Kolari?, Savnik: Kratka predstavitev Sistemske družinske terapije

Prispevek s posveta Ženske in zdravje, 25. november 2008
Avtorja: Alenka Savnik, dipl.soc.del. in Damjan Kolari?, dipl.soc.del., Nacionalni inštitut za psihoterapijo in psihosocialno pomo? 


Povzetek

Psihosocialna, psihoterapevtska pomo? osebi, paru, družini v stiski

V ?asu hitrih in nepri?akovanih sprememb nemalokrat za?utimo v telesu nemir, tesnobo, ki ju producira skriti  strah pred prihodnostjo, ?ustvo, ki nas v svojem osnovnem pomenu opozarja, naj vklju?imo v  vedenje, ravnanje in na?rtovanje vse tiste vire, ki so nam na dosedanji življenjski poti pomagali premagati ovire.

Tempo, obremenjenost in današnja visoka pri?akovanja, le dobro opremljenim puš?ajo dovolj volje in energije, da preusmerijo aktivnost v pravo smer, nemalokrat pa ?loveka po?asi v brezupu preplavita žalost in bolezen.

Kratkotrajna družinska sistemska psihoterapija in svetovanje dobiva svoje mesto v ?asu, ko ?lovek, par, skupna, potrebuje in pri?akuje hitro spremembo, a kot je rekel Albert Einstein: “Problema ne moreš rešiti z enakim razmišljanjem, ki ga je ustvarilo”.

Dolgotrajno analiziranje preteklosti in odpiranje nezaceljenih ran je preve? bole?e in utrujajo?e, zato se delo v kratkotrajni sistemski družinski psihoterapiji za?enja v prihodnosti, od koder se vsakdo lahko ozre na krizo z optimizmom, ki si ga okrepi s predstavo tiste to?ke, katera bi lahko pomenila preobrat – izhod iz krize: »Kaj bo takrat druga?e?«

Dobro oblikovani, realni cilji so vodnik na poti skozi krizo, ki jo  klient ali družina  korak za korakom varno prehodi ob vzpodbudi terapevta.

Sistemska psihoterapija se je za?ela razvijati po drugi svetovni vojni. Odlikuje jo kompleksnost, vendar pa je skozi svoj razvoj dobivala zelo heterogeno in raznoliko podobo. Sistemske družinske terapije  predstavljajo del nje in se pogosto prepletajo z drugimi psihoterapevtskimi praksami.

Kratkotrajna sistemska družinska psihoterapija kot nam jo je v Sloveniji predstavil Peter Nemetschek nemški družinski terapevt, vnaša  prakso  nesistemske šole Miltona H. Ericksona, pri katerem se je šolal. O svojem Modelu reke življenja pravi, da lahko  delo na njej razumemo kot obliko hipnoterapije, t.j. delo v transu, “trans z odprtimi o?mi”, ki olajša spreminjanje posameznikovih notranjih shem mišljenja, ?ustvovanja, vedenja. Obenem pa  vnaša tudi zna?ilnosti sistemske psihoterapije, ki se usmerja na vire, ne  zahteva posebnih govornih spretnosti (poenostavljanje), dopuš?a širok prostor za neobi?ajne oblike življenjskega sloga, regulira doživljanje, ?ustvovanje le do potrebne mere…

S tehniko re?nega toka ponazarja življenjsko zgodbo, v kateri lahko udeleženi klienti prepoznavajo svojo preteklost sedanjost in prihodnost ter preizkušajo razli?ne smeri rešitve.