Jure za to informacijo. Namre?, prejšnji teden me je v Pescari predsednik malteškega olimpijskega komiteja prosil, da mu pomagam narediti prvo smu?iš?e. Ko sem ga vprašal, kakšne temperature imajo, mi je rekel, da povpre?no tam pozimi okrog 10 stopinj. Sem rekel, da ne bo mogo?e. Mu bom dal naslov te spletne strani.
Nekateri me poznate. Od leta 1987 do 1996 sem bil zaposlen v Unior turizmu v tem istem podjetju. Ve?ino ?asa kot komercialni direktor. Potem sem bil sedaj deset let zaposlen v olimpijskem komiteju. Od leta 2002 pa delujem tudi za mednarodni olimpijski komite, tako da sem prepotoval cel svet in ugotovil dejansko, da živimo v najlepši in zelo perspektivni državi. To je bila tudi ena od odlo?itev, zakaj se vrnem v Unior turizem.
Naša blagovna znamka Unitur sploh še ni zlansirana, ni znana. Smo pa lastniki Rogle, Term Zre?e, Krvavca, Rimskih term. Smo solastniki Zlatega gri?a. Tega poznate po dobrih vinih, mogo?e tudi po edinstvenem golf igriš?u sredi vinogradov. Imamo pa velike ambicije. Seveda, to znanje, ki ga imamo, lansirati tudi v druga okolja ne samo v Sloveniji.
Zakaj ciljne skupine? Pred tremi tedni sem skupino direktorjev, dva naša direktorja in enega direktorja smu?iš?a, s katerim upam, da se bomo združili ali pa se nam bo priklju?il, peljal v ZDA. Zakaj v ZDA, zakaj ne v Avstrijo ali pa v Francijo ali pa v Švico? Zaradi tega, ker so tam že davno pogruntali, da je treba narediti produkte za ciljne skupine. V Salt Lake City oziroma v okolici njega imaš 16 smu?iš?. Vsako je za svojo ciljno skupino. Narazen so par kilometrov in vsi zelo dobro živijo.
Kakšna je prednost naših centrov Unior turizma. Skratka, vsi nas poznate po tem, da imamo zelo pestro, raznoliko ponudbo. Zelo dobra je tudi mikroklima, predvsem v teh okoljih, kjer smo že trenutno prisotni. Fantasti?ne naravne danosti. Naši ljudje so komunikativni, odprti. Jaz pravim, ko sem hodil po svetu oziroma še hodim, maja grem na Šri Lanko, njih u?iti, kako se denar zasluži skozi šport pa tudi delno skozi turizem, razlagam, da smo Slovenci najboljši zaradi tega, ker imamo na eni strani avstroogrske delovne navade, ko pa komuniciramo ali pa se zabavamo, smo pa mediteranski tip ?loveka. To je združeno tudi pri nas Pohorcih, zaradi tega vam bom pokazal, da letošnja zima, bili ste zelo slabo informirani, je bila zelo dobra, kljub vsemu, takšna kot je bila, se da dobro in kvalitetno preživeti oziroma bolje smo preživeli kot lansko leto.
Mi imamo naravne faktorje, zdravilno klimo, verificirano na Rogli, Pohorje in zelena oaza, zelena plju?a Slovenije, ki daje toliko kisika kot ga cela Slovenija potrebuje in to moramo znati iztržiti. Imamo termalno vodo, kot jo ima prakti?no cela Slovenija. Kjerkoli bi vrtali, bi prišli. Mi smo to znali vnov?iti. Ko sem pred trinajstimi, štirinajstimi leti prepri?eval enega znanega Slovenca, da bomo v Zre?ah naredili terme, se mi je smejal in rekel: >Damjan, v Zre?ah nikoli ne bo turizma.< Poglejte danes. Terme Zre?e so najbolj zasedeno slovensko zdraviliš?e in verjamem, da so v marsikaterem okolju v Sloveniji da turizem na enak na?in razviti, ?eprav še ni ideje. Odkrili smo tudi pohorsko šoto, ?eprav sem pred mnogimi leti skakal po ?eškem, po Marjanskih laznah (?) in želel v Slovenijo pripeljali njihovo šoto, smo sedaj ugotovili, da je pri nas prakti?no ?istejša, 10.000 let stara, skratka tudi verificirana.
Kaj ima to veze s klimatskimi spremembami in pogoji? Kolegi pred menoj, nekateri pesimisti, drugi optimisti, so ugotavljali, koliko dni snega, lani, ko je bila rekordna po snežnih padavinah dolgih letih zima, smo imeli 125 dni. Letos, ki je bila baje katastrofalna, smo imeli pa 121 dni obratovanja ži?nic. Seveda pa koncept delovanja Unior turizma oziroma naših centrov sloni na osnovni in pa dodatni ponudbi. Mi se zavedamo, da tudi takrat, kadar sneži ali pa ko dežuje ali pa ko je megla, moraš gostu ponuditi še kaj ve?. Zato jaz vedno pravim, da je osnovni spekter to, kar vidite tukaj, seveda je pa treba zelo se potruditi in dodati zanimivo dodatno ponudbo. Jaz ne govorim ve? o šoli smu?anja, to je sedaj že drugo leto, ampak šoli zimskih športov. Saj menda ja nimamo samo smu?anja pa deskanja, imamo tudi teke, Jure, ali je tako. Že pred mnogimi leti si sam pri nas na Rogli kar veliko preživel. Cel svet danes govori o wellness ponudbi. Mi bomo gradili na bogati kulinariki, naši, štajerski, pohorski. Seveda na Gorenjskem okrog Krvavca na njihovi, nekje v neki drugi državi na njihovi, ampak to so neki atributi, principi, po katerih mi delujemo. Prodajati doživetja. Spodbujati doživetja. To je sezona. Imeli smo 370.000 smu?arjev. To sta zaenkrat oba centra naša. 60.000 kopalcev in 12.000 solnistov (?). Nekako vidite, da razen v marcu je bilo smu?arjev ve? na Rogli. Zakaj na Rogli? Zaradi tega, ker imamo ve? stacionarnih namestitvenih kapacitet in smo imeli obisk lepo razporejen.
Kaj so pa naši cilji? Moram re?i, da smo se to dogovorili nekje na letu med Frankfurtom in pa Chicagom, da bomo namre? investicije, ki so planirane v letošnjem letu bile, nakup enega teptalnega stroja, raje konvertirali v to, da se približamo cilju, Jure je prej omenil, v petih letih želimo dose?i, da bomo v petih dneh sposobni vsa smu?iš?a zasnežiti. Trenutno sicer zasnežimo vsa smu?iš?a, vendar moramo prestavljati topove in zato potrebujemo 25 dni. Naravni pogoji pa so taki, da to ni ve? mogo?e. Skratka, pet - pet.
Širitev dodatne ponudbe. Povezujemo se s centri, pa? naša je taka logika, ki so na višini ali pa okrog višine 1.500 metrov in pa seveda ponujati bomo za?eli komplementarne ponudbe. Seveda, klimatske spremembe, je pa spet drug razpravljavec rekel, so pa strašno velik izziv tudi za poletje. Mi smo tukaj Slovenci, generalno še .. (nerazlo?no), vemo pa, da v bodo?e bomo bistveno ve?, saj so tudi manjši stroški, lahko iztržili v poletnih mesecih in ?e gledamo spet ugodne bioklimatske pogoje, ki jih imamo (?isto naravo), nenazadnje še ena informacija, veseli me, da pijemo danes uradno vodo olimpijske reprezentance Odo. Naj vam povem, da smo odprli tudi svojo polnilnico vode, to pa sedaj podjetje Unior turizem, kjer bomo od 2 do 5 milijonov litrov vode sedaj v prvi fazi lahko sami svoje imeli, jo prodali ali pa izvozili preko naših gostov in seveda prodali, zato sem se pogovarjal z Maltežani, mogo?e tudi v tujino.
Spet poletna sezona, osnovna ponudba, pohodništvo. Vi veste, da smo specializirani za priprave vrhunskih športnikov in da smo center aktivnih po?itnic. To moramo znati dobro skomunicirati, privabiti družino na Roglo, ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na fitnes, adrenalinska sankališ?a, ponudbe novih nastajajo?ih športov, gremo tudi, glede na to, da bomo na Rogli definitivno šli intenzivno v razvijanje tekov na smu?eh, v ustrezno infrastrukturo, ki tukaj stoji zadaj in pa seveda vse to kombiniramo s Termami Zre?e.
Kaj je cilj? Postati oaza, v glavah seveda cilj, to moramo pa skomunicirati, oaza po?itka v idelanih klimatskih razmerah, in sicer za goste iz neprijaznih okolij, ki jih imamo zelo blizu, z avtom eno uro dobro ste v Zagrebu. Ko je v Zagrebu poletje, je zadušljiva vro?ina, bomo te goste, ki so seveda tudi zelo dobri potrošniki pa ne samo Zagreb pa Frankfurt in tako naprej. Torej, ki se umikajo, ki so športno aktivni in mladostni, ne glede na svojo starost in ki iš?ejo sprostitev in dobro po?utje.
Sedaj bi pa rad povedal in pokazal, kaj pa so moji kolegi v vseh teh letih, ko me ni bilo, že postorili na tem, da smo energetsko var?ni, prijazni do okolja. Namre?, vse naše investicije so narejene tako, da je celovito projektiranje vseh objektov in pa naših sistemov, pri ?emer obnavljamo vse, kar je starega, delamo ekološko u?inkovito. Ko smo se pogovarjali o letošnjem planu in so mi rekli, toliko in toliko bo stalo to, da bomo v Termah Zre?e naredili neke nove kompenzacijske bazene, pa so potem rekli, ja, ob tem bo pa ta izkoristil tehnološki vau?er še za to in to in to, smo rekli: v redu, gremo naprej. Na drugi strani intenzivno vlagamo v nadzorne sisteme. To je eden primer sicer, to smo zelo na hitro zlepili skupaj, Terme Zre?e, kako so shemati?no nastale, kako so se sprojektirale in kako imamo sedaj ra?unalniško vodeno. Moram re?i, mi v Unior turizmu na Rogli in na Krvavcu nismo vsega znanja pojedli. Pa ni nam treba vedno hoditi v Avstrijo ali pa v Ameriko. Mi gremo pogledati na sosednja smu?iš?a, nekaterim od doma že danes na slovenskih smu?iš?ih, upravljajo svoje sisteme zasneževanja. U?imo se od povsod, kjer je to seveda možno.
Še zadnji primer ekologije oziroma dobre prakse. Prvega smo imeli v termah, drugega na Rogli. Prva dva sistema v Sloveniji za elektrolizno napravo namesto uporabe klora pri ?iš?enju vod. Toliko zaenkrat. Hvala za pozornost. Upam, da se videvamo, z nekaterimi se, z drugimi, da se še bomo v naših centrih. Hvala.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Sedaj samo še en kratek odmik od konkretnih stvari pa potem se zopet vrnemo. Mogo?e je kar v redu tako, da imamo malo druga?no razporeditev, kot bi jo morda pri?akovali pa bi prosil gospoda Andreja Kranjca iz Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, da spregovori o gospodarskih vidikih podnebnih sprememb.
ANDREJ KRAJNC: Lepo pozdravljeni. Najprej bi rad rekel, da me veseli napredek, ne sicer napredek klimatskih sprememb, ampak napredek, ki ga vidim v dvorani. Ko smo pred sedmimi, osmimi leti imeli tukaj posvetovanje o klimatskih spremembah, je bilo mogo?e deset ljudi notri, sedaj pa mislim, da jih je kar nekajkrat deset. Se pravi, da se krepi ozaveš?enost o tem problemu in to mislim, da je pozitivno pa ne glede na to, kot smo slišali, smo nekateri pesimisti drugi optimisti, vmes tudi realisti, ampak to mislim, da je pozitivno, da so taka sre?anja. Tudi primeri, ki jih je zadnje ?ase ve?, ko je tema aktualna, ko nekateri, predvsem politiki, skli?ejo nek dogodek na to temo za svojo promocijo. To mislim, da ima pozitivne u?inke, saj se širi vedenje o tej problematiki.
O turizmu jaz ne bom toliko govoril, ker nisem strokovnjak za turizem, sem bolj za klimatske spremembe pa bom poskušal kaj zanimivega povedati o samih klimatskih spremembah in nekaterih vidikih te zadeve, ki pa so tudi relevantni za turizem in druga podro?ja.
Prej mogo?e še, preden za?nem s svojim prikazom, še en dodatek. Dušan je prej rekel, da mogo?e bolj vem za zadnje podatke pa dejansko v?eraj sem pogledal podatke o emisijah v Sloveniji in ne gredo prav ugodno, tako da bi bili lahko zadovoljni. Podatek za leto 2005 je, da smo za okoli 2 % nad izhodiš?nim iz leta 1986, tako da ni velik porast, ampak razvoj je napa?en, neugoden, tako da bo treba, se mi zdi, se potruditi, da bomo trend obrnili in izpolnili obveznosti iz Kyotskega protokola, ki je že zelo blizu, obdobje 2008-2012. To je prvo ciljno obdobje in nimamo dosti ?asa, tako da vlada in vsi akterji bodo morali pri tem mo?no sodelovati in kaj narediti.
Za za?etek sem vzel te tri izjave. To so najbolj udarne izjave iz treh IPCC poro?il. V prvem ni bilo take izjave, ki bi jo ?lovek takole navedel, ampak vidi se pa gradacija. V drugem poro?ilu iz leta 1996 pravi, da lahko sklepamo na opazen ?lovekov vpliv na podnebje. V naslednjem tretjem, pet let kasneje, da je ?edalje ve? dokazov za to, da je ?lovek kriv za segrevanje in navajajo verjetnost 2/3 približno. ?etrto poro?ilo, ki sedaj izhaja, pa že mnogo bolj dolo?no pove, da je za ta porast globalne temperature in vse klimatske spremembe, vsi u?inki so posledica pa? tega porasta temperature, je zelo verjetno, nad 90 % je posledica antropogenega pove?evanja koncentracije toplogrednih plinov. Se pravi, zelo jasno je, kaj je vzrok. Vemo, kaj je seveda problem, kako naprej, se bomo pa še vprašali. Ta graf je bil že pokazan v malo druga?ni obliki, ga poznamo. To je dejstvo, izmerjeno dejstvo. Mogo?e z malenkostnimi negotovostmi, ampak brez dvoma, da je trend jasno takle, kakršen je tukaj prikazan. Ve?ina u?inkov podnebnih sprememb bo neugodnih. Ve?ina, ne vse, pri manjših porastih temperature, stopinja, dve, so podro?ja na zemlji, na primer severna Evropa, predvsem severni deli, kjer bo nekaj boljša pridelava hrane, nekje boljša preskrbljenost z vodo na nekaterih podro?jih, ampak ve?inoma pa bodo u?inki posledice negativni in seveda pri višjih, ve?jih porastih temperature bo pa mo?no prevagalo v negativno smer in bodo težave ve?je. Lahko tudi katastrofalne težave.
Najbolj tak znan primer, ko se navaja, kaj se lahko zgodi katastrofalno, je, da se bo zalivski tok ustavil, preusmeril in to pomeni potem paradoks, da se bo cela zahodna Evropa mo?no ohladila, medtem ko so še druge možnosti, ki lahko pomenijo katastrofe.
Kaj narediti? Dve možnosti. Ali te spremembe prepre?iti ali se prilagoditi nanje. Slišali smo, da jih ne moremo prepre?iti. Seveda, tistih, ki so že in ki so že, uporabim angleški izraz in the .. line (?), tik pred tem, teh ne moremo prepre?iti, lahko pa prepre?imo seveda, ?e bomo emisije dovolj zmanjšali, pravo?asno, naslednje hujše spremembe in katastrofe. En tak stavek, ki mi je kar vše?, po angleško pravi, se mogo?e bolj sliši zaradi rime: best adaptation is .. (?) - najboljše prilagajanje je blaženje. Blaženje v tem smislu, blaženje klimatskih sprememb, ki v bistvu pomeni zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ampak še vedno je tale ampak zraven in ta but ni tisti but kot tisti Bad Kranjska Gora, kot smo slišali, ampak je ampak.
Nekatere posledice segrevanja in podnebnih sprememb so neizbežne in nekatere so že tukaj, jih ne moremo prepre?iti. Se pravi, kaj sledi iz tega? Oboje je potrebno. Blaženje in prilagajanje in seveda to, kar je tukaj ta posvet namenjen, je ravno temu prilagajanju, v turizmu seveda.
Naj se še jaz dotaknem Sternovega poro?ila in povem, da ko je Nicholas Stern to poro?ilo prvi? predstavil lansko leto na zasedanju KOP v Nairobiju, je bila dvorana nabita, tako kot potem malo kasneje, ko je Kofi Anan odprl ministrski del in vsi poslušalci v bistvu smo željno vsrkavali podatke. Predstavljal je zanimivo in nove stvari. Nekatere stvari niso tako nove. Na koncu je tista, ki je najnovejša. ?e emisij ne bomo zmanjšali, bodo podnebne spremembe povzro?ile veliko škodo vsemu razvoju, gospodarstvu, okolju. Ukrepanje je nujno, ker vsako odlašanje pomeni ve?je tveganje in ?e kasneje za?nemo, bomo dosegli isti cilj, samo stroški bodo ve?ji, ker bomo že zamudili marsikaj. Ne gre pri tem za izbiro med gospodarsko rastjo in ukrepanjem proti podnebnim spremembam. To smo že slišali tudi. To ukrepanje so tudi gospodarske priložnosti. Z novimi tehnologijami, z razvojem, s prodajo, z uvajanjem alternativnih virov, izrabo biomase, nova delovna mesta in tako dalje, se pravi, zelo dosti, je pa bistveno mednarodno sodelovanje zaradi konkuren?nosti. ?e bo samo nekaj držav vlagalo, imelo stroške s tem, da bodo ukrepali za zmanjševanje emisij, bodo imele tiste, ki ne bodo ukrepale, prednost, ker si teh stroškov ne bodo nakopale. Dolgoro?no seveda to ni oportuno, ampak dejansko stanje pa je tako.
Sedaj pa tisto glavno, kar pride, sicer smo tudi to že videli tukaj, za primerno zmanjšanje emisij in s tem prepre?itev hujših klimatskih nesre? v prihodnjih desetletjih, bi bil strošek nekje od 1 do 2 % svetovnega BDP. Stroški neukrepanja pa mnogo višji. Ocena je tak od 5 do 20 %. To je novo, ker do sedaj te ocene ni bilo. IPCC se je že ukvarjal s stroški ukrepanja, vendar se tega stroška neukrepanja ni dotaknil in tudi drugi ne. To je pa podatek, ki je v bistvu najbolj zarezal v to vedenje ali to zavedanje o tem, kaj v ekonomskem smislu pomeni ukvarjanje s podnebnimi spremembami.
Zmanjšati emisije je pa seveda problem. En problem je ta, da najve?ji emitent med razvitimi državami, ZDA, niso ratificirale Kyotskega protokola. Delajo nekaj na svojem podro?ju, kar nekaj delajo, predvsem na tehnologijah in tudi poudarijo, da so tehnologije bistvo, ampak niso pa za to, da bi se vklju?ili in že sedaj bistveno spremenili zadeve oziroma zmanjšali emisije. Drugi problem, ki ga vidim, je razmerje med razvitimi državami in državami v razvoju. Zaenkrat so emisije držav v razvoju še nekoliko nižje od emisij v razvitih državah pa dosti hitreje naraš?ajo in bodo že tam okoli leta 2020, malo prej, malo kasneje, se izena?ile z njimi in potem še naraš?ale. Vemo pa?, kakšen je razvoj na Kitajskem, v Indiji, v drugih državah v razvoju in ta gre naprej in te države zaenkrat nimajo obveznosti zmanjševanja emisij in ta problem je in bo še bolj zelo prisoten, zato sedaj potekajo prizadevanja v okviru konvencije in Kyotskega protokola, da bi na nek na?in tudi te vsaj glavne države v razvoju vklju?ili v proces zmanjševanja emisij. Seveda se pa raznih obveznosti zelo otepajo in delno do neke mere, ker razvite države so glavni krivci za nastalo situacijo, ampak brez držav v razvoju pa se ne bo dalo problema rešiti.
Tu je ena slika, meni je zelo vše?, kaže pa po angleškem contraction and conversions (?). Vsak si lahko sam prevede, se pravi, zmanjšati emisije. Tukaj kaže, da bi dosegli 450 ppm delcev za milijon koncentracijo toplogrednih plinov v ozra?ju in pa konvergirati proti enakim emisijam na prebivalca za cel svet, za vse države. Tu vidimo, kaj pomeni recimo za ZDA, ki so sedaj tukaj, kako bi bile potem njihove emisije majhne. Za Kitajsko, Indijo je pa nasprotno res. To je dokaj utopi?no, ampak ta . (nerazlo?no) to že leta in leta prodaja, izboljšuje, dela prezentacije, tako da mogo?e se bo del tega prijel, tudi tistih, ki se pogajajo in odlo?ajo o teh zadevah.
Na hitro bom šel še ta del skozi. Poro?ilo druge delovne skupine IPCC, ki je pred štirinajstimi dnevi zasedala v Bruslju, je bila pa na to temo, ki je tudi danes tukaj, recimo glavna tema prilagajanje. Sama struktura poro?ila je o u?inkih podnebnih sprememb, o ranljivosti nanje in prilagajanje nanje pa še potrebe po raziskavah in opazovanjih imajo notri. Glavne ugotovitve so bile, prvi?, da to poro?ilo ?etrto potrjuje ugotovitve iz predhodnega tretja, third .. (nerazlo?no), tretje poro?ilo. Služi kot vodilo pri sprejemanju odlo?itev v skladu z 2. ?lenom konvencije. Vseeno ga bom povedal v enem stavku. Ta 2. ?len konvencije govori o kon?nem cilju konvencije in to je ustaliti koncentracijo toplogrednih plinov v ozra?ju na taki ravni, ki bo prepre?evala nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, da ne bo ogrožena pridelava hrane in tako dalje. Žal ni soglasja o tem na svetu, kaj je nevarno in seveda zaradi tega se države tudi ne morejo uskladiti ali sporazumeti o tem, kaj je treba narediti. Se pa po?asi konvergira recimo proti temu cilju.
Ugotovitve so po raznih sistemih, voda .. (nerazlo?no) obalni procesi in tako dalje, industrija, naselje. Urejeni so, po angleško manage, ne vem, ?e je to ustrezni izraz, ampak naravni sistemi in pa tisti ?lovekovi recimo. Voda, vemo, je problem. Dosti ljudi bo ogroženih zaradi primanjkljaja, zaradi poplav po drugi strani. Potem pa ugotovite tudi po celinah in regijah, Evropa, slišali smo že, tam, kjer smo mi, bolj v južnem delu Evrope, lahko pri?akujemo ve?ji porast temperature in manj padavin. Se pravi, zelo slaba kombinacija, tako da bodo problemi s tem.
To je bilo še delovno gradivo iz tega poro?ila, ki za posamezne te sisteme, za podro?ja navaja kvantitativno predvsem, kakšni bodo ti u?inki pri razli?nih povišanih temperaturah, 1, 2, 3, 4, 5 stopinj. Ti u?inki se bodo seveda krepili, pove?evali. Vse ve? ljudi bo ogroženih s tem. Tukaj je recimo dodatno število ljudi, ki bodo trpeli zaradi pomanjkanja vode, ki štejejo v milijardah ljudi in tako dalje. Za druga podro?ja, pridelava hrane, zdravje in tako naprej.
Naslednja kaže to po celinah. Spet imamo številke, kje in kaj predstavlja. Zvišane temperature - ve? ogroženih ljudi zaradi poplav, zaradi pridelave hrane, ?eprav bo na za?etku recimo celo nekaj ve?ja pridelava. Na koncu je bilo to nekoliko omiljeno, samo ena tabelica je bila brez mnogih številk, nekatere države niso hotele, da bi bile te številke jasno vidne in bi ljudje dobili mo?nejši vtis, kaj to predstavlja in bi bil ve?ji pritisk na politike, na vlade, tako da na koncu bolj v omiljeni obliki, kljub temu pa prikazano. Ta slika, to pa verjetno poznate, je iz Sternovega poro?ila, spet za posamezna podro?ja, kako se posamezni u?inki krepijo proti ve?jemu porastu temperature. Zaradi ?asa ne bom našteval, ampak na hitro si lahko pogledate, kaj je tukaj zajeto.
Povzetek, u?inki na razli?na, lahko re?emo kar na vsa podro?ja: kmetijstvo, gozdarstvo in tako dalje, zdravje, do turizma. Pri?akovani u?inki, posledice dviga temperature, podnebnih sprememb. To je tudi že precej znano, da ne bom vsega skupaj bral, od porasta temperature, dviga morske gladine, problemov s pridelavo hrane, recimo nad tremi stopinjami. Imamo že globalne probleme s hrano. Klimatski begunci, kar pomeni zelo globalni problem, ?etudi države same ne bi imele zaradi samih podnebnih sprememb ve?jih problemov, ampak ko bo stotine milijonov ljudi ogroženih, recimo Bangladeš, ko bo tam poplavilo, bo šlo to potem po svetu, v Evropo, v Ameriko in problem bo že zaradi tega postal globalen.
Prilagajanje - krepi se zavedanje o tem. V globalnem obsegu je najpomembnejši instrument prepre?evanje in zmanjševanje teh sprememb, se pravi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Nujno pa je tudi na lokalni, regionalni ravni, se prilagajati na to. V Sloveniji poteka, recimo, tale zadeva je en del?ek tega. Na Agenciji za okolje poteka študija, v za?etni fazi je še bolj, na podro?ju kmetijstva, mislim, da je že nekaj narejenega, kar vidim, da na podro?ju turizma se tudi še kar dela, je pa študija, analiza vsa podro?ja interdisciplinarna in to, kar smo tudi že videli v strukturi tega poro?ila druge skupine, kakšni u?inki so, kaj pri?akujemo za naše podro?je, kakšne ukrepe potrebujemo in potem seveda tisto najtežje, tiste ukrepe potem izvajati. .. (nerazlo?no) globalna zadeva. Adaptacija je pa naša. Tudi mi moramo sodelovati pri . (nerazlo?no) zmanjševanju emisij v okviru mednarodnih sporazumov, ampak sami se moramo potruditi, kaj bomo naredili doma, da se bomo prilagoditi, da nas bodo spremembe, ki bodo prišle, ki so neizbežne, ?im manj prizadele. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala. Prosil bi še gospod Vilmo Fece iz Gorenja, da predstavi klimatske spremembe in ukrepe v Gorenju.
VILMA FECE: Lepo pozdravljeni. Pravzaprav je današnji posvet namenjen turizmu pa se vprašamo, kje pa se sre?a gospodarski subjekt, velik gospodarski subjekt za Slovenijo Gorenje s turizmom in še enkrat hvala lepa organizatorjev za povabilo, zato ker je to tudi spodbudilo dolo?eno razmišljanje v moji glavi in sem ugotovila, da je pravzaprav povezava ve?ja, kot bi prvi trenutek pomislili. ?e se sre?amo s turistom v okolici našega podjetja, dovolite, da kljub vsemu par stavkov o Gorenju povem, zaradi tega, ker smo zelo razpršeni. Kot vidite, smo prisotni v 70-ih državah na vseh celinah. Zaposlenih je skoraj 11.000 trenutno že v skupini Gorenje 57 odvisnih družb, poleg mati?ne družbe v Gorenju. Torej se turist sre?a v zelo široki paleti v svetu z imenom in pojmom Gorenja in zaradi tega je tudi ta percepija, ki jo ima o Gorenju, zelo pomembna. Zato pravim, da velik gospodarski subjekt, ki je urejen, ki je na nek na?in mogo?e celo že prepoznaven kot okolju prijazno podjetje, lahko pozitivno deluje na nekega turista. ?e pa je še z vidika urejenosti podjetja to tudi vidno, potem je to dodatna spodbuda. Jaz sem prepri?ana, da vas je veliko tukaj prisotnih že bilo v Velenju in da je ta moj stavek o prepri?anosti, o urejenosti Gorenja dejansko odraz pravzaprav povratnih informacij, ki jih dobivamo s strani prebivalcev v okolici naših podjetij in seveda tudi turistov, ki si velikokrat želijo, poleg turisti?nih znamenitosti, ogledati tudi pa? velik gospodarski subjekt.
Druga stvar, s katero pa se sre?a turist, je pa nenazadnje že, kot smo danes že ve?krat slišali, ohlajena soba v nekem hotelu ali pa mogo?e ohlajena pija?a, upam, da iz hladilnika Gorenje. Že v sami viziji in poslanstvu, vrednotah Gorenja, je pravzaprav zelo prepoznavno predvsem to, da govorimo, da smo okolju prijazno podjetje, tako pri svojem mati?nem delu, se pravi pri proizvodnji kot tudi pri oblikovanju naših proizvodov. ?e pa pogledamo samo današnjo tematiko, kje se sre?amo v Gorenju s pojmom klimatskih sprememb, delimo to v Gorenju to na dva podro?ja. Eno je neposredni vplivi in potem posredni. Spremljamo porabo elektri?ne energije, porabo komprimiranega zraka. Zelo zanimiva je v kontekstu današnje razprave tudi hladiva, ki se uporabljajo v zamrzovalnih aparatih. Kot vam je verjetno poznano, Gorenje je že leta 1993 izlo?ilo ozonu škodljive substance iz proizvodnje. Na zahtevo ameriškega trga še do letošnjega poletja uporabljamo toplogredni plin HFC, sicer z manjšim faktorjem, ampak kljub vsemu ga uvrš?amo kot prepoznaven neposreden vpliv. Zelo smo veseli, da so se ameriški kupci kon?no odlo?ili in bodo sprejeli aparat za drugo vrsto, se pravi z izabutanom kot hladivom.
Opredeljujemo tudi kot enega od vplivov notranjo logistiko. Gorenje na svojem zelo obsežnem podro?ju ne sme zanemariti. Logistika je vprašanje same organizacije Gorenja. Sre?ujemo se z avtomatskimi trakovi, seveda z vili?arji, sem tudi navedla, izklju?no vili?arje na plin uporabljamo v Gorenju in zanimivo je, da Gorenje ni zavezanec kot celota, mati?na hiša, za trgovanje s CO2 kuponi. V manjšem enem obratu pri proizvodnji kerami?nih ploš?ic pa smo manjši zavezanec z zanemarljivo kvoto kuponov, predvsem zaradi tega, ker se pri ploš?icah sproš?ajo seveda tudi, ti vplivi so iz proizvodne tehnologije.
Kako te zadeve obvladujemo? Pravilo v Gorenju je, da vsaka tehnologija mora biti v skladu z bat tehnologijami. Tisti, ki smo IPCC zavezanci, to zelo dobro poznamo in jaz upam, da vas bom v kasnejših dveh, treh minutah, o tem tudi uspela prepri?ati. Namre?, postavljamo si na podro?ju okolja kratkoro?ne in dolgoro?ne cilje. Danes smo o tem že nekaj slišali. To je dejstvo. ?e nimaš posnetek stanja, kjer si, nimaš postavljene poti, nimaš strategije in konkretno ciljev ni mogo?e na podro?ju okolja narediti. Tu koraki od danes na jutri niso mogo?i in dejansko vsakodnevno spremljanje strategije in ciljev je najpomembnejši efekt, ki ga lahko potem dosežemo s pozitivnim imidžem, ki ga na primer Gorenje na tem podro?ju tudi dosega.
Ker govorimo že tudi o vplivih energetike. Ve?krat smo že naredili energetske preglede. Pomembni so tudi naši posredni vplivi. Pa ?e se dotaknemo zunanje logistike, pri izbiri, kako se naš material ali repromaterial, kon?ni proizvod, transportira, je zelo pomembno. Mi imamo tukaj razmerje: polovica železnica - polovica cesta, zaradi pa? danosti železniškega prometa, ki je v Sloveniji in izbiramo zunanjo logistiko. Namre?, zunanja logistika ni v lasti Gorenja. Mi izbiramo to storitev na trgu, kjer so zelo jasno zapisani pogoji, kdo je lahko prevoznik za Gorenje.
Premalokrat se pogovarjamo o obdelavi odpadkov. Vemo, kaj metan povzro?a, kakšne vplive ima, zato je tudi v Gorenju sam sistem obvladovanja odpadkov izjemno pomemben v kontekstu klimatskih sprememb. Imamo pa eno prednost v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti v Sloveniji. Neposredno bližino TE Šoštanj, ki med drugim pa kljub vsemu omogo?a, da daljinsko ogrevanje uporabljamo v naših procesih. Tudi tukaj gledamo, kaj lahko naredimo. Se pravi, nenehno zmanjševanje porabe elektri?ne energije v naših proizvodih, ker sedaj se pa dotikam našega proizvoda. S tem pravzaprav lahko naredimo ogromno pa se tega premalo zavedamo vsi v Sloveniji. Energijske nalepke so na nek na?in spodbudile nakupe okolju prijaznih proizvodov, vendar absolutno premalo. Pojavljajo se sedaj energijski razredi v branži gospodinjskih aparatov, kjer je seveda ta A+, A++ toliko bolj že izpostavljen, ki ga pa dejansko, moram re?i, kupci zelo malo poznajo.
Omenila bi tudi Združenje .. (nerazlo?no). To je združenje evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, kjer se v bistvu vse akcije, ki jih je mogo?e narediti na razvoju proizvodov. Delajo poenoteno za celotno Evropo. Vse, kar sem prej rekla, strategija in cilji morajo biti postavljeni. Treba je imeti tudi nek nadzor in vse, kar v Gorenju delamo in javno objavljamo, je seveda nadzorovano in to je prvi motiv, o katerem je potrebno govoriti. Javno je treba povedati, kje smo. Ali je to v turizmu ali v gospodarskem subjektu. In še nekaj pravim. Med vrednotami je poštenost tudi bila v Gorenju omenjena. Lagati sami sebi ni? ne pomeni. Sami pri sebi moramo vedeti, kje smo. Iz tega razloga smo v Gorenju tudi pristopili k tem širšim sistemov. Danes smo o njih že lahko prebrali, kot je ISO 14001 in EMAS s podro?ja okolja in potem seveda povezujemo to tudi z varnim in zdravim delom. Gorenje ima, moram povedati sedaj, seveda na petih lokacijah že preverjetno EMAS izjavo. Ra?unam, da v mesecu dni bo seveda tudi ta širše objavljena, naša nova pridobitev. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker izkazujemo, ?e smo vpisani v EMAS register, izkazujemo, da poslujemo resni?no na vseh podro?jih v skladu z zakonodajo in da nas ravno s tega podro?ja letno preverjajo in preverjajo vse naše podatke.
Mogo?e samo, ko smo govorili o strategiji, o ciljih. Poglejte, mi imamo samostojen oddelek varstva okolja 22 let v Gorenju. Mi smo v bistvu v teh letih se kar veliko nau?ili zaradi tega in ugotovili, da je okolje lahko prednost, tržna, da je pa po drugi strani tudi velik ekonomski efekt. Mislim, da sva pred kratkim z gospodom Kova?em ravno o tem debatirala, ker trdi nekaj. Ko podjetje pri?ne poslovati popolnoma v skladu z zakonodajo, je vsak dodaten napor, ki ga narediš in vsak dosežek, ki ga imaš, ekonomsko pozitiven. Jaz pravim, tisto podjetje, ki je okolju prijazno, je tudi dobi?konosno. ?e te številke pogledate, jaz sem vzela sedaj pa? primerjavo od leta 1997, ko smo se pripravljali na prvo planiranje za pridobitev ISO 14001. To so bile ene izmed naših osnovnih ciljev, ki smo si jih postavljali, podro?je odpadkov in energentov. Poglejte, prihranki na tem podro?ju. ?e zanemarimo okoljski vidik in ga v ekonomsko komponento damo, potem vidite, da vsak management podjetje razume, da so vlaganja v okolju dejansko tudi ekonomsko profitabilna. Od vseh ciljev v teh letih, kar smo jih postavili, samo na podro?ju porabe elektri?ne energije nismo dosegli vseh ciljev, ki jih postavljamo in imamo v devetletnem obdobju opaženo rast, vendar je potrebno razumeti, to so številke, ra?unane na en proizvod in da je naša proizvodnja izjemno podvržena avtomatizaciji. To pomeni, vsaka sprememba v tehnologiji prinaša seveda avtomatizacije za tudi praviloma ve?jo potrebo po porabi elektri?ne energije in ravno v tem, ko smo si mi zastavili cilj - racionalna raba energentov, smo v bistvu uspeli zadržati ta nivo, da ni poraba energije zbezljala v Gorenju. Mi si planiramo dolgoro?no tako, kot strategija Gorenja posluje in sedaj smo postavili cilje do leta 2010 in kot vidite, poraba energentov je še vedno eden od naših primarnih ciljev, ki smo si jih pa? tu zastavili.
?e se obrnemo mogo?e samo dva slajda o izdelku, o katerem resni?no ?isto premalo govorimo, poglejte, to je študija iz letošnjega februarja, kjer je Združenje . (nerazlo?no) naredilo študijo in je predstavilo, da v bistvu mogo?e z uporabo novih proizvodov gospodinjskih aparatov prihraniti na letnem nivoju 22 milijonov ton CO2. To pa je že številka, o kateri bi se v Evropi morali malo zresniti ali pa malo vprašati, kaj je potrebno narediti. Tu je tudi samo nekaj primerjav med proizvodi iz leta 1985 ali pa 1990. Najve?krat poudarjamo ravno hladilno zamrzovalne aparate, ker hladilnik je konstantno priklopljen na elektri?no energijo. Poglejte, leta 1990 je bila poraba 1,8 kilovatne ure na dan. Iz leta 2005 samo še 0,5. Vendar kupci to zelo ne razumejo najbolje. Ko pa se je naredila študija v zvezi s stroški, kjer je opredeljeno, da pa? se stroški na letnem nivoju za vsakodnevno uporabo in potem letno, iz 100 evrov se zniža na 25 evrov na leto, to pa v bistvu kupec tudi razume. Vendar vsi skupaj znamo to še premalo to na nek dopadljiv na?in predstaviti, da bi se kupec odlo?al za nakup okolju prijaznega proizvoda. Je pa to tudi ena prisila, stopa v veljavo, direktiva o ekološkem dizajniranju, ki bo na evropskem nivoju prisilila vse proizvajalce k enotnemu pristopu oblikovanja proizvodov.
Pa mogo?e še samo tole. Poglejte, energijski razredi, ki smo jih v?asih poznali od A do G, sedaj govorimo že o A++ pri gospodinjskih aparatih. Poglejte porast v letu 2005. Najve? je bilo prodanih aparatov, hladilno zmrzovalnih aparatov v A razredu, ampak pojavljajo se tudi v razredu A++ in bi mogo?e bil tudi en predlog na današnjih zaklju?kih - spodbude. Kaj je ra raziskava .. (nerazlo?no) ugotovila, da kupce osveš?amo o tem, da so okolju prijazni proizvodi, kakšne imajo prednosti, vendar se premalo odlo?ajo za te nakupe. Zato posamezne države delajo študije, kako spodbuditi te nakupe okolju prijaznih proizvodov, ki bodo porabljali manj elektri?ne energije, manj vode. Zanimivi so pristopi. Nekatere države govorijo o tem, da bodo subvencionirale proizvodnjo takih aparatov, nekateri subvencionirali razvoj. Po zadnjih podatkih iz Nem?ije pa imamo, da pripravljajo pravilnik, kjer bo subvencija namenjena kupcu. Kupec bo dobil ob nakupu aparata A++ 150 evrov subvencije. To je sedaj sicer neuradno, ampak dosti zanesljiva informacija. To je pa že en motiv. Kaj smo v Sloveniji naredili? Še pred leti smo imeli za nakup okolju prijaznih proizvodov olajšave pa smo te olajšave zelo mirno pozabili v dobrobit ne vem ?emu. ?e primerjamo sedaj in tu bi bila dejansko naša želja, da se apel naši vladi da, da se vsaj te dav?ne olajšave ponovno uvedejo, zaradi tega, ker moram povedati, da podatki so bili takšni, da so ljudje kupovali v tem primeru okolju prijazne proizvode.
Vse, kar sem govorila o Gorenju, ni izmišljena zgodbica. Lansko leto je izšlo poro?ilo okoljašev in ekonomistov. 65 podjetij iz osemnajstih gospodarskih panog se je na nek na?in preverjalo, vsi podatki, ki so javno dostopni in na za?udenje tudi nas je bilo Gorenje med 65 podjetji uvrš?eno na tretje mesto, z ugotovitvijo, da štirikrat bolje uporabljamo naravne vire pri naši proizvodnji, kot to dela povpre?na evropska industrija. Mi smo bili na ta rezultat zelo ponosni, ker je vsa na?rtovana strategija na podro?ju okolja dejansko se kaže potem tudi v teh ekonomskih efektih.
Zakaj sem na za?etku rekla, da smo prisotni v 70-ih državah. Vsepovsod, kjer je Gorenje prisotno, ima enak pristop. Tu je mogo?e nekaj posnetkov iz naše tovarne v Srbiji, kjer re?ejo ljudje, ste se selili v Srbijo, mogo?e tudi beg malo umazane tehnologije. To je dejstvo, da kjerkoli je Gorenje, se vodi politika varstva okolja centralno iz Velenja na enakih principih.
Mogo?e za zaklju?ek za današnji posvet. Pred desetimi leti so na Hrvaškem napisali deset božjih zapovedi. To je bilo deset zapovedi prijateljev okolja in že takrat so govorili, da ena žarnica .. (nerazlo?no), Vida ima plakat, ki je v avli, tudi na to temo nekaj, ampak mislim, da za današnji posvet, danes razmišljajo o boljšem jutri, resni?no zadnji trenutek, da se v kontekstu klimatskih sprememb resno za?nemo pogovarjati o ciljih, ki jih bomo dosegli. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Ste se malo oddahnili že? Prvi del?ek smo zaklju?ili kar zadovoljivo, se mi zdi. Rad bi pohvalil tudi vašo potrpežljivost. Bila je bistveno ve?ja, kot smo pri?akovali tukaj. Teme so zelo zanimivo bile predstavljene. Jaz tudi v svojem imenu moram re?i, da sem se marsikaj nau?il, ?eprav se s tem nekako posredno ukvarjam in mislim, da smo vsi izvedeli veliko novega in tudi mogo?e ni? ni narobe, ?e tudi kaj polemi?nega, tudi ?e je kaj druga?nega razmišljanja, vsekakor se tega problema podnebnih sprememb tukaj prisotni zelo zavedamo.
Jaz bi vas prosil, da ste tako potrpežljivi in da se držite procedur tudi sedaj naprej, da bi res zaklju?ili tako, kot smo dejali. Jaz mislim, da ve? kot pol ure razprave ni potrebno. Najbrž se strinjate s tem. Bi vas res prosil, da je razprava bolj namenjena, ne, da sedaj po svoje spet razvije svoj referat na to temo, ampak bolj tistemu, kar bi v zaklju?kih poudarili, na kaj bi še posebej ob?instvo tukaj in javnost želeli opozoriti. Jaz vas prosim za to, da ne bi sedaj vsak seveda po svoje si to razlagal. Dva sta se že prijavila. Mladen, bi ti želel, boš po?akal. Dva sta prijavljena. Mislim, da je najbolje, da se kar na list napišete, ?e pa ne bo prevelika gužva v narekovanju, je pa še hitreje, ?e kar pridete gor. Prva dva bi kar poklical, tako kot sta se javila, gospod Matejo Kocjan, ?e sem prav prebral, bi prosil, pa potem Tomaž Ogrin. ?e ima že kdo listke pripravljene za prijavi, kar tukaj, bi vas prosil, mogo?e, ker so kolegice prijazne, bi šle kar do vas pa bi vam te listke pobrale in bi mogo?e tako še bolj organizirano potekalo. Vas pa kar prosim. Torej, rekli smo tam nekje tri minutke je ?isto v redu, ostalo bomo za?eli pa malo mrmrati.
MATEJA KOCJAN: Hvala lepa. Jaz se bom potrudila, da bom še krajša kot tri minutke. Prihajam iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in sre?ujem približno enake ljudi sedaj že nekaj ?asa in malo težim vsem po malo okoli na temu turizma.
Najprej bi rada rekla na to temo, ko smo danes govorili o pesimistih in optimistih. Jaz si tega ne bi drznila re?i, pesimisti pa optimisti. Vsi smo na isti ladji in vsem se nam bo to zgodilo, ampak dajmo za?eti poslušati drug drugega. Gospod iz Uniorja, mislim, da je zelo dobro slišal ali pa že predvidel prej, mogo?e tudi na vas komentar, zelo me veseli in zelo pogrešam in v državnih institucijah in tudi kje drugje tovrstno planiranje. Sama sem piarovka in mene so strenirali. Najprej posnemi, kakšno je stanje, potem si daj cilje, potem daj strategijo na koncu pa še izmeri. Gospa Frecetova, tudi sva že delali skupaj, jaz mislim, da je to v resnici pomembno.
Sedaj bi pa še vodo na svoj mlin, torej na naravo. Turizem, krasna re?. Nekako smo vsak na svojih bregovih, pa jaz mislim, da ne bomo ve? dolgo ali pa, da bomo ?edalje manj in mene je zelo razžalostilo pa se moram sedaj tega dotaknili pa sem potem tudi že dobila razlago. Torej, zelo veliko smo govorili o trajnostnem razvoju. Vemo, da ve? kot 50 % v Sloveniji turistov pride sem zaradi ohranjene narave. Jaz moram re?i, da mi, kolikor se sami ne vsilimo, naravovarstveniki, nas nih?e drug ne vpraša kaj dosti pa bi si želeli, da nas kdo kaj vpraša in tudi imamo kaj za povedati.
Druga stvar, ?esar se tudi nismo tukaj dotaknili še danes, je pa Natura 2000. Mi imamo v Slovenijo pravzaprav najve? obmo?ij Natura 2000. To je blagovna znamka. Vsi tisti, ki ste tukaj turisti?ni delavci, dajte to izkoristiti.
Tretja stvar, ko sem potem dobila pravzaprav nekako odgovor, namre? v letošnjem finan?nem na?rtu po glavnih podro?jih v okviru Direktorata za turizem je za politiko trajnostnega in regionalnega razvoja namenjeno ni? denarja. Ne tega ponavljati, lepo prosim. S tem bom pa tudi zaklju?ila. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Tomaž Ogrin.
TOMAŽ OGRIN: Tomaž Ogrin, Zveza društev za varstvo okolja. Izto?nico bom vzel kar tvojo - decentralizacija delovnih mest v Sloveniji Ljubljana je ?rna luknja, ki srka ljudi. Tu imam en posnetek iz Mladine. 100.000 avtomobilov, jaz ne morem verjeti, da pride vsak dan v Ljubljano. Meni se zdi to neverjetno.
DR. DUŠAN PLUT: Drži.
TOMAŽ OGRIN: Po drugi strani imamo pa, kot je predhodnica rekla, nekaj edinstvenega, to je naravne teritorije in mislim, da je tu nekaj narobe. To bi moralo v bistvu Ministrstvo za gospodarstvo te stvari obdelati in STO in drugi. Tako pa se iz takih organizacij malo s tem ukvarjamo. Problem je ves ?as v besedi omejitve. Torej, kadar predlagaš kakšno zavarovano obmo?je, takoj pridejo na plano omejitve. Kot da ne bi imeli v Ljubljani ogromno omejitev, še najve?, urbanisti?nih in drugih. Tisti pa, ki živijo na podro?ju, ki bi ga lahko zavarovali in iz tega naredili blagovno znamko in to blagovno znamko tržili, ampak ni treba ravno skozi hotele, ampak skozi ljudi, ki bi bili tam zaposleni in tu vidim najve?jo priložnost. Tisti pa tega ne razumejo, da je to lahko tisto, kar bo privleklo. To se pravi, da ne bomo šli delati objektov v naravo notri, ampak jo bomo obiskovali na drug na?in. Tu predlagam inovativnost pri tvorjenju novih turisti?nih produktov, ki bodo potrebni, ?e želimo tudi nekako klimatskim spremembam nekako jih prenašati in na ta na?in tvoriti nova delovna mesta tam, kjer ljudje živijo, predvsem tam, kjer živijo. To pomeni na podeželju. ?e bi recimo nek tak futuristi?ni projekt Slovenija, nacionalni park, znotraj bi pa imeli obmo?ja seveda obi?ajnega življenja, ampak smisel bi bil, da bi vse uredili, v redu, sedaj pa ni, sedaj pa je stihija, prostorska stihija jo vsak dela kjer bi hotel in seveda posega na elitne lokacije, potem so elitne lokacije tiste, ki nesejo, ampak samo eni, dvem osebam. Izgubimo pa vsi na prostoru. To je treba prepre?iti. To je problem.
Smo dežela prehoda in bomo tudi ostali. Seveda je pa tukaj sedaj, ko ste že omenili, tale zra?ni transport. ?e smo pogledali, spet iz Mladine gledam, letališ?a, vsi na?rtujejo pa? po obi?ajnem sistemu, to je pove?evanje. Spet bo potrebna neka omejitev. Zato na koncu predlagam izdelavo državnega predloga prilagajanja turizma klimatskim spremembam in sploh sprememba turisti?ne paradigme Slovenije, to se pravi vzorca tega našega turizma, ki bi moral iti bolj na zavarovana obmo?ja, jih ohranjati in jih tržiti. To jih tržiti na nov na?in. Recimo, en poklic je intepretator narave. To niso poklici recimo brez šol, to so poklici s fakultetami. Moraš znati marsikaj pojasniti, kulturno dediš?ino lahko pojasnijo tudi kvalificirani ljudje s fakultetami. Ni re?eno, da je to samo sistem, ki bo zaposloval nekvalificirano delovno silo kot recimo v?asih kakšni drugi.
Toliko na hitro. Naslov je pa bil Zavarovana podro?ja - edina rezerva majhne Slovenije v lu?i klimatskih sprememb in turizma. Neke vrste amortizer je to, ?e ga bomo znali ohraniti. Hvala lepa.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa Tomaž. Gospo Klavoro bi prosil, mislim, da je Maša Klavora, ?e sem prav prebral.
MAŠA KLAVORA: Morala sem se javiti, tudi ?e sem po stroki profesorica športne vzgoje, vendar mi je pa tudi ta tema zelo blizu, zato sem se tudi odlo?ila, da bom v diplomski nalogi razmišljala o razvoju turizma v zgornjem Poso?ju, ker glede na to, da živim v takih krajih, je skoraj greh ne razmišljati tudi s strani nas mladih, kako omogo?ati en razvoj v takih krajih. Kar se ti?e današnjega posveta, je bilo zanimivo, prav je, da o tem govorimo. Ena izmed najbolj takih stvari, ki mi je ostala v glavi, je bila ugotovitev gospe Bogatajeve o vrednotah, ker se mi zdi, da je treba res spremeniti sistem vrednot v naših glavah, da se bomo mogo?e za?eli bolj trajnostno obnašati. Zato bi tudi kar en konkreten predlog dala, da so gradiva obojestransko tiskana, ker tudi na majhnih stvareh se lahko dogajajo napredki. Videla sem, da je bilo gradivo gospoda Pluta. Opazila sem, vsaj zdi se mi, da ni noben omenil ta odgovoren pristop, odgovoren razvoj. Jaz sem ga zasledila pri branju gradiva gospe Hladnikove. Meni se zdi nekako ta pojem še bolj oprijemljiv in še bolj lahko sede posamezniku, zato ker odgovornost naj bi bila taka mo?na beseda in se mi zdi kar prava za taka podro?ja. Druga?e sem pa zelo blizu razmišljanja vas pa tega gospoda pred menoj, tako da se ne bom ponavljala.
DR. DUŠAN PLUT: Mladen, ti bi želel še spregovoriti. Mladen Berginc.
MLADEN BERGINC: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Skušal bom biti ?im krajši. Prihajam tako, kot moji kolegi, kolegice iz Ministrstva za okolje in prostor. Najprej bi se moral korigirati oziroma tebe Dušan, da nisem državni sekretar.
Jaz bi za?el v bistvu z enim vprašanjem, kaj je psihologija ljudi. Ko hodimo nekje in kamen na nas leti ali pa se ka?a pod nogami pojavi, hitro odsko?imo. Na problemu klimatskih sprememb pa hudo slabo reagiramo. To je seveda vprašanje, kje je problem. Problem je v tem, ali kamen vidimo, ali ka?o vidimo. Ampak tu notri je seveda treba tudi v Sloveniji nekaj narediti. Predvsem priti do rezultatov, do analiz, v kakšnem stanju je. Pri nas trenutna situacija in kakšna so predvidevanja. To je stvar znanstvenikov in na drugi strani seveda politikov, da te znanstvenike poslušajo. Pri politikih je problem, da delajo štiri leta, eno kratko obdobje, klimatske spremembe so pa neka dolgoro?na problematika in v tej smeri bi bilo seveda potrebno narediti dobro, pošteno, to je bilo že nekajkrat re?eno tukaj, analizo. Strokovnjakov imamo dovolj in mislim, da podro?ja, ki so pomembna, vklju?imo v to in da ?imprej pridejo stanjem, oceno in rešitvami.
Jaz prihajam s podro?ja varstva narave in tu vam lahko mirno povem, da v biodiverziteti Slovenije seveda ni tako ni? idealnega, kot so tu nekateri predhodniki govorili. Slovenija je imela naravo v bistveno boljši kondiciji pred desetletji, kot jo ima danes. ?lovek je tako aktiven na tem majhnem kon?ku zemlje, da ta narava, to pomeni vsa bitja, med katere spadamo tudi mi, v bistvu v tem majhnem prostoru nimajo kje živeti. Mi smo segmentirali ekosisteme v prafaktorje z urbanizacijo, z nenazadnje našo vikendaško aktivnostjo, ko se s kolesi ali peš ali kako druga?e tudi na smu?anje, pojdite v hribe, boste videli turno smu?anje je v vsaki grapi, na vsakem hribu. Jaz sem v?asih turno smu?al, 10, 20 let nazaj nisem sre?al nobenega, danes jih sre?am na vsakem hribu. Skratka, problem narave v Sloveniji je plastovit, kompleksen in narava kot naša najve?ja doma?a bogatija se zelo naglo slabša. To naj bi bilo mogo?e tudi sporo?ilo, ki ga želim povedati, ampak ne bi o tem.
Klimatske spremembe, tako kot danes razumem ta posvet, ki ga zelo pozdravljam in sem se veliko nau?il danes s tem poslušanjem tu, so dejstva. Spremembe bodo prišle, ho?emo ali no?emo, stvar je samo, ali bomo znali pravo?asno reagirati. Majhna nacija dveh milijonov ljudi ne more reagirati globalno. Lahko vplivamo na globalne zadeve, ampak spremembe so globalne. Te bodo vplivale tudi na naše življenje. Treba pa je reagirati v tistem, kar lahko naredimo in seveda na biodiverziteti verjetno ne bomo mogli kaj hudo narediti. Smreke bodo izginile iz dolin, se umaknile na 1.500 metrov visoke planjave, dobili bomo .. (nerazlo?no) rastline, prihajale bodo k nam ?isto druge živalske vrste, tudi nevarne, ki prinašajo bolezni, na primer malarija in podobne stvari. Vse to bo vplivalo na življenje in to moramo znati pogledati in predvsem v rabi naravnih virov se na dolo?en na?in dogovoriti, kako te naravne vire lahko rešujemo.
Glavni problem, tu danes ni bilo omenjeno recimo, ?e ste kdaj spremljali, Pentagon je leta 2003 izdal posebno poro?ilo za ameriško vlado za globalne razmere. Opozorilo je bilo, glavni problem sveta bo energija, voda in hrana. In iz tega ozira seveda vsaka pametna nacija bi morala imeti neko vizijo kako naprej na takih razmerah in Slovenija to celovito strategijo potrebuje. Mi rabimo celovit pogled naprej. Kaj bo za naslednjih ne pet, deset let, ampak osemdeset let. V tej državi je treba narediti, da danes te smernice na križiš?ih postavimo, da ne gremo v napa?ne smeri. Tako strategijo imajo skandinavske države. Tri leta ali štiri leta nazaj pet skandinavskih držav je naredilo strategijo razvoja teh držav do leta 2080, temelje? na podatkih klimatskih sprememb, ki jih pri?akujejo. Tu imajo rešitve, ki so globalno strateško postavljene za podro?je kmetovanja, gozdarjenja, nenazadnje seveda tudi turizma. Ta strategija lahko nastane seveda od spodaj in od zgoraj in to dvoje je treba v Sloveniji zagotoviti, da lahko potem res celovito zadevo obvladamo, kolikor se z ukrepi .(nerazlo?no) ali kako jih pa? imenujemo, nekaj da narediti.
Turizem je seveda en del tega segmenta. Jaz sem bil zelo pozoren, ko je gospod Kova? tukaj ekonomijo razlagal. Vsi smo na dolo?en na?in vezani na logiko ekonomije. Ali lahko v doma?ih ekonomskih instrumentih poiš?emo neke rešitve, tako kot je gospa iz Gorenja povedala recimo, v tem segmentu vsekakor, ali pa smo lahko neodvisni od globalnih ekonomskih instrumentov, konkuren?nost in podobne zgodbe, je pa seveda nekaj zelo izven našega dometa. Ne glede na to, mi bi morali vsaj poskusiti na tem primeru skandinavskih držav slediti ?imprej, trezno, odgovorno in na tej osnovi v bistvu postavljati našo prihodnost in na koncu. Danes zjutraj sem ?ital na mreži poro?ilo mojega prijatelja Staneta Klemenca, ki pre?ka Grenlandijo in preklinja, da tako slabih toplih razmer na Grenlandiji še ni bilo. Hvala.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Ja, prosim.
.........: Hvala lepa za besedo. Jaz mislim, da je prav, da se na koncu po vseh teh referatih sliši še tudi naša beseda iz Direktorata za turizem, saj konec koncev je posvet vezan prav na naše podro?je.
Jaz bi se globoko strinjala z mojim predhodnikov gospodom Bergincem iz Ministrstva za okolje in prostor. Namre?, res je, da danes iz teh referatov, ki smo jih slišali ozioma tistih, ki ste jih izvajali referenti pred nami, smo se vsi veliko nau?ili. Dobro je, da to slišimo mi. Dobro bi bilo, da bi to slišal še kdo drug, se pravi ne samo ta segment, ki je tukaj, ampak mogo?e še drugi segmenti in pa drugi nivoji. Mislim, da je pa tudi res dejstvo, ki ga je izpostavila kolegica, profesorica športne vzgoje, da je problem v vrednotah oziroma da je mogo?e res podlaga vsega skupaj v vrednotah.
Primer .. (nerazlo?no) gospodarstva, ki ni vezan direktno na turizem pa vendar posredno verjetno vpliva skozi razli?ne zanke, konec koncev tudi na klimatske spremembe, ki pa vplivajo na turizem, je pa? tudi primer Gorenja. Zakaj se toliko ?asa niso mogli otresti izdelave teh hladilno-zamrzovalnih aparatov pa še vedno jih morate izdelovati s temi viri, ki onesnažujejo okolje. Ker obstaja na drugi strani povpraševanje. Skratka, živimo pa? v svetu ekonomije, ki je konec koncev osnova vsega in dokler je povpraševanje, je tudi ponudba in zato govorim o vrednotah. Je na nas, da pa? gremo v smer ozaveš?anja in bolj, ko bodo ozaveš?ali naše povpraševalce oziroma tiste, ki po produktih, ki jih ponujamo, povprašujejo, hitreje bomo prišli do cilja in tukaj pa že prihajam do strategije. Strategija ni ni? drugega kot nek izraz, ki prihaja že iz vojaških ?asov. To je pot, kako priti do cilja. Skratka, ?e bomo imeli cilj, bomo tudi našli pot in resni?no se strinjam s predhodnikom, da potrebujemo strategijo ne samo na podro?ju turizma. Turizem bo sami tisti, ki bo udejanjal to strategijo na neki višji ravni. Skratka, s strategijo, ki bo vklju?evala tudi instrumente dav?ne, ekonomske in druge, ki bodo spodbujale povpraševalce k temu, da bomo oziroma vse nas ljudi, da se bomo zavedali tega resni?no globalnega problema. Ker kot smo videli, ta problem res je globalen, zahteva mednarodno sodelovanje in odpira ve? dimenzij: gospodarsko, turisti?no, družbeno, okoljsko, konec koncev tudi politi?no dimenzijo in vse te dimenzije je treba pa? spraviti na skupni imenovalec in dobiti res neko strategijo, ki lahko za?ne nastajati zgoraj ali spodaj, ampak vse to skupaj združiti. Ponavljam besede predhodnika.
Je pa tudi res, da samo na podlagi take strategije oziroma nekega skupnega dokumenta bomo lahko za?eli dejansko sprejemati neke ukrepe in pa merila, zato pa potrebujemo tudi dobro oziroma resno raziskavo. Ta bo podlaga tudi neki strategiji in potem sprejemanju ukrepov, ki bodo imeli tudi dejanske znanstvene oziroma teoreti?ne podlage in to bo potem tudi tisto, ki lahko re?em, da bo lahko klju? do uresni?evanja oziroma do sprejemanja razli?nih ukrepov tudi na podro?ju turisti?ne politike.
S tem pa sedaj tudi želim omeniti, kaj Direktorat za turizem pa? v tem trenutku že po?ne na tem podro?ju, kako želimo stimulirati razvoj turizma v to smer. Eno je v referatu dr. Mihali?eve, boste prebrali v tem pisnem delu, da se je sicer o trajnostnem oziroma pa? o tem vplivu, pa? doprinosu turizma k okolju veliko govorilo, leta 2006 pa je bil pa? narejen dejansko res prvi korak na tem podro?ju. Sprejeti smo program in priro?nik ekološke ureditve slovenskih hotelov, ki je aplikativen, ki ga hoteli lahko tudi za?nejo uporabljati. Sicer spodbuja k enemu od znakov, ki so sprejeti, znak za okolje Evropske unije, lahko pa tudi drugih znakov na tem podro?ju. Kot nadaljevanje tega projekta bodo letos izvedene tudi delavnice, ki bodo dejansko izobraževale uporabnike oziroma tiste, ki so zainteresirani za uporabo tega znaka oziroma za implementacijo tega znaka, se pravi tudi za turisti?no gospodarstvo konkretno aplikativno.
Sodelujemo letos oziroma sofinanciramo aktivnosti Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, ki so tudi dejavni na podro?ju varstva okolja in to se nam zdi tudi zelo pomembno izpostaviti. Na drugi strani bom rekla, da v bistvu s tem spodbujamo družbeno odgovorno ravnanje vseh tistih, ki delujejo na podro?ju turizma kot neko celovito ravnanje z okoljem, ki je bilo danes pa? tudi že izpostavljeno.
En tak ukrep, da ne bom pa? predolga, merila, kmalu bodo razpisi za sofinanciranje investicij v turisti?no infrastrukturo na podro?ju turizma in merila bodo prav gotovo tudi vsebovala to podlago, se pravi usmerjenost oziroma že uporabo nekih meril oziroma nekih standardov, ki so okolju prijazni. Se pravi, gre za uporabo kakšne energije, uporabo sredstev, energentov in tako naprej.
Da ne bom predolga, mogo?e bi omenila samo to, kar smo omenjali, da je na eni strani turizem dejansko krivec o tem, kar danes govorimo, na drugi strani pa oškodovanec. Na eni strani govorimo o nevarnostih, na drugi strani o priložnostih. Te priložnosti nekateri turisti?ni subjekti, kot smo danes slišali, že zelo dobro v bistvu tudi na podlagi verjetno dolgoro?nega predvidevanja, kaj se bo dogajalo z okoljem, v katerem živimo, znajo izkoriš?ati. Tako nastajajo novi integralni turisti?ni produkti, rojevajo se nove destinacije. Tiste, ki so bile še pred ?asom manj znane, postajajo bolj znane. Rojeva se raznovrstna ponudba. Kar je pa najbolj pomembno, da se v bistvu produktu, da se razvija ta dopolnjevalna ponudba. Se pravi, kot smo slišali, neka smu?arska središ?a niso ve? samo smu?arska središ?a, postajajo turisti?na središ?a, postajajo gorski centri. O tem bi lahko govorili tudi na drugih produktih, recimo o zdraviliš?ih in smu?arskih središ?ih. Skratka, ponudba se dopolnjuje, kar gre tudi v smer desezonalizacije in pa v smer razvoja novih integralnih turisti?nih produktov.
V bistvu bi s tem kon?ala, s tem, kar se dogaja. Je pa res, da je stvar vseh nas in da se to dejansko bo zgodilo. Res pa je, da ne vemo kdaj in kako. Zaradi tega bi bilo dobro imeti nek posnetek stanja in bolj konkretne napovedi, kdaj in kako se bo nekaj zgodilo za te ukrepe, ki jih bomo morali vsekakor tudi mi sprejeti na podro?ju turizma. Hvala.
DR. DUŠAN PLUT: Hvala. Pravzaprav ste mi zelo olajšali delo, ker ste v prvem delu povzeli ve?ino sklepov in jih jaz ne bom ponavljal. Ali je kdo še zelo nepotešen, ?e tako re?em, in bi želel še kakšno besedico spregovoriti? Prosim.
........: Sicer nisem nepotešen. Opozoril bi na dve zadevi, ki bi v sklepih absolutno morale biti. Zelo bom kratek. Danes smo se res nau?ili veliko. Predvsem smo se pa nau?ili, da edina konstanta je spremenljivka in 6. in 7. 4. smo imeli en posvet, ki je ravno tako glasil okolje in šport za vse. 12 olimpijskih, nacionalnih komitejev je v Ljubljani razpravljalo na to temo in moj prispevek je bil pravzaprav ob tej temi še dodatna informacija. Dodal sem namre? še turizem in najbolj spodbudno je bilo, da nacionalno gibanje olimpijskega komiteja za?enja razmišljati, da športniki ne ukvarjajo in ne izvajajo ta šport samo v teh športnih objektih, ampak da ukvarjajo tudi v okolju. Zaklju?ki so ravno v tem pokazali, kako pomembno je to okolje in to zavedanje tega okolja na naše vsakdanje življenje. Ho?em poudariti, da je najpomembnejše sodelovanje in še enkrat sodelovanje med vsemi partnerji.
V drugem delu sem pa na primeru ravno našega slovenskega partnerstva med olimpijskem komisije, Turisti?no zvezo in pa Panožno zvezo, kolesarsko zvezo, izpostavil projekt Slovenija kolesari. Namre?, tudi v tem obdobju smo iz tistega najprej zavedanja, kako, na kakšen na?in je treba te kolesarske poti umestiti v ta slovenski prostor, kako bo projekt dokumentacij in vse skupaj in v prostorskih dokumentih to urediti, poleg vseh tistih strateških stvari. Prišli smo do tega, da smo z akcijo Slovenija kolesari v leto 2000 za?eli eno široko gibanje. Zavedanje, kako zdravo v tem okolju živeti in v lanskem letu, ko smo za?eli ravno oblikovati turisti?ni proizvod v gorsko-turisti?nih centrih pa ne danes iz tega vidika, da bi polemiziral, ampak izjemno pomembno, da se zavedamo, da je ta turisti?ni proizvod dejavnost preko celega leta, ampak nadgrajujemo to akcijo v letošnjem letu z naslednjim predlogom, to je usposabljanjem ?loveških virov. Mislim, da med današnjimi referati in pa tistimi, ki sem slišal, ?loveških virov ni bilo izpostavljenih v takšni meri, kot mislim, da bi si zaslužili in ravno na tem podro?ju za?enjamo pravzaprav novo zgodbo, ki mislim, da bo tudi rezultat tega današnjega spoznanja. Hvala.
DR. DUŠAN PLUT: Vidim, da je vaše potrpežljivosti resni?no konec in potrpežljivosti vseh nas, predvsem pa naše kondicije za poslušanje. ?e mi dovolite, bi samo en stavek dodal tukaj pri zaklju?ku. To, kar je bilo posebej pod?rtano in ve?krat povedano, da bodo seveda stroški zamudnega prilagajanja tudi na podro?ju turizma podnebnih sprememb bistveno ve?ji, ?e ne bomo takoj ukrepali. S tem bi zaklju?il in samo en stavek, ta pa resni?no zadnji, malo bolj šaljiv. Prej je bilo re?eno, da ?imprej si oglejmo, kakšne ledenike, predvsem triglavski ledenik, opozarjam, da je skrajni ?as, da si ga pogledate, kajti leta 1950 je imel 15 hektarjev, sedaj ima pa še 0.7 hektarja. Lep dan in nasvidenje.
Posvet se je zaklju?il ob 13.42 uri.
