mag. Evelin P. Tratar: Položaj in vloga Ministrstva za pravosodje v razmerju do sodnih postopkov (varstva in vzgoje otrok ter osebnih stikov z otroki)

Prispevek s posveta Otrok v vrtincu odlo?itev institucij, 13. maja 2008
Avtorica: mag. Evelin Pristavec Tratar, generalna direktorica direktorata za pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje

 

I. IZVEDENCI, MEHANIZMI NADZORA, IMENOVANJE, PODRO?JA

DEFINICIJA SODNIH IZVEDENCEV

So osebe, imenovane za neomejen ?as s pravico in dolžnostjo, da sodiš?u na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako dolo?a zakon ali glede katerih sodiš?e oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomo? strokovnjaka.

 

Pogoji in postopek imenovanja sodnih izvedencev

Ministrstvo za pravosodje vodi postopek za imenovanje izvedenca v skladu z Zakonom o sodiš?ih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre?iš?eno besedilo; v nadaljevanju ZS) in Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 7/2002, zadnja sprememba št. 71/2007, v nadaljevanju: Pravilnik) ter po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, vloži pri Ministrstvu za pravosodje vlogo za imenovanje izvedenca z navedbo osebnih podatkov iz drugega odstavka 88. ?lena ZS in strokovnega podro?ja, za katero želi biti imenovana.

V skladu z 87. ?lenom ZS je za sodnega izvedenca lahko imenovan, kdor:

1. je državljan Republike Slovenije ali države ?lanice Evropske unije ali države ?lanice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. je poslovno sposoben,
3. je osebnostno primeren,
4. ni bil pravnomo?no obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodiš?a,
5. ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter prakti?ne sposobnosti in izkušnje za dolo?eno vrsto izvedenskega dela,
6. ima šest (6) let delovnih izkušenj s podro?ja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.

 

Mehanizmi nadzora dela sodnih izvedencev in cenilcev

Ministrstvo za pravosodje je v postopkih nadzora odvisno predvsem od povratnih informacij strank v sodnem postopku oziroma ažurnega obveš?anja samih sodiš? o delu sodnih izvedencev, kajti na podlagi njihovih obveš?anj lahko ste?ejo postopki za razrešitve sodnih izvedencev. Ministrstvo za pravosodje je o delu sodnih izvedencev v konkretnih sodnih postopkih seznanjeno tudi na podlagi prejetih poro?il predsednikov sodiš? v okviru pristojnosti instituta nadzorstvene pritožbe v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06).

Dolo?ba 19. ?lena Pravilnika dolo?a, da Ministrstvo za pravosodje pri?ne razrešitev na predlog predsednika sodiš?a ali po uradni dolžnosti. Ministrstvo za pravosodje na podlagi prejete pritožbe stranke oziroma sodiš?a pošlje zaprosilo za poro?ilo posameznemu sodnemu izvedencu, proti kateremu je vložena pritožba, in z odgovorom seznani vlagatelja pritožbe. Za ugotavljanje pogojev za razrešitev lahko minister imenuje strokovno komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva strokovnjaka s podro?ja, za katerega je izvedenec, in uslužbenec ministrstva. Komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi izvedenca oziroma cenilca, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake z njegovega strokovnega podro?ja.Komisija v roku najve? 30 dni od imenovanja pripravi pisno poro?ilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve. Poro?ilo komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenih razlogov, vendar minister pri odlo?itvi o razrešitvi ni vezan na mnenje komisije.Minister lahko na predlog predsednika sodiš?a ali po uradni dolžnosti izvedencu z odlo?bo za?asno odvzame pravico opravljati delo, ?e obstaja utemeljena nevarnost zlorabe imenovanja ali nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, ?e bi izvedenec nadaljeval z delom. Odvzem pravice traja do pravnomo?nosti odlo?be, izdane v postopku razrešitve, vendar najve? eno leto in se zaznamuje v imeniku izvedencev ter na spletnih straneh ministrstva.

 

Podro?ja imenovanja sodnih izvedencev in cenilcev

Izvedenci so imenovani na podro?ju:
- dodelitve otrok po razvezi zakonske zveze in primernosti starševstva,
- psiholoških posledic travmatskih doživetij otrok in mladostnikov,
- otroška in mladostniška problematika ter
- posledice psihi?ne, fizi?ne in spolne zlorabe otrok.

 

II. IZVRŠITELJI, MOŽNI UKREPI MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, DOLŽNOSTI V PRIMERIH IZVRŠB (ODVZEM OTROKA, …)

 

IZKLJU?ITEV JAVNOSTI

V skladu s 407. ?lenom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 73/07 - uradno pre?iš?eno besedilo), ki se v izvršilnih postopkih uporablja na podlagi 15. ?lena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS št. 3/07 - uradno pre?iš?eno besedilo in št. 93/2007), je v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki javnost izklju?ena, zato se nam zdi bistveno, da se namen zakonodajalca, ki š?iti varstvo koristi otroka napram javnosti, dosledno upošteva.

NA?ELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI

Enako kot v pravdnih postopkih glede razmerij med starši in otroki je tudi v izvršilnem postopku na?elo dispozitivnosti omejeno in se zaradi varstva koristi otroka dopolnjuje z na?elom oficialnosti. To se odraža predvsem v dolo?bi, da sodiš?e ni vezano na predlagano izvršilno sredstvo. Naloga sodiš?a je, da dolo?i na?in izvršbe, ki je najbolj skladen z na?elom varstva koristi otroka (bodisi izvršba s pomo?jo prisile bodisi izvršba s pomo?jo posredne prisile).

U?INKOVANJE SODNIH ODLO?B GLEDE VZGOJE IN VARSTVA OTROK

Izvršba odlo?be o vzgoji in varstvu otroka je lahko u?inkovita le v primeru, ?e u?inkuje zoper vsako osebo, pri kateri je otrok v ?asu izvršbe. Izvršba z neposredno prisilo se tako lahko opravi tudi v ?asu, ko je otrok v vrtcu ali šoli. Sklep o izvršbi sodne odlo?be o vzgoji in varstvu torej ne veže le strank izvršilnega postopka (konkretno torej zlasti matere in o?eta) temve? u?inkuje proti vsem.

 

IZVRŠEVANJE SODNIH ODLO?B GLEDE VZGOJE IN VARSTVA OTROK

Sodne odlo?be glede vzgoje in varstva otrok se izvršujejo na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS št. 3/2007 - uradno pre?iš?eno besedilo in 93/2007), ki  kot izvršilna sredstva predvideva:

• posredno izro?itev (izrek denarne kazni) ali
• neposredno izro?itev (odvzem in izro?itev otroka).

Izvršba sodne odlo?be o vzgoji in varstvu otroka se praviloma opravi z izrekanjem denarne kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi. Vendar kljub na?elni prednosti opravljanja izvršbe s posredno prisilo v dolo?enih primerih ni mogo?e izklju?iti izvršbe z uporabo neposredne prisile. Predvsem v primerih, ?e sodiš?e ugotovi, da oseba, pri kateri je otrok, tega kljub naloženim denarnim kaznim no?e izro?iti, pa tudi v drugih primerih ogroženosti otroka, ko sodiš?e oceni, da je takojšnja izvršba nujna za zagotovitev varstva koristi otroka, bo prišla v poštev izvršba z neposredno prisilo. Tedaj se izvršba opravi tako, da se otroka odvzame osebi, pri kateri je v ?asu opravljanja izvršbe, in se preda osebi, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.

Tudi ob opravi izvršbe se lahko izkaže, da dolo?eno izvršilno sredstvo (izvršba z neposredno ali s posredno prisilo) ni primerno. Sodiš?e sme v takšnem primeru dolo?iti drugo izvršilno sredstvo. To bo predvsem prišlo v poštev v primeru, ?e izvršba s posredno prisilo (denarna kazen) ne bo uspešna. Možna pa je seveda tudi sprememba izvršilnega sredstva v nasprotni smeri. Predvsem v primeru, ?e sodiš?e ugotovi, da se sam otrok mo?no upira odhodu k drugemu staršu, prisila zoper otroka pa bi lahko huje ogrozila njegov duševni razvoj, je priporo?ljivo, da sodiš?e izvršilno sredstvo spremeni in namesto neposredne prisile poskuša z denarnimi kaznimi vplivati na odlo?itev starša, pri katerem je otrok, da sam spoštuje odlo?itev sodiš?a, ob tem pa o nujnosti odhoda k drugemu od staršev prepri?a tudi otroka.

Izvršbo z neposredno prisilo opravi izvršitelj ob navzo?nosti strokovno usposobljenega delavca, ki ga dolo?i sodiš?e. Zakon ne dolo?a, kdo je lahko strokovno usposobljen delavec, ki ga dolo?i sodiš?e, je pa priporo?ljivo, da je to npr. šolski psiholog ali druga oseba, ki je strokovno usposobljena za delo z otroki v kriti?nih situacijah. Izvršitelj lahko glede na okoliš?ine primera skladno z 238e. ?lenom ZIZ zaprosil za pomo? policije pri opravi izvršbe, ?e se utemeljeno pri?akuje upiranje in ogrožanje varnosti otroka in drugih udeležencev, pri ?emer izvršitelj pristojni policijski postaji le opiše okoliš?ine zadeve in zakaj pri?akuje odpor, policisti sami pa presodijo, s koliko policisti bodo zagotovili, da ne bo ogrožena varnost udeležencev in javni red in mir.

Sodniki, ki odlo?ajo o izdaji sklepa o prisilnem odvzemu otroka, si po zagotovilih zelo prizadevajo, da bi izvršba potekala ?im manj stresno za otroka ter hkrati ?im bolj neopazno za okolico. Za omilitev stresa, ki ga zaradi neposredne izvršbe doživi otrok, je v ve?ini primerov koristno, ?e se oprave izvršbe udeleži starš oziroma druga oseba, ki ji je otrok s sodno odlo?bo dodeljen v vzgojo in varstvo.

Sodiš?e v sodni odlo?bi o vzgoji in varstvu otroka ali v sklepu o izvršbi ob upoštevanju okoliš?in primera dolo?i rok, v katerem je treba otroka izro?iti, ali pa dolo?i, da je potrebno otroka izro?iti takoj. Pri tej presoji sodiš?e upošteva interes otroka in ni vezana na predlog stranke.

O ?asu in kraju izvršbe se obvesti osebo, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, vendar njena navzo?nost ni obvezna. ?e je v sklepu o izvršbi dolo?eno, da je zavezanec dolžan otroka predati takoj, se zavezancu sklep o izvršbi vro?i ob opravi izvršilnega dejanja, ?e pa ni prisoten, se mu izro?i naknadno.

 

MOŽNI UKREPI MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE

Ministrstvo (v okviru pripravljalnega postopka po Pravilniku o disciplinskem postopku zoper izvršitelja) zaprosi izvršitelja za pojasnilo glede o?itanih kršitev (prejme pritožbo stranke ali drugega udeleženca, v kateri se pritožuje nad delom izvršitelja, v medijih opazi opozorilo o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešil izvršitelj, ali prejme opozorilo sodiš?a). Hkrati se zaradi razjasnitve okoliš?in zaprosi za poro?ilo sodiš?a, ki predmetno zadevo izvršbe ali zavarovanja obravnava, da pojasni:

• svoje videnje problematike,
• nas seznani z morebitno nepravilnostjo, ki jo je storil izvršitelj in jo je na strankin predlog ugotovilo sodiš?e (zahteva za odpravo nepravilnosti),
• opiše potek postopka.
• sodiš?a nas praviloma seznanijo tudi o utemeljenosti oz. neutemeljenosti ugovora tretjega ali z odlo?itvijo o zahtevi upnika da o stroških izvršitelja odlo?i sodiš?e.

Z odgovori sodiš?a in izvršitelja se praviloma seznani stranko, ki naj se opredeli do navedb ter ?e še vedno meni, da je izvršitelj storil kršitev vloži predlog za uvedbo disciplinskega postopka.

?e je že na podlagi vloge stranke, sodiš?a in izvršitelja možno utemeljeno sklepati, da je izvršitelj storil o?itano disciplinsko kršitev, minister takoj uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja in pooblasti delavca ministrstva, ki izpolnjuje predpisane pogoje za vodenje postopka.

Izvršitelj ima možnost, da se po prejemu sklepa o uvedbi disciplinskega postopka opredeli do navedb v sklepu ter poda možnost, da predloži nove dokaze. Tudi minister lahko po potrebi opravi dodatna preiskovalna dejanja, s katerimi se zbere dodatne dokaze in priskrbi podatke in listine, potrebne za izvedbo postopka.

Po opravljenih pripravljalnih dejanjih minister lahko:

• sklep spremeni, dopolni ali
• razveljavi in predlog zavrne ali
• razpiše ustno obravnavo (ustna obravnava ni javna, nanjo se povabi izvršitelja, ki ga lahko zastopa odvetnik ali oseba s PDI, ter predlagatelja disciplinskega postopka (kot pri?o)).

V primeru, da se v postopku ugotovijo o?itane disciplinske kršitve izvršitelja se lahko izre?ejo naslednji ukrepi: pisni opomin, javni opomin, denarna kazen in odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja (trajno ali za dolo?en ?as).

Minister lahko opravi celovit nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja po uradni dolžnosti ali na podlagi predloga predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodiš?a, predsednice Zbornice izvršiteljev, državnega tožilca, državnega pravobranilca ali osebe, ki izkaže pravni interes. Minister v okviru nadzora lahko:

• odredi, da se po pooblaš?enih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi;
• zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah;
• pridobiva od pristojnih organov podatke o finan?nem poslovanju izvršitelja (DURS, banke, hranilnice).

Minister lahko tudi na podlagi ugotovitev nadzora uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja.

Ministrstvo za pravosodje je kontaktiralo z izvršitelji, ki v svojih letnih poro?ilih izkazujejo, da so opravili odvzem otroka. Na sre?o je število takšnih zadev v Republiki Sloveniji nizko (v letu 2007 - 5 zadev), res pa je, da vsi izvršitelji navajajo, da gre za najtežje zadeve, kjer morajo praviloma vedno poskrbeti tudi za asistenco policije. Izvršitelji zatrjujejo, da so tudi sodniki, ki so izdali sklep o izvršbi s prisilnim odvzemom otroka, še posebej angažirani in ob?asno pred prisilnim odvzemom otroka skli?ejo skupino, ki je sestavljena iz izvršitelja, predstavnikov obmo?nega centra za socialno delo ter po potrebi policistov in drugih oseb, ki poznajo otroka in bi lahko predstavljali otrokovega zaupnika (npr. šolski psiholog, u?itelj ali ravnatelj). Na tem mestu ponovno poudarjamo, da se izvršbe z neposredno izro?itvijo praviloma zaradi okoliš?in primera izvršijo takoj. Zavezancu (staršu ali drugi osebi, ki je otroka dolžna prepustiti v vzgojo in varstvo drugemu staršu ali drugi s sodno odlo?bo dolo?eni osebi) pa se sklep vro?i na samem kraju izvršbe, ?e je prisoten, oziroma takoj, ko je to možno. Zaradi samih okoliš?in takšnih primerov namre? ni primerno, da bi se zavezance za izro?itev otroka predhodno seznanjalo, in le-ti praviloma potekajo v tajnosti.