Angelca Žiberna: Prizadevanje nevladnih organizacij za prepre?evanje nasilja nad starejšimi

Angelca Žiberna, Strokovna sodelavka ZDUS
PRIZADEVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V PREPRE?EVANJU NASILJA

Za uspešen razvoj družbe postaja vse bolj pomembno, kakšna je kakovost življenja ljudi - vseh generacij, kako se uresni?ujejo ?lovekove pravice in temeljne svoboš?ine. Starejši ljudje so v posebnem položaju, kajti po prehodu v upokojitev ali ko dosežejo 65 letno starost se soo?ajo z socialno, izobraževalno, kulturno, informacijsko izklju?enostjo, z omejitvami, kar daje ob?utek nemo?i in neenakosti.

Najhujša bole?ina za starejše je DRUŽBENA IZKLJU?ENOST, stereotipni odnos, ?e pa se temu pridruži še diskriminacija, nasilje, zlorabe, žalitve, podcenjevanje pa nastajajo tudi razli?ne posledice, ki vplivajo na njihov povratni odnos, na njihovo vedenje,na njihovo zdravje, ki se kasneje odraža v razli?nih posledicah. Nasilje je tudi najhujša kršitev temeljnih svoboš?in. Zato lahko govorimo ranljivi populaciji prebivalstva. ki zasluži kakovostno strokovno in celovito obravnavo.

O nasilju nad starejšimi smo glasneje v Sloveniji spregovorili šele leta 2000 na posvetu v Oto?cu, ki ga je organiziralo Gerontološko društvo Slovenije. K zavedanju širše javnosti in samih starejših so prispevali posveti, ki so jih organizirala DU v regijah, kjer so sodelovali strokovnjaki razli?nih podro?ij in starejši ob?ani. Pred 3 leti je bil v Ptuju posvet o nasilju v družinskem okolju, nakar je sledila izdaja publikacije ZAMOL?ANE ZGODBE.

Lani je bil v Državnem svetu posvet o nasilju in diskriminaciji nad starejšimi v javnosti. Na tem posvetu smo govorili o negativnih pojavih in odnosih do starejših ljudi v bankah,trgovini, v prometu, uradih ipd.

Na teh posvetih smo ugotavljali tudi vzroke nasilja, ki so posledica družbene tolerance do nasilja, pomanjkanje družbenih vrednost, nedograjena zakonodaja,pomanjkljivo znanje odgovornih služb, ki bi morale ukrepati, pomanjkljiva zaš?ita žrtev, pomanjkljiva vzgoja v šolah, v družini, ipd.

Ugotavljamo, da ?im bolj se podaljšuje življenjska doba, bolj so starejši odvisni od institucij, kjer se izvajajo razli?ni programi in urejajo mnoga življenjska vprašanja. Pri tem gre za odnose do starejših v institucijah zdravstva, socialnega varstva, domske oskrbe itd. Zelo pomembno je, kako starejši doživljajo sprejem oz. obravnavo v institucijah, kako so obravnavani, kako izražajo svoje potrebe, kakšen je njihov vpliv na programe, ali imajo možnost soodlo?anja, ali je upoštevano njihovo dostojanstvo ipd. Zato smo uvrstili letos temo Kako napraviti institucije še bolj dostopne in prijazne starejši generaciji.

Zavedamo se, da na kakovost dela institucij vplivajo mnogi dejavniki, zakonska na?ela, omejitve, prostorski, kadrovski standardi, kakovost strokovnega dela in nenazadnje odnos do staranja nasploh.

Ali je zdravje še družbena dobrina?

Najve? vprašanj je odprtih na podro?ju zdravstva. Dolge ?akalne dobe za preglede, kr?enje pravic, zdravstvena nega na domu se vse bolj kr?i, oz sploh ni dosegljiva ker je premalo patronažnih sester, pomo? na domu bi morala vsebovati interdisciplinarno oskrbo, torej tudi fizioterapijo, delovno terapijo in druge storitve, vse to je ve?ini starejšim nedosegljivo. O preventivnih programih je vse manj narejenega. Kako urediti prepotrebno nego bolnikov, ki jih bolnišnice pred?asno odpuš?ajo, kako izboljšati dostop do rehabilitacije, paliativne oskrbe. Ali je res vse odvisno samo od denarja, V nekaterih bolnišnicah so prazne postelje, bolniki pa umirajo doma brez ustrezne nege, ki jo družina ne more zagotoviti.

Socialna varnost se sicer izboljšuje, vendar nastajajo novi problemi.

Kako zmanjševati revš?ino pri starejših'? Dostopnost do domske oskrbe še dolgo let ne bo uresni?ljiva. Vse ve? je ?akajo?ih, 11000 v Sloveniji, samo v Ljubljani 4700. Nekateri ?akajo po ve? let. Vzroki so tudi v tem, ker se prepo?asi razvija pomo? na domu, ki še nima celovitih storitev, ni negovalnih oddelkov, družina je vse manj sposobna to funkcijo opravljati.
V domovih osebje vlaga veliko truda za boljše po?utje. Toda vzroki nezadovoljstva so tudi v šibkih normativih, ve? posteljnih sobah, ki onemogo?ajo zasebnost življenja. Zakaj se oskrbovana stanovanja gradijo izven stanovanjskih naselij? Zakaj se v novih stanovanjskih soseskah ne gradijo majhna stanovanja za starejše? Ali je to v skladu z medgeneracijskim sožitjem ali pomeni namerno razslojevanje generacij. Naraš?a nasilje, zlorabe, zanemarjanje, starejši kot žrtve niso zaš?iteni, ali razmišljamo o varnih hišah tudi za starejše.

Kdaj bo država spremenila odnos do nevladnega sektorja ?

Nevladne organizacije na vse to opominjajo, toda ji ni dana možnost neposrednega sodelovanja v na?rtovanju raznih programov. Vse se na?rtuje v ozkih strokovnih skupinah, primer je pri nastajanju nacionalnih programov, za javno razpravo ni ?asa, zakoni se na hitro sprejemajo, kar vpliva na slabšo kvaliteto izvajanja programov.

Zakaj se je ZDUS aktivno vklju?ila v podro?je prepre?evanja nasilja in negativnih pojavov'
ZDUS je najve?ja nevladna organizacija starejših, ki deluje v 475 DU, torej pokriva vsako ve?jo vas. In preko delegatov zastopa interese starejših le v zdravstvu, in pokojninski skupš?ini, najmanj pa smo zastopani v socialnem varstvu. Prek raznih društvenih
programov, ki prispevajo k psihofizi?nemu zdravju, še zlasti pa je uspešen projekt STAREJŠI ZA STAREJŠE, ki daje možnost, pravico in dolžnost, da zastopa interese tudi na podro?ju varnega življenja starejših

Za uspešno delo je potrebno sodelovanje med vladnimi in nevladnimi organizacijami. Zato smo povabili k sodelovanju tiste nevladne organizacije, ki že izvajajo programe za starejše. Skupaj organiziramo posvete, oblikujemo programe in v prihodnje želimo tudi skupaj nastopati. Pogrešamo sodelovanje z vladnimi organizacijami in ponujamo pomo? pri razreševanju vse bolj kompleksnih socialnih problemov, ki jih še tako strokovno usposobljena služba ne more rešiti, skupaj pa lahko naredimo mnogo.

Kaj lahko naredijo NVO na podro?ju negativnih pojavov?

Odkrivajo negativne pojave v okolju, ozaveš?ajo ob?ane o pravicah do varnega življenja, vplivajo na odgovorne službe za reševanje, nudijo pomo? žrtvam v razli?nih oblikah, sprožajo akcije za prepre?evanje nasilja, vplivajo na izboljšanje zakonodaje, vplivajo na medijsko informiranje ipd.

Za dobro delo NVO je potrebno strokovno vodenje, usposabljanje prostovoljcev in vsaj minimalni materialni pogoji.

?as bi že bil, da se ovrednoti, finan?no in vsebinsko, doprinos nevladnega sektorja pri izvajanju socialnih in drugih programov, ki razbremenjujejo delo državnih institucij na mnogih podro?jih. Dejavnost prostovoljcev ima še posebno prednost, da delujejo v neposrednem okolju med ljudmi, da najprej odkrijejo potrebe ljudi, in jim na poseben human, spoštljiv osebni odnos. In pomagajo razreševati razne stiske. Po dosedanjih ocenah se finan?ni delež NVO ocenjuje na 11 milijard SIT, Slovenija pa ima komaj 1,7 % zaposlenih, kar je med evropskimi državami na zadnjem mestu.

Pri?akujemo, da bodo v najkrajšem ?asu sprejeti zakoni za podaljšano zdravstveno nego, zakon o prostovoljnem delu, o prepre?evanju nasilja, kjer bodo upoštevane tudi starejše osebe, starejši potrebujejo zagovornika ne le v državni instituciji, temve? tudi na lokalnem nivoju, in nujno je, da se realizira Sporazum med Vlado in NVO, kar bo dalo mo? in spoštovanje nevladnemu sektorju. Glede na to, da je problematika starejših zelo kompleksno vprašanje, ki zahteva družbeno in strokovno pozornost, predlagamo, da se ustanovi neodvisen Urad za vprašanja starejših, kar bi zagotavljalo enakovreden položaj starejših.