Kaj lahko pri?akujemo od centrov odli?nosti?

Vrsta dogodka: posvet
Datum: 2. december 2009
Kraj: dvorana Državnega sveta, Parlament RS, Ljubljana
Organizacija: Državni svet Republike Slovenije

O posvetu:

V Državnem svetu Republike Slovenije z veliko pozornostjo spremljamo aktivnosti za dvig slovenske gospodarske mo?i, med katere sodi tudi razdelitev izrednih sredstev evropskih davkopla?evalcev (84 milijonov evrov za raziskave), katerih rezultati naj bi se izkazali v novih oziroma izboljšanih slovenskih tehnologijah, v pove?ani dodani vrednosti slovenskih proizvodov in storitev, krepitvi raziskovalno-razvojnih sektorjev tako v gospodarstvu kot v javni razvojno-raziskovalni sferi, v njuni povezavi in prenosu znanj v proizvodno-ekonomsko podro?je, vse to pa naj bi bilo usklajeno z razvojem posameznih regij in države kot celote. Le tako bi se lahko nadaljevala »pravljica o uspehu«, na poti do »svetilnika na vrhu sveta«. Rezultati razvojno-raziskovalne dejavnosti, izkazani v slovenskih tehnologijah, proizvodnih in storitvenih dejavnostih, pa tudi v obliki znanstvenih objav, bi lahko k temu doprinesli.

Po nekaterih ocenah se je del politikov, ki so odgovorni za podro?je razvojno raziskovalne dejavnosti, ob podpori svetovalcev s podro?ja kemije, odlo?il za koncentracijo sredstev (po 10 milijonov evrov) na osem t.i. centrov odli?nosti. To odlo?itev je eden izmed ministrov ocenil za zgodovinski dogodek.

Številni raziskovalci, tehnologi, inženirji in ekonomisti, ki jim ni vseeno, kakšna je u?inkovitost izrabe javnih sredstev, vloženih v javno razvojno-raziskovalno sfero, so postali ob takšnih odlo?itvah pozorni. Na to nas opozarjajo (1) ugotovitve raziskovalcev dr. Kosa in dr. Stanovnika o neu?inkovitosti slovenske razvojnoraziskovalne dejavnosti. Oba ugotavljata, da slovensko gospodarstvo v primerjavi s primerljivimi državami ne more iz primeža stagnacije in nazadovanja; (2) aktivnosti neizbranih raziskovalcev iz centrov odli?nosti, ki iš?ejo pravico v pritožbenih postopkih, na sodiš?u in v prispevkih v ?asopisih; (3) mnenja razumnikov, da bi bilo sredstva bolj smiselno porazdeliti med ve? prijaviteljev; in (4) skrb in želja davkopla?evalcev po stalnem ocenjevanju in spremljanju u?inkovitosti porabe vloženih sredstev.

Številne pripombe in protesti so se nanašali tudi na kršitve v razpisu napovedanega regionalnega kriterija- ve?ina od osmih izbranih programov ne vklju?uje inženirjev realizatorjev, ki bi zagotovili inženirizacijo programov, prenos v tehnologijo in komercializacijo. Ob tem se je ve?krat omenjala tudi nekompetentnost izbranih recenzentov in netransparentnost njihovega izbora.

Program

Uvodni nagovor:

• mag. Blaž KAV?I?, predsednik Državnega sveta.

Referati:

• Dr. Franc VODOPIVEC, upokojeni raziskovalec z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije;
• Dr. Željko KNEZ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru;
• Dr. Ivan LEBAN, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljublani;
• Dr. Marko KOS, raziskovalec in publicist;
• Dr. Radovan KOMEL, Medicinska fakulteta, Kemijski inštitut, Univerza v Ljubljani;
• Dr. Karel JEZERNIK, Inštitut za robotiko, FERI, Univerza v Mariboru;
• Dr. Žiga TURK, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani;
• Dr. Uroš STANI?, Tehnološka platforma I-Techmed, Kosezi d.o.o., Ljubljana.
  

Posvet je povezoval dr. Janvit Golob, državni svetnik- predstavnik raziskovalne dejavnosti

  Zbornik s posveta v pdf obliki (velikost 498 KB, obsega 80 strani)