dr. Samo Zupan?i?: Aktivno sodelovanje upokojencev v družbenem in gospodarskem razvoju slovenske družbe

Sem starostni upokojenec, zato me zanima predvsem ta kategorija upokojencev, ki so ve? desetletij sami pla?evali prispevke za pokojnino, odšli v starostni pokoj, so pa še vedno sposobni, mogo?e nekateri zaradi zdravstvenih in drugih težav v zmanjšanem obsegu, opravljati dolo?ene poslovne aktivnosti ali pa svetovati mlajšim generacijam. Sedanje slovenska družba jim tega ne dovoljuje ali pa le z visoko dav?no obremenitvijo. Z dnem upokojitve naj bi upokojenci prenehali z vsako intelektualno pridobitno aktivnostjo in le ?akali na pomo? in na sprejem v dom upokojencev.  S tem se osebno ne strinjam.

Status starejših oseb v svetu in v EU

Veseli me, da sta Politi?na deklaracija in Mednarodni na?rt ukrepov v zvezi s staranjem Skupš?ine OZN o staranju v Madridu vplivala na za?etek priprave Strategije varstva starejših v Sloveniji. Ne poudarjata le blažitev socialnih težav upokojencev, ampak celovito problematiko, ki zadeva starejše osebe. Pomembno je poudarjanje aktivnega sodelovanja starejših v družbi za hitrejši razvoj in pa celovito izkoriš?anje potenciala in strokovnega znanja oseb vseh starosti ob priznavanju prednosti z leti dobljenih izkušenj.

Material Komisije ES COM(2000) 846 final, pa tudi drugi kasnejši materiali,  v predlogu >10 zapovedi za reformo zaposlovanja< vklju?ujejo pove?anje ponudbe dela in promocijo aktivnega staranja, podobne ugotovitve pa je mogo?e najti tudi v drugih materialih EU.

Posredno o diskriminacijah do starejših oseb govori Listina o temeljnih pravicah Evropske Unije, sprejeta leta 2000: 

1. Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja prosto izbranega ali sprejetega poklica.
2. Vsak državljan Unije lahko v katerikoli državi ?lanici svobodno iš?e zaposlitev, dela ter uresni?uje pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev.

Za EU status upokojenca v nasprotju s Slovenijo ne obstoja in upokojenec nima druga?nih pravic in obveznosti od drugih državljanov. Je pa? državljan, ki naj zaradi starosti uživa dolo?ene socialne ugodnosti (ne pa omejitve). V okviru >acquis< Prosti pretok storitev so celo jasna dolo?ila, ki pomenijo ne omejevanja pa? pa stimulacijo strokovnega znanja vseh posameznikov in podjetij, torej tudi starejših oseb.

Slovenski material Strategija varstva starejših do leta 2010 postavlja na tem podro?ju ustrezna na?ela in ukrepe. Ugotavlja prehitro izklju?evanje srednje in tretje generacije iz družbene delitve dela kot tudi neizkoriš?en ?loveški kapital na robu sodobne družbe. Govori, da so prezrti mehanizmi za vklju?evanje velikih potencialov tretje generacije v družbeno delitev dela. Ustvarili naj bi se pogoji za aktivno vklju?evanje tretje generacije v proces dela in zaposlovanja. Tako predlog ukrepov politike spodbujanja zaposlovanja in dela starejših oseb vklju?uje:

• spodbujanje zaposlovanja starejših s posebnimi dav?nimi olajšavami pri dohodnini,
• sistemsko ureditev pla?anega ob?asnega in za?asnega dela upokojencem,
• omogo?anje fleksibilnejših oblik pri zaposlovanju in delu starejših oseb.

Posebej je treba pohvaliti avtorje, saj upošteva sodobna evropska na?ela o aktivnem staranju. Na žalost pa manjka konkretna dolo?itev ukrepov, predvsem pa navedba ministrstev, ki morajo izvesti svoj del naloge. Saj je v marsi?em vprašljiva celo ustreznost v javnosti objavljenih primerjav pokojnin s pla?ami, obremenitev BDP s pokojninami, upokojenci z višjimi pokojninami pla?ujejo davek od osebnega prejemka sami, zaposlenim ga pla?uje delodajalec; mogli bi navesti še druge razlike.

Pravice upokojencev v Sloveniji

Osnovne pravice in omejitve upokojencem dolo?a Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar pa ne vseh. Predlog sprememb in dopolnitev tega zakona še ni objavljen, zato sprememb še ne morem ocenjevati. O?itno pa se država zaveda, da sedanja omejevalna politika do upokojencev ne ustreza na?elom EU, ni ustrezna niti ne za upokojence pa tudi ne za družbo. Vendar pa le spremembe pokojninskega zakona diskriminacije upokojencev ne bodo odpravile.

Posamezne oblike samostojnega podjetništva (ustanavljanje) so v Sloveniji upokojencem dovoljene. V dolo?eni meri lahko omogo?ajo izogibanje oviram pri opravljanju storitev,  vendar jih v tem okviru ne bom analiziral.

Specifi?no je podro?je samozaposlenih oseb, ki jih Slovenija sploh še ni ustrezno vklju?ila v zakonodajo, še manj pa uredila njegov položaj. Zanje veljajo dolo?ila razli?nih sklepov Sodiš?a Skupnosti, ki dolo?ajo, da samozaposleni ne smejo imeti ve?jih omejitev kot zaposleni. Razlika med zaposlenim in samozaposlenim naj bi bil le direktor zaposlene osebe. Podrobno pa zakonodajo samozaposlenih ureja vsaka država ?lanica.

Pri?akovati je, da bodo spremembe nekaterih zakonov kot posledica odlo?be Ustavnega sodiš?a z dne 19.10.2006 vsaj delno raz?istile položaj samozaposlenih oseb v Sloveniji, torej tudi upokojencev iz te kategorije oseb.

Opravljanje ob?asnih storitev upokojencev

Najbolj kriti?no je ob?asno opravljanje intelektualnih storitev upokojencev, te slovenska zakonodaja najbolj omejuje.

Po sklepih Sodiš?a Skupnosti (npr. C-62/81, C-63/81 in C-55/94) predstavlja opravljanje storitev ?asovno omejeno strokovno delo, za opravljanja strokovnega dela za daljši ?as se uporablja pravila o ustanavljanju. Dolo?ila o storitvah ne smejo biti odvisna od pravil za ustanavljanje. Sodiš?e Skupnosti navaja, da morajo države ?lanice kljub odsotnosti harmonizacije osebnih davkov (ta so pod pristojnostjo držav ?lanic) upoštevati temeljna na?ela Pogodb o prostem gibanju delovne sile, storitev, kapitala in ustanavljanja (C-264/96).

Ob?asno honorarno strokovno delo, ki je po zakonodaji EU opravljanje storitev, je v Sloveniji nezaželeno (pogodbe o delu, podjemna pogodba, pogodba o avtorskem delu) in se ga na vse na?ine poskuša spraviti na minimum. Tudi z obdav?itvijo, saj davki presegajo znesek, ki ga dobi avtor; niso priznani dejanski stroški (amortizacija, dejanski materialni stroški, potni stroški, kotizacije ob kongresih, preno?itve.) in drugo. Slovenija ima še vedno vrsto omejitev za doma?e državljane, to zlasti za intelektualno delo. Za koordinacijo podro?ja storitev je zadolženo Ministrstvo za gospodarstvo.

V starem socialisti?nem sistemu je veljalo, da je država želela nadzorovati intelektualno delo, torej ga je omejevala. Kasneje je ista država na zunanji pritisk za?ela zmanjševati omejitve za tujce, ostale pa so stare omejitve za doma?e državljane, ?eprav to v zakonodaji EU ni dovoljeno.

Slovenija uporablja omejitve, za katere se je obvezala že leta 1995 v Marakeškem sporazumu (Ur. l. RS, MP, št. 10/95), da jih bo odpravila [GATS, ?l. XVI, (b): prepoved omejitve skupne vrednosti storitvenih transakcij.  (c) omejitve skupnega števila opravljenih storitev ali celotne koli?ine storitvenega proizvoda.], zlasti pa nenormalno visoko obdav?uje opravljanje intelektualnih storitev posameznikom, torej tudi upokojencem.

Slovenska zakonodaja ob?asno delo za ve?ino upokojencev ni sposobna spremljati, še manj urejevati ali dav?no zajemati. Restriktivna dav?na politika jih peha v >sivo ekonomijo< (popravila gospodinjskih aparatov, dela v stanovanju, oddajanje stanovanj ali sob, male osebne in obrtne storitve), to pa ne velja za intelektualne storitve, ki jih prakti?no ni možno izvajati v sivi ekonomiji.

Dva konkretna primera omejevanja ob?asnih poslov (storitev) upokojencem v Sloveniji

Želel bi opozoriti le na dva primera direktnih omejitev ob?asnega dela upokojencev, ki zadevajo intelektualno delo upokojencev, ?eprav je teh omejitev v praksi veliko ve?:

Raziskovanje

V Strategiji razvoja Slovenije se proklamira olajšanje mobilnosti in tudi delo tujih raziskovalcev, ni pa govora o doma?ih raziskovalcih Raziskovalec je lahko le zaposleni na inštitutu, drugim so vrata raziskovanja zaprta. Ne morejo se prijavljati na javne razpise niti v njih sodelovati.

Še vedno se bojimo intelektualcev in vztrajno omejujemo njihovo delovanje izven privilegiranih institucij. Omejil se bom na zasebne raziskovalce, ki naj bi jih definiral Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 22/2006). Omejevanje pravice do raziskovanja le na nekatere raziskovalce je dolo?eno v Pravilniku o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev (Ur. l. RS, št. 12/2005).

V tem pravilniku, ki ga izdaja formalno Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki po mojem pravnem znanju za sprejem zakonodaje sploh ni pristojna,  so v 3. ?lenu navedeni pogoji za vpis v register: raziskovalci z doktoratom ali magisterijem, pa tudi raziskovalci z visoko izobrazbo, v kolikor pa tega nimajo, so lahko raziskovalci tudi osebe, ki nimajo niti visoke izobrazbe. Bolj zanimiv pa je 4. ?len Pravilnika, ki vklju?uje dolo?ila, za vpis v register raziskovalcev. Ta so v direktnem nasprotju z >acquis<: Zasebni raziskovalec ne sme biti v delovnem razmerju, ne sme imeti statusa študenta, ne sme biti upokojenec, mora imeti sedež opravljanja dejavnosti na ozemlju Slovenije, imeti mora stalno prebivališ?e na ozemlju Slovenije. Upokojenec ne sme imeti status raziskovalca, ima celo težave z vklju?itvijo v COBISS.

Dosedanje omejitve niso niti v skladu s cilji Lizbonske strategije EU (na to sem pred ?asom poleg resornega ministra opozoril tudi Komisarja dr. Poto?nika) pa tudi ne s cilji pospeševanja raziskovalne dejavnosti in razvoja družbe. Ali ima Slovenija res že preve? strokovnjakov, ki izpolnjujejo vse splošne pogoje za izvajanje raziskav (doktorat znanosti, objavljena dela, znanstveni naziv na Univerzi), da lahko dovolimo raziskovalno delo le nekaterim posebej izbranim osebam in institucijam, ki imajo raziskovalni monopol (kar po Pogodbah EU ni dovoljeno !).

Naše države ne moti socialisti?no egalitarno na?elo, po katerem se starostnim upokojencem, ki so si svojo pokojnino zaslužili sami, prepoveduje strokovno in raziskovalno delo (npr kot zasebni raziskovalec) ali ukinja pokojnino. V teh prepovedih so najbolj prizadeti najbolj izobraženi in mentalno sposobni upokojenci, ki bi tudi po upokojitvi lahko najve? prispevali družbi z znanjem kot denarjem (davki). Seveda posredno tudi sebi in svojim otrokom, saj zasluženega dodatnega denarja ne bodo nesli s seboj v grob.

Visoko šolstvo

Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06) v svojem 63. ?lenu navaja: >?e so bile izkoriš?ene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne ve? kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom dolo?ene pedagoške obveznosti in najve? za obdobje deset mesecev v študijskem letu.<

Zunanji sodelavci na Univerzi, kamor spadajo tudi upokojenci, so omejeni s številom ur v podajanju snovi. Dovoljeno število ur ne omogo?a normalnega izvajanja posameznega predmeta v enem semestru letno, onemogo?a pa tudi opravljanje dodatnih aktivnosti npr. projektne naloge, diplome v rednem dodiplomskem študiju in drugo. Omejitve v podiplomskem študiju so druga?ne in manjše od omejitev prvih. Seveda pa zunanji sodelavec ne more biti ?lan ustrezne katedre na fakulteti, niti mentor mladim asistentom ali predavateljem. Onemogo?ena mu je finan?na pomo? fakultete pri znanstvenih nastopih na seminarjih in kongresih, njegovega znanja ni mogo?e posredovati mlajšim pedagogom.

Tudi ob tej tretjini dovoljenih ur posamezne fakultete sprejemajo še dolo?ene dodatne omejitve. Po trditvah nekaterih profesorjev pred upokojitvijo, je sedanje vodstvo Univerze obvestilo svoje ?lanice, do katerega leta starosti se mora pedagoški kader upokojiti.

?len 61 istega zakona sicer govori o zasebnem visokošolskem u?itelju: >Visokošolski zavod lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega podro?ja prepusti zasebnemu visokošolskemu u?itelju. Zasebni visokošolski u?itelj je, kdor je izvoljen v naziv visokošolskega u?itelja in je vpisan v razvid zasebnih visokošolskih u?iteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Minister, pristojen za visoko šolstvo, predpiše postopek vpisa in izbrisa iz razvida.< Vendar pa na spletni strani ministrstva ni možno najti zadevnega podzakonskega akta.

Zaklju?ek

Problem aktivnega sodelovanja starejših v družbi je izredno aktualen in bistveno odstopa od dosedanjega razumevanja problematike starejših in znotraj njih upokojencev v Sloveniji. Ne zadeva le Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temve? še vrsto drugih zakonov in podzakonskih aktov.

Predlagam, da se na podlagi dokumentov OZN in Evropske unije tudi v Sloveniji za?ne resneje urejati položaj starejših oseb, zlasti najbolj kreativnih in še vedno sposobnih za sodelovanje v družbenem in gospodarskem razvoju slovenske družbe. Analizirati je treba ne le socialne implikacije in pomo? starejšim, temve? tudi v prispevku omenjeno potiskanje starejših državljanov v kot, namesto da bi jih zadržali z njihovimi znanji in izkušnjami kot aktivni del populacije.