Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a

Uvodni nagovor na posvetu Finan?na kriza, 12. november 2008
mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovani referenti, razpravljalci in vsa zainteresirana javnost, v veliko ?ast mi je, da vas lahko pozdravim v Državnem svetu, kot drugem domu slovenskega parlamenta. Zahvaljujem se vsem, ki ste za današnji posvet pripravili strokovne prispevke, posebej zahvaljujem tudi kolegoma državnima svetnikoma Borutu Mehu in mag. Stojanu Binderju za njuno delo pri pripravi posveta. Strinjali smo se v želji, da bi ta posvet imel težiš?e na konkretnih usmeritvah za soo?anje s krizo v Sloveniji in ne toliko o splošnih vidikih tega globalnega empiri?nega fenomena.

Kriza, o kateri bo govora danes, pretresa ves svet. Sedaj že vemo, kako in zakaj se je za?ela, kdo so njeni akterji in ?utimo njene posledice. Nekateri analitiki so zlom napovedovali že dlje ?asa npr. Emmmanuel Todd, ki je že leta 2002 svoje delo »Po imperiju« podnaslovil »Zlom ameriškega reda« in v njem prikazal gospodarske in sociološke trende in njihovo projekcijo. Ta projekcija se je uresni?ila podobno, kot se je uresni?ila projekcija razpada Sovjetske zveze pred približno dvajsetimi leti. Aktualno dogajanje je vendarle v marsi?em posebno in je presenetilo tudi države z zelo dolgo tradicijo tržne ekonomije. Kriza je nastopila v samem osr?ju kapitalisti?nega sistema, to je v finan?nem sektorju. Finan?ni sektor pa predstavlja "ožilje", po katerem se v kapitalizmu pretakajo finan?ni tokovi in ki oskrbujejo gospodarstvo. ?e ta doživi infarkt, se zožijo ali celo zaustavijo poti kroženja kapitala. Ko tok kapitala v realni sektor presahne, se ustavijo investicije in naložbe v projekte, ki bi lahko ustvarjale novo vrednost, zmanjša se povpraševanje in poraba in s tem posledi?no potrošnja in krog krize se sklene.

Vsemu temu smo pri?a tudi v tem trenutku. Izkazalo se je, da je investicijski balon, ki ga je omogo?al dostop do relativno poceni denarja, temeljil na slabih in nedomišljenih projektih ter predvsem špekulativnih interesih. Balon je preprosto po?il, upniško dolžniška razmerja pa so imela, zaradi lastniških povezav v globalnem ekonomskem sistemu, tudi globalen u?inek.

Kljub nesporni kriti?nosti sedanje situacije v svetu in v Sloveniji, pa smo lahko presene?eni nad vsiljevanjem dokaj neproduktivnih dilem. Ali naj sedaj podržavimo gospodarstvo? Ali je odpovedal kapitalizem oz. tržni sistem? V Državnem svetu smo pred meseci imeli posvet z naslovom »Kako gospodarno upravljati z lastniškimi deleži države v gospodarstvu. Eminentni strokovnjaki so podali vrsto dobrih predlogov za oblikovanje razumnega modela. A ga še ni in zopet je pred nami dilema kaj storiti ob zagroženi prodaji pomembnega dela Mercatorja? Nekateri elementi koalicijske pogodbe bi lahko bili osnova za razumno rešitev tega in podobnih vprašanj, upam pa, da bodo tudi zaklju?ki našega prejšnjega posveta v pomo?.

V zvezi z dilemami o tržnem sistemu, kapitalizmu in socializmu pa na kratko – tržni mehanizem je nenadomestljivo gibalo sodobnega gospodarstva. Problem je predvsem pri vmešavanju države. Vloga države mora biti, a transparentna in usmerjevalna. V primeru sekurizacije nekvalitetnih hipotekarnih vrednostnih papirjev v ZDA je bil poseg države v delovanje trga katastrofalen. Na drugi strani – pri hipertrofiji finan?nega sektorja katerega instrumenti so se prakti?no osamosvojili in lo?ili od realnega sektorja, se »samoregulirali« z razvojem sofisticiranih tehnik, pa je država zatajila, ker ni odigrala vloge postavitve regulatorja in institucionalnih omejitev. Ali je šlo za zaroto, zablodo? Ve?ina državljanov ve?ine držav je bila grdo zmanipulirana.  

Ena temeljnih zna?ilnosti delovanja tržnega gospodarstva so cikli?na gibanja recesije in konjunkture. V tem kontekstu so krize ena od bistvenih sistemskih sestavin kapitalizma. Kot je pokazal ?as, so v dolo?eni meri pozitivne, saj so priložnost za prestrukturiranje, za nov zagon, iz katerega lahko gospodarstvo izide bolj produktivno in bolj konkuren?no. Prav neizmerna prilagodljivost in zmožnost avtokorekcije je dosedaj omogo?ala kapitalizmu ve?stoletno ekonomsko prevlado in vsaj zaenkrat se lahko strinjamo s tistimi ekonomskimi teoretiki, ki pravijo, da je kapitalizem v tem trenutku najmanj slab od vseh do danes znanih ekonomskih sistemov.
O tem, da se kriza seli v realni sektor tudi v Sloveniji, ni ve? nobenega dvoma. To ne presene?a, saj je slovensko gospodarstvo eno najbolj izvozno orientiranih v EU, s približno 70% deleža izvoza v BDP. Cene posojil naraš?ajo, dražji denar pa pomeni manj trošenja. Posledica bo nižja gospodarska rast. V primeru, da se bo kriza v realnem sektorju še poglobila, bi to lahko povzro?ilo veliko nezaposlenost in socialne probleme. Gre za realno nevarnost, saj ima v slovenskem gospodarstvu veliko težo predelovalna panoga, z velikim deležem delovno intenzivnih ter tehnološko srednje zahtevnih dejavnosti. V to skupino sodi tudi ve?ina slovenskih izvoznikov, podizvajalcev ve?jih svetovnih podjetij, ki jih je sedanja kriza že prizadela. Zmanjšujejo se naro?ila, posledi?no pa sledi zmanjšanje proizvodnje in odpuš?anja.
Umiritev konjunkture in visoke gospodarske rasti, ki smo ji bili pri?a v zadnjih letih, pa je vendarle tudi priložnost za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ki v letih po osamosvojitvi ni bilo nikoli dokon?ano. Vendar pa finan?na kriza ne sme biti zgolj izgovor za odpuš?anje delavcev. Ob tem pa se zastavljajo tudi številna moralna vprašanja, med njimi zlasti, ali lahko banke in managerji negativne posledice slabih investicij in neracionalnega zadolževanja preprosto prenesejo na ramena vseh davkopla?evalcev. Gospodarski razvoj se bo tudi v Sloveniji, ki je v zadnjih letih beležila visoko gospodarsko rast, vsaj za?asno zagotovo upo?asnil. Sredstev za investicije bo malo, saj je tudi premoženje, ki se ga pripisuje podjetjem, ki so v fazi privatizacije, v veliki meri last bank in ostalih finan?nih institucij.
Požar na finan?nih trgih je z ukrepi, ki jih sprejemajo po vsem svetu, za zdaj sicer za prvo silo pogašen. Zaradi intervencij in finan?nih injekcij držav v ban?ni sektor, ni sledila finan?na kriza z globalnim verižnim bankrotom. Je pa sedaj zagotovo ?as za sistemske ukrepe, saj globalni problemi zahtevajo globalne rešitve. V tem trenutku se veliko pri?akuje predvsem od vrhunskega sre?anja svetovnih voditeljev v Washingtonu ?ez tri dni. Evropska unija je že sprejela enotno platformo o reševanju sedanje krize in o novi ureditvi svetovnega finan?nega sistema, ki ga bo predstavila ZDA in drugim. Predvsem bo vztrajala, da nobena finan?na institucija ne sme ostati brez nadzora, ter da je treba okrepiti vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Eden klju?nih problemov je po mnenju EU prav dejstvo, da organi nadzora in regulacije niso delovali v takšnem obsegu, kot je to zahtevala realnost. Odgovorne institucije na globalni ravni niso imele zadostne mo?i, potreben pa bi bil mednarodno usklajen odziv na makroekonomske izzive. Po mnenju EU je potrebna predvsem ve?ja preglednost finan?nih trgov in sprejetje potrebnih ukrepov, tako da nobena finan?na institucija, trg ali jurisdikcija ne bi ostala neurejena in brez nadzora.

Še vedno pa v javnosti ostaja mo?na kriza zaupanja v delovanje finan?nega sistema. Tega bo zagotovo tudi najtežje povrniti. V tem smislu je sedanja kriza tudi globoko psihološka.

Da bi okrepili zaupanje v trdnost finan?nega sistema, je DZ kot odgovor na finan?no krizo v?eraj sprejel dva zakona in sicer novelo Zakona o ban?ništvu in novelo Zakona o javnih financah. Prvi je bil sprejet z namenom, da bi prepre?ili odlivanje vlog iz naših bank v tujino in neomejeno jam?il za ban?ne vloge, drugi pa omogo?il dodatno zadolževanje za financiranje kapitalskih naložb, odobravanje posojil in izdajanje državnih poroštev bankam in hranilnicam. Tako na globalni ravni, kot tudi v Sloveniji pa bo potrebno dose?i ve?. To kar potrebujemo je nova družbena paradigma! Osnova te nove družbene paradigme mora biti soglasje okrog temeljnih vrednot ?loveštva – svoboda in blagostanje, normativni algoritem pa moramo razumeti kot sredstvo in ne kot cilj. Pretirane razlike v pogojih življenja na globalni in na nacionalni ravni vodijo v nestabilno, celo eksplozivno stanje. Pretirana usmerjenost v trošenje materialnih dobrin vodi v uni?evanje med?loveških odnosov in okolja.

Spoštovani,
danes bomo zagotovo slišali številna zanimiva strokovna mnenja in pobude, ki bodo podlaga za zaklju?ke in sklepe, ki jih bo Državni svet obravnaval na seji; želim si, da bi se katera izmed njih prelila tudi v obliko zakonodajne pobude.
Vsem skupaj naj še enkrat zaželim uspešno delo.