Uvodni nagovor mag. Kav?i?a na posvetu Ženske in zdravje

Posvet: Ženske in zdravje
Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 24. 9. 2009

Spoštovane udeleženke in spoštovani udeleženci posveta,

dovolite mi, da vam v imenu Državnega sveta in svojem osebnem imenu izre?em prisr?no dobrodošlico. Prav tako me veseli, da vas lahko kot predsednik Državnega sveta in, z iskrenim spoštovanjem, tudi kot moški nagovorim ob jutrišnjem Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami.

Biti ženska je biološka danost, ki nosi s seboj številna specifi?na tveganja. Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov tveganja je tudi nasilje nad ženskami. Poleg bioloških danosti in zna?ilnosti, je zdravje žensk odvisno predvsem od na?ina življenja zaradi družbene vloge, kot jo narekuje spol. Ta se razlikuje od družbe do družbe in usodno zaznamuje življenje žensk, s tem pa vpliva tudi njihovo zdravje.

Zaradi razli?nih bioloških zna?ilnosti, reproduktivnih funkcij ter razli?nega na?ina življenja in izpostavljenosti dejavnikom tveganja na podlagi spolnih in na tej osnovi tudi družbenih vlog, so za ženske in moški zna?ilni razli?ni vzorci bolezni. Na tej podlagi se razlikujejo tudi dejavniki zdravja in dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ženske se soo?ajo s posebnimi zdravstvenimi potrebami in s specifi?nimi zdravstvenimi okoliš?inami. Zavedamo se da vsako leto zaradi posledic nose?nosti in poroda v svetu umre ve? kot pol milijona žensk; mlade ženske predstavljajo ve? kot 70% okuženih z virusom HIV v podsaharski Afriki; vsaka peta ženska je žrtev spolnega napada pred 15. letom starosti. Nekatere bolezni, denimo rak dojke, osteoporoza in prehranske motnje, so zna?ilnejše za ženske; dolo?ene bolezni reproduktivnih organov, na primer endometrioza in rak materni?nega vratu, prizadenejo izklju?no ženske; v zadnjih letih med ženskami zelo naraš?ajo sr?na obolenja; kot kažejo podatki za Slovenijo, je ve?ji odstotek žensk kot moških izpostavljen nalezljivim boleznim, denimo gripi in plju?nici; ženske prizadenejo tudi okužbe rodil in spolno prenosljivih bolezni, kjer obstaja še posebna nevarnost prenosa na otroke; v opazneje ve?jem odstotku kot moške žensko populacijo prizadene tetanus; med ženskami je tudi ve? obolelosti zaradi razli?nih duševnih motenj - od motenj hranjenja do depresij in drugih oblik obolelosti; pove?uje se delež žensk, ki trpijo zaradi slabih delovnih pogojev, stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Sedanja gospodarska kriza je razmere še zaostrila, vse mo?nejši je strah pred izgubo zaposlitve. Zelo zaskrbljuje duševno zdravje vseh tistih sodržavljank in sodržavljanov, ki so v teh težkih gospodarskih ?asih izgubili delo.

Številni socialno-ekonomski dejavniki negativno vplivajo na zdravje žensk. Ženske so že tradicionalno dvojno obremenjene in tej dvojnosti pla?anega dela na trgu ter nepla?anega gospodinjskega dela ter nege doma se ne morejo izogniti niti v bogatejših družbah. Ob tem je treba izpostaviti, da lahko v zasebnem sektorju ženska za isto delo zasluži celo 25% manj kot moški in ?eprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo. Naj bodo zato ženske pred zakonom še tako enakopravne z moškimi, so ekonomsko gledano še vedno šibkejši spol. Neugodne ekonomske razmere izstopajo v revnejših okoljih, kjer se revš?ina, spol in bolezen medsebojno tesno prepletajo. Zato se države bogatega severa in revnega juga soo?ajo s povsem razli?no problematiko: V bolj bogatih državah je smrtnost otrok in mlajših žensk zelo nizka in ve?ina smrti se zgodi po starosti 60 let. V revnejših državah pa je slika druga?na. Povpre?na starost populacije je nižja, smrtnost med otroci višja in ve?ina smrti ženskega spola se pojavi med deklicami, najstnicami in mlajšimi odraslimi ženskami.

Za Evropo študije sicer kažejo, da živijo ženske v povpre?ju od šest do osem let dlje kot moški, a raziskovalci ob tem podatku opozarjajo tudi na to, da ta leta niso nujno zdrava in da si ženske mnogokrat veliko težje zagotovijo kakovostno zdravstveno oskrbo zaradi "neenakosti na podlagi spola" na podro?ju izobrazbe, osebnega prihodka in zaposlitve. Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem najnovejšem poro?ilu opozorila, da družba ženskam v klju?nih trenutkih njihovega življenja ne stoji ob strani in jim ne ponuja dovolj kakovostne zdravstvene oskrbe. Poro?ilo govori o zdravju žensk kot o "nujni prioriteti", saj izboljšanje zdravja žensk "veliko pomeni ženskam, njihovim družinam, skupnostim in širši družbi".

Zdravju žensk še vedno posve?amo premalo prostora v razvojnih programih kot tudi premalo pozornosti v zdravstvenih politikah. Premalo se zavedamo, da ima zdravstveno stanje žensk pomemben vpliv na celoten razvoj naroda. Poleg zdravstvenih organizacij je pri aktivnostih varovanja in krepitve zdravja žensk izrednega pomena tudi sodelovanje nevladnih organizacij. "?e ženske ne dobijo priložnosti razviti njihov celotni ?loveški potencial, vklju?no s potencialom zdravega in vsaj malo sre?nejšega življenja, ali je družba kot celota resni?no zdrava?“ je pred kratkim javnost vprašala generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije dr. Margaret Chan.

Spoštovani,

spremembe v ekonomskem, socialnem in kulturnem okolju ter napredek v medicini so v zadnjem desetletju mo?no vplivali tudi na zdravstveno stanje populacije slovenskih žensk. Kakovostno in trajnostno zdravstveno varstvo temelji na stalnem prepoznavanju problemov in oblikovanju programov skrbi za zdravje ljudi, pri tem pa ima kategorija spola klju?no vlogo. Posebno obliko nasilja nad ženskami predstavlja tudi nerazumevanje posebnih zdravstvenih potreb žensk in zanemarjanje skrbi zanjo. Zaradi ?edalje ve?jih pritiskov na podaljševanje delovne dobe in zaostrovanja pogojev za upokojevanje za ženske, bo skrb za zdravje na delovnem mestu, zagotavljanje zdravega delovnega okolja in prilagajanje procesov dela zmožnostim delavk moralo zagotovo postati osrednje vprašanje za prihodnost tudi v slovenski družbi.

Naj vsem skupaj zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za bolj zdravo in ženski prijaznejšo družbo.

Hvala.