Veljko Rus: Simbioza med delom in lastništvom

Prispevek s posveta Izvori slovenske ustave - 20 let po "pisateljski" ustavi, 20. november 2008
Avtor: prof. dr. Veljko Rus

Simbiozo med delom in lastnino opredeljuje v  tako-imenovani pisateljski ustavi  naslednji  ?len:

»Temeljni vir lastnine je delo; lastnina pa je jamstvo za samostojno delo« (1988,:102)

V tem ?lenu gre za  obojestransko, recipro?no razmerje med delom in lastnino:

• po eni strani je delo opredeljeno kot temeljni vir legitimnosti   lastnine, kar implicitepomeni, da  dediš?ina in svobodni   trg  nista izklju?ena kot alternativna vira,sta   pa delu, kot temeljnemu  viru,  podrejena.
• po drugi strani pa lastnina ni zgolj sama sebi cilj, ampak je tudi sredstvo, ki zagotavlja avtonomijo dela;

Ni poudarjena njena hedonisti?na vloga, ampak njena emancipacijska funkcija.

Poleg teh dveh ena?b, ki jih vsebuje zgoraj citirani ?len pisateljske ustave, lahko iz nje posredno izpeljemo še tretjo, meritokratskoena?bo, se pravi recipro?no razmerje med kontribucijoin retribucijo, ki je temelj najbolj široko sprejetega pojma pravi?nosti med slovenskim prebivalstvom (Anton?i?, Rus, 1993)

V ustavi iz leta 1993 omenjenega ?lena, ki povezuje delo z lastnino, ni ve?, namesto njega pa se pojavita dva ?lena, ki  zagotavljata zakonsko varstvo dela in lastnine.

Gre za ?len: 66 (varstvo dela) »Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo«

in za ?len: 67 (lastnina) »Zakon dolo?a na?in pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.Zakon dolo?a tudi na?in in pogoje dedovanja.«

Kot vidimo nam ?len 66 ne pove ni? o odnosu med delom in lastnino in ?len 67 ni? o odnosu lastnine do dela. Nastali vakuum med njima nadomeš?a  zakonska zaš?ita  tako dela kot tudi lastnine. Legitimno funkcijo dela in emancipativnofunkcijo lastnine nadomeš?a paternalisti?nafunkcija države.

Z nomoteni?nega vidika gre vsekakor za elegantno rešitev, saj se poleg zakonsko opredeljene zaš?ite lastnine in dela (ter zaposlovanja in dedovanja) prepuš?a praksi, da se  odnosi med njimi oblikujejo  na spontan na?in. S sociološkega in politološkega vidika pa gre za vzpostavitev nadrejenega statusa države in za zakonsko nereguliranehorizontalne odnose med  temi štirimi kategorijami.

Realizacija ?lenov 66 in 67  vodi v najboljšem slu?aju v liberalni paternalizemdržave, v nekoliko manj  ugodnih okliš?inahpa v državni kapitalizem, ki je toliko bolj verjeten, kolikor  manj so ugodne polit-ekonomske razmere.

Polit-ekonomske posledice

?e bi obveljalo na?elo, »da je temeljni vir  lastnine delo«, potem bi :

1. lastninjenje privedlo do  tega, da bi  notranji aktivni lastniki pridobili ve?inske deleže v svojih organizacijah
2. bila denacionalizacija izvedena tako, da bi bila  pravica dedovanja podrejena pravicam delavnih kolektivov
3. da bi bili v družbenih dejavnostih glavni lastniki  zaposleni oziroma tako-imenovani izvajalci, ne pa država oziroma lokalne skupnosti.

Zgodba v zvezi s privatizacijo družbenih dejavnosti še ni kon?ana, zato je  še vedno aktualna teza: »Tako kot pripadajo fabrikedelavcem, pripadajo univerze profesorjem, inštituti  raziskovalcem in bolnice zdravnikom« (Rus, 1988,:62)  

Uresni?ljivost simbioze med delom in lastništvom

Nasprotovanje privatizaciji družbenih dejavnosti ima ve? razlogov.Poleg tistih, ki menijo, da je privatizacija nesprejemljiva s ekonomskega in socialnega vidika, so tudi taki, ki menijo, da je nesprejemljiva tudi s profesionalnega vidika. Empiri?ne raziskave, ki jih je v sklopu mednarodnih raziskav izvajal  IDV,  pa kažejo na to, da je osebna zrelost izvajalcev na podro?ju družbenih dejavnosti  dovolj velika za to, da prevzamejo vso profesionalno in poslovno odgovornost  za organizacije v katerih delujejo. Res je, da  je centralnost dela (kot indikator delovne etike)  v zadnjem desetletju nekoliko upadla, res pa je tudi (Rus,Toš,2oo5)

• da dobra pla?a ni ve? glavni motiv za delo
• da si  zaposleni ne želijo ve?jih  razlik v dohodkih
• da visoko cenijo samostojnost
• da  si želijo ve? svobode

Poleg omenjenih vrednotnih usmeritev zaposlenih, so za privatizacijo družbenih dejavnosti še bolj relevantne statisti?no visoko pomembne zveze med (Rus, Toš, 2oo5)

• samostojnostjo pri delu in kvaliteto delovnega življenja in
• med kvaliteto delovnega življenja in kvaliteto življenja nasploh

Kvaliteta življenja je glavni indikator socialnega razvoja in vse bolj pogosto tudi glavni indikator razvitosti posamezne družbe, saj je vse bolj neodvisen od GDP-jakot indikatorja ekonomske razvitosti posamezne družbe.

?as za spremembe v smeri ve?je strokovne in poslovne participacije zaposlenih napovedujejo  tudi novi participativnimodeli, za katere se zavzemajo   tako levi kot tudi desni politi?ni krogi. Pri tem mislim na  sisteme zaposlovanja kot je PRVORA(PersonalResponsibilityand  WorkReconciliationAct), na delitev dohodkov (Profitsharing) na  delni?arstvo zaposlenih Shareholding) in na delavsko delni?arstvo (ESOPS). Vse to so posamezni paticipativniprogrami, ki skupaj s PPP (Publicprivatepartnership) in PP (PublicPrivatehybrids) utirajo pot privatizaciji javnih  entitet.