Magnetogram posveta: Voda in urbani prostor

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 22. marca 2011 v prostorih Državnega sveta RS.

Posvet je vodil dr. Peter Raspor.
Posvet se je za?el ob 13.07 uri.

            DR. PETER RASPOR: Spoštovane, spoštovani. V posebno zadovoljstvo mi je in ?ast na ta prijeten dan, na dan voda, vas pozdraviti tukaj v Državnem svetu.

Pesem

DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Imeli ste priliko uživati v pesmi baritonista Zdravka Pergarja, ki je od leta 1977 ?lan ljubljanske opere. Izobraževal se je doma, v tujini. V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril številne vloge v delih Verdija, ?ajkovskega, Bizeta, Rossinija, Puccinija, Fusterja, Straussa, Smetane, Švare in drugih. Nastopal je s simfoni?nim orkestrom Radiotelevizije Zagreb, Camerata Labacensis iz Ljubljane, iz Dunaja in simfoni?nim orkestrom iz Pe?i na Madžarskem. Gostuje po Italiji, Avstriji, Hrvaškem, Avstraliji, Japonskem. Od leta 1997 do leta 2000 je bil ?lan Slovenskega okteta. Kar je pomembno mogo?e tudi omeniti v tem sve?anem prostoru, da je ustanovil primorski mednarodni glasbeni festival v Ajdovš?ini.
S tem sporo?ilom od našega dragega rotarijskega prijatelja bi dejansko prešli k uradnemu delu. Prosil bi predsednika Državnega sveta, gospoda mag. Blaža Kav?i?a, da nas pozdravi. Prosim.

MAG. BLAŽ KAV?I?: Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni organizatorji, referenti in razpravljavci, predstavniki politike in civilne družbe, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije! O tematiki voda smo v Državnem svetu že govorili leta 2007, ko se je v tej dvorani odvijala javna razprava na temo problemov in perspektiv upravljanja z vodami v Sloveniji. Takrat smo med drugim ugotavljali, da pri nas manjka celovita vodna politika, ki bi poleg ciljev zaobjela celoten vrednostni okvir, ki bi opredelil upravljanje z vodami kot temeljni element trajnostnega razvoja v Sloveniji. Morda bo danes tudi priložnost, da od strokovnjakov in poznavalcev tega podro?ja, ki so med nami, izvemo, kaj je bilo v tem ?asu na tem podro?ju postorjenega.
Na številnih posvetih ki jih skupaj z nevladnimi organizacijami organiziramo med 40 d0 50 na leto se izpostavlja pomemben skupni imenovalec analize stanja slovenske, evropske in svetovne sodobne družbe. Temeljni problem voda in samo in tudi ne predvsem v neposrednem ravnanju z vodami. Tudi problematika okolja je del problema delovanja sedanje družbeno gospodarske paradigme. Problem propadanja okoljskih in družbenih struktur – kajti prav temu smo pri?a, gospe in gospodje, je v delovanju mehanizma finan?ne industrije. Sofisticirani, v velikem delu že prav sprevrženi finan?ni instrumenti, ki so že davno izgubili stik z logiko delovanja gospodarstva in družbe, ti mehanizmi so temeljno orodje delovanja globalizacije. Raste gora sterilnega denarja, v veliki meri v dav?nih oazah in s tem mehanizmom odtujeni in raz?love?eni centri mo?i upravljajo s ?loveško družbo. Dokler ne razkrijemo teh »cesarjevih novih obla?il«, toliko ?asa se bomo ukvarjali zgolj s posledicami, ne pa z vzroki problemov. Naraš?ajo?i družbeni pritiski in eksplozije nezadovoljstva državljanov, propadajo?e okolje, propadajo?a voda – vse to ni nekakšna napaka, ki jo je kdo po nesre?i zagrešil – vse to je posledica delovanja sistema, ki v nespremenjeni smeri deluje naprej.
Odgovornost do okolja je vseeno ena od strateških usmeritev razvojnih na?rtovalcev pa naj gre za globalni, nacionalni ali regionalni nivo. Pri tem sodi voda, tako kot zrak, med osnovne dobrine okolja, do katere ima pravico dostopati vsak. A kot kažejo podatki, je naravna dobrina, ki smo jo do sedaj razumeli kot nekaj povsem samoumevnega, nevarno ogrožena. Vse glasnejša so opozorila, da bomo o vodi že kmalu govorili kot o "belem zlatu".  Za razliko od nafte, plina ali urana sta voda in zrak edina naravna vira, ki ju ni mogo?e nadomestiti z ni?imer. Za vodo in zrak preprosto ni nadomestka.
?eprav dve tretjini Zemljinega površja predstavlja voda, je sladke pitne vode le približno 2,5 %, od katere pa je manj kot 1 % na voljo ?loveštvu za uporabo, ta pa je žal zelo razli?no in neenakomerno razporejena po Zemljinem površju. Vse do obdobja zadnjih petdeset let so vode nekako še uspele po naravni poti ohraniti primerno kvaliteto. V 20. stoletju je poraba vode naraš?ala dvakrat hitreje kot število prebivalstva. V zadnjih petdesetih letih je narasla kar za štirikrat. Zaradi vse ve?jih koli?in nepre?iš?ene odpadne vode in razsipnega ravnanja je onesnaževanje danes že preseglo samoobnovitvene in samoo?iš?evalne sposobnosti, zaradi katere smo o vodi do nedavnega govorili kot o obnovljivem viru.
Eden od razlogov za preplah je izjemno hiter proces naraš?anja prebivalstva in posledi?no pospešena urbanizacija, zaradi katere se je mo?no pove?alo povpraševanje po vodi kot tudi njena poraba. Do leta 2030 naj bi pri dosedanji stopnji rasti že 60 % prebivalcev živelo v mestih, do leta 2050 ve? kot 70 %. Strokovnjaki opozarjajo, da se morajo oblasti na to dobro pripraviti. Zgodbo o hitrem razvoju azijskih velemest poznamo. Toda tudi ta zgodba o uspehu ima dve plati. Preobljudenost in posledi?no onesnaženost zraka in vode sta tipi?na okoljska problema velikih mest, ki v pospešeno razvijajo?ih se gospodarstvih rastejo kot gobe po dežju. Ob tekmi, da bi nadoknadile razvojni zaostanek, se te države ne sprašujejo za ceno, ki jo bo pla?alo okolje in posledi?no zdravje ljudi. Pri tem s procesom globalizacije intenzivno sodelujejo multinacionalke, ki selijo proizvodnjo na podro?ja z bistveno nižjimi okoljevarstvenimi standardi, s ?imer pove?ujejo dobi?ek, ki ni vkalkuliran v ceno produktov. Zavedajo? se pomanjkanja kvalitetne vode v prihodnosti, so se multinacionalke do vode pri?ele obnašati kot do tržnega blaga in se že prepirajo zaradi njenega trženja. Privatizacija vodnih virov in infrastrukture si kot cilj zastavlja maksimiranje dobi?ka na ra?un dostopnosti ?iste vode ljudem in okolju. Cena vode namre? naraš?a hitreje kot cena nafte in plina. A kot opozarja direktiva Evropskega parlamenta iz leta 2000 voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je dediš?ina, ki jo je treba varovati, braniti in ravnati z njo kot tako« (2000/60/EC - Water Framework Directive). Pitna voda torej nikakor ne sme postati zasebna last in ne sme biti prepuš?ena igri profitnih interesov, kajti dostop do vode je ?lovekova pravica.
Pri?akovati je, da bo poraba vode v mestih še naraš?ala, in sicer zaradi višanja ekonomske rasti in porabe energije. ?eprav se zdi, da je v urbanem okolju lažje zagotoviti dostopnost in predvsem nadzor nad kvaliteto vode, temu ni nujno tako. Znanstveniki so izsledili že 116.000 razli?nih kemikalij v vodovodnih omrežjih. Vprašanje oskrbe s kvalitetno vodo ponekod dobiva razsežnosti vprašanja nacionalne varnosti. Žal pa je tudi ustekleni?ena voda pogosto sporne kvalitete. Obstaja celo študija, ki je pokazala, da je tretjina od 1000 testiranih steklenic vode vsebovala nedovoljene kemikalije, bakterije in strupe. Onesnaženje vode ima velik vpliv na ?lovekovo zdravje ter kakovost življenja, zato se pri vprašanju vode zastavlja tudi vprašanje zdravja.
Poseben problem velikih mest ostajajo nekontrolirana priseljevanja in nekontroliran rast predmestij, kjer ljudje živijo v katastrofalnih sanitarnih razmerah. Poro?ila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) navajajo kot vzrok za 80 % vseh bolezni v tretjem svetu onesnaženo vodo in neustrezno odvajanje odpadnih voda. Zaradi umazane in onesnažene vode umre vsako leto desetkrat toliko ljudi kot v vojnah, namre? ve? kot pet milijonov, od tega nekaj ve? kot dva milijona otrok (okrog 6.000 otrok na dan).
Z izgradnjo mest, cest in avtocest, industrijskih con, letališ? itd. pa se ni pove?al le pritisk na porabo in kakovost voda, temve? je prišlo do pomembne spremembe v krajini pri kroženju vode, saj je pove?anje zabetoniranih ali asfaltiranih nepropustnih površin pospešilo površinski odtok, osušilo površje in zmanjšalo bogatenje podzemnih voda. S tem se je v velikih razsežnostih porušil naravni vodni režim. Zaradi pozidave so meliorirane reke, izsušena mokriš?a, izsekani gozdovi in uni?ena rodovitna prst, kar vse zmanjšuje koli?ino vode ustrezne kakovosti in krni sposobnosti ekosistemov, ki so milijone let po naravni poti namakala, zajemala, filtrirala, hranila in dovajala vodo. Ne smemo se sprenevedati: poplave, potresi, suše in plazovi so v veliki meri prav posledica nepravilne in naravi ter vodam neprilagojene urbanizacije. Vse to znižuje kvaliteto življenja ljudi na tistih obmo?jih, kjer so posegi v naravo najve?ji. Posebej zaskrbljujo?e je, da smo s pozidavo in drugimi posegi v prostor vplivali na znižanje podtalnice, ki predstavlja najbolj pomembno zalogo pitne vode. V Sloveniji tako npr. od leta 1984 hidrologi ugotavljajo negativno vodno bilanco, ki se pospešeno pove?uje.
Razumevanje odnosov med varstvom okolja in socialno-ekonomskim razvojem in zdravjem prebivalstva se je v zadnjem desetletju nadgradilo v paradigmo trajnostnega razvoja, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in sonaravnosti. Ta na?ela so vgrajena tako v evropske direktive na podro?ju varovanja okolja in voda kot tudi v naše nacionalne dokumente. A vendar se zdi, da zlasti na podro?ju varovanja voda vlada dolo?ena razglašenost. Ta prihaja do izraza na razli?nih podro?jih. Morda je najbolj vidna prav pri prostorskem na?rtovanju in prostorskem razvoju mest in širših mestnih obmo?ij, kaže pa na veliko premo? zasebnega nad javnim interesom. Ob vstopu v tržno gospodarstvo sta bili slovenska prostorsko na?rtovalska stroka in politika o?itno nepripravljeni in neprilagojeni na spremembe. Simptomati?no je izredno pozno sprejetje in stalno spreminjanje prostorske zakonodaje ter velike težave in odlašanje pri sprejemanju novih (državnih in ob?inskih) prostorskih na?rtov. V takšnih razmerah je zasebni kapital s svojimi ‘akterji’ seveda neprimerno mo?nejši partner, ki usmerja in pogojuje prostorski razvoj slovenskih mest, pri tem pa ga okolje kaj dosti ne zanima. Kapitalsko motivirani posegi so usodni tudi za kmetijska zemljiš?a, ki se vsako leto kr?ijo in že ogrožajo tudi našo prehransko samooskrbo.
Spoštovani, voda je temelj življenja na Zemlji. Je podedovana dobrina, ki jo je treba varovati, jo braniti in z njo ustrezno ravnati. Kakovost življenja je odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode omogo?a zdrave ekosisteme, s ?imer se ohranja zdravje ljudi. Današnji Svetovni dan voda je dan za razmislek in ukrepanje za reševanje vse bolj aktualnih vprašanj v zvezi z razpoložljivostjo vodnih virov. Za Slovenijo je vprašanje voda še posebej pomembno, saj je vodno bogastvo, poleg gozdov, najpomembnejše obnovljivo naravno bogastvo in naša primerjalna razvojna prednost. Voda je pokazatelj skladnosti ?loveške civilizacije. Trenutno ne kaže dobro, a voda vsekakor bo dobra – bodisi na temelju naše bistveno bolj trajnostne naravnanosti, ali pa se bo pozdravila sama - v stoletjih po propadu ?loveške civilizacije. Hvala.

            …………………: Prosil bi gospoda Janeza Podobnika, da v imenu organizatorja, se pravi teh, ki jih vidite, ki se vrtijo tukaj gor na tej prosojnici, pozdravi današnji dogodek. Prosim.

            JANEZ PODOBNIK: Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kav?i?, spoštovani prof. Peter Raspor. Dovolite mi, da najprej izrazim spoštovanje in globoko strinjanje z besedami, ki jih je uvodoma povedal mag. Blaž Kav?i?. Državni svet ob njegovi osebnosti postaja dragoceni prostor intelektualne, kriti?ne in odgovorne drže iskanja v slovenski družbi in širšem prostoru in ?e kaj tega Slovenija potrebuje in lahko smo veseli, da je Državni svet šel v to smer in ima zelo dobre pozitivne odmeve. Izražam tudi po?aš?enost in spoštovanje, da sem lahko ponovno v funkciji direktorja inštituta, ki ga vodim (ECPD – mednarodni inštitut za trajnostni razvoj, prostorsko na?rtovanje in okoljske študije), soorganizator, skupaj z drugimi eminentnimi inštitucijami tega posveta.
Danes je v Sloveniji kar nekaj podobnih dogodkov, kar tekmuje se. Ni enostavno, da se vse obiš?e. Eno pomembno sre?anje je bilo dopoldne na Biotehniški fakulteti. Profesorji so predavali, niso mogli priti poslušati. Slovenija je del Green enote, mednarodne zelene diplomacije in bilo je zelo zanimivo sre?anje. Prav tako pa je danes, ?e sem prav informiran, tudi prvi dan, ko je dobila reka So?a tudi mednarodni dan. Na tem mestu bi rad spomnil, da ima tudi Sava svoj mednarodni dan, to je 1. junij. Inštitut, ki ga vodim, je lanskega oktobra, skupaj z ICPE organiziral mednarodno konferenco na temo Trajnostnega upravljanja pore?ij. Ena od motivacij za to sre?anje je bila tudi nova EU strategija za Podonavje, ki daje zelo velike poudarke prav trajnostnemu upravljanju z vodnimi viri.
Eden od projektov, ki je prišel v to strategijo, dokon?no bo sprejeta junija v Budimpešti, je pa projekt, ki se mu re?e pilotni projekt celostnega upravljanja na mejnem obmo?ju med Slovenijo in Hrvaško in se mi zdi tudi velik uspeh slovenskih vodarjev in strategov, da so uspeli ta projekt spraviti v ta dokument.
Rad bi izrazil tudi veselje, da se poleg drugih strokovnjakov, ki obi?ajno pokrivajo podro?je voda, danes ima pomembno besedo tudi stroka s strani urbanizma in krajinske stroke. Ta poudarek je preredko dan ob takih dnevih in mislim, da je to zelo dobra odlo?itev.
Še dva poudarka bi dal. Prvi je vezan na dokument, ki ga lahko najdete, ?e ste kaj pogledali na internetno stran ob svetovnem dnevu voda, .. water conflicts (?). To je zanimiva študija in vam jo priporo?am. Ima kar 180 strani. Pripravil jo je UNESCO, Inštitut for water education in ocenjuje vse kontinente, kako upravljajo z vodo in kateri potencialni konflikti se dogajajo, ali se bodo lahko dogajali. Zanimivo, kako ocenjujejo Evropo. Ob tem dokumentu, ki je pa? nastal pod vplivom UNESCA, pravijo, da se sprašujejo, ali bo evropski trajnostni pristop na podro?ju voda vzdržal, še posebej s poudarkom na pitni vodi. Zanimivo vprašanje, ali bo vzdržal skozi tri e-je (ekonomski, enviromental, se pravi okoljski in eti?ni). Pri ekonomskem se sprašujejo po tem kriteriju, kako kapital, ki je naložen v vodne vire, kako se bo plemenitil, kako se bo obnavljal, ampak na tak na?in, da bo dolgoro?no cena pitne vode ostala sprejemljiva. Pri okoljskem kriteriju se sprašuje, kakšne investicije bodo potrebne za zagotavljanje javnega zdravja ter zaš?ite okolja oz. ali bi lahko bili preveliki stroški, tudi Evropa ima tukaj že težave, razlog, da bi se iskale alternativne rešitve, ki bi bile manj dobre za okolje. In še tretji kriterij, to pa je eti?ni. Sprašujejo se v tem dokumentu, ali je eti?no sprejemljivo, da se trajnostni stroški varovanja voda ali pa okolja ali pa ohranjanja infrastrukture na tem podro?ju v celoti ali v veliki meri prenašajo na uporabnike. Torej, zanimiva vprašanja.
Zaklju?il pa bi s slovenskim pogledom. Pred letom in pol na tem mestu, ko je bila organizirana okrogla miza na temo trajnostni razvoj kot izhod iz krize, je imel odli?no predavanje tudi današnji panelist prof. dr. Dušan Plut. In ko je v svot analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti sonaravnega razvoja Slovenije, bi poudaril samo tiste, ki so aktualne za današnjo razpravo. Torej, glede vode in pa urbanisti?no-prostorskega pogleda.
Katere prednosti ima Slovenija? Okvirno bogati in raznovrstni vodni viri in obvladljiva stopnja metropolizacije in zgostitve prebivalstva in dejavnosti. Katere so pomanjkljivosti? Skromne samo?istilne zmogljivosti poselitveno in razvojno najbolj atraktivnih ekosistemov in pa velika razpršenost poselitev in gradenj, obsežna obmo?ja suburbanizacije in nazadovanje ve?ine mestnih središ? oz. pomanjkanje mreže osrednjih mest.
Katere so priložnosti? Ohranitev vodnih virov kot osnovne strateške dobrine v obdobju podnebnih sprememb in pa pozitiven vpliv izboljšanja kakovosti okolja na zdravje ljudi in ekosistemov. In zaklju?uje z nevarnostjo. Ogroženost zdravja vodne oskrbe, zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva in drugih pritiskov v ravninah in na podro?ju prostora pove?evanje pretirane razpršenosti poselitve, nazadovanje mestnih središ? in suburbano zgoš?evanje prebivalstva.
Dejavnosti. Zgolj v ljubljanski kotlini in slovenski Istri je pred letom in pol zapisal in spregovoril dr. Dušan Plut, njegove ugotovitve pa so danes še kako aktualne. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Preden bi prešli k nadaljevanju v strokovnem delu, vas bi mogo?e spomnil na nekaj, kar vidite tukaj na desni strani za kulturni intermezzo, kot temu re?emo. Dejansko vidite tukaj pokušino razstave Arhitektura in voda, ki se bo zgodila v naslednjih dneh v Modri hiši. Naš kolega, prav tako rotarijski kolega, gospod Andrej Šeligo, ki je tukaj z nami, trenutno eden redkih slovenskih arhitektov, ki je svojo ustvarjalnost razširil preko naših meja. Projektiral je prakti?no že po vseh celinah, samostojno ali kot del projektne skupine. Je med zmagovalci številnih mednarodnih arhitekturnih nate?ajev in dejansko sodeluje tu pa tam v nekaterih svetovnih arhitekturnih šolah. Moram re?i, da v teh letih, ko smo se spoznali v rotarijskem klubu Ljubljana Center, sem dojel, da pravzaprav zna tudi nekaj drugega, kar pravzaprav jaz ne vem in zato sem rekel, mogo?e bi bilo pa koristno, da pokažemo, v katero smer bo šla ?ez nekaj dni razstava. Tisti, ki vas to podro?je zanima, ste dobrodošli, da greste v ta prostor in si ogledate detajle, ki so tukaj prikazani oz. prikazani, kot temu re?em, za pokušino.
Sedaj bi nekako mogo?e prešli na strokovni del, poglobljenejši strokovni del. Kljub vsemu bi izkoristil in rekel nekaj misli za sam za?etek. Zemlja je dejansko enkratna in ta enkratnost Zemlje ji dajeta gotovo voda in zrak. Tega ne smemo pozabiti. Ampak, voda ima še en drug element. Element v bistvu komunikacije. Brez vode pravzaprav ne bi bilo niti komunikacije v prostoru niti biološke komunikacije in seveda tudi kulturne komunikacije. Imena voda so sila razli?na, pa vendar pomenijo isto in odpirajo pravzaprav isto rešitev ali odpirajo isti problem. Voda je tudi kultura. Ko pogledamo v misli mislecev ?loveštva, vidimo številne zapise, ki nas spodbudijo, da za?nemo o vodi razmišljati na druga?en na?in, ne samo kot o ne?em, v ?emer si umivamo roke in obraz, ampak tudi o drugotnih pomenih, o secetivnih pomenih voda, ki so tako zelo pomembni. Ker je to tako zelo pomembno, se je seveda to preneslo na kulturo ljudi, na kulturo ?loveštva in nekateri pregovori nam dobesedno in zelo dosledno povedo, kaj in kako je potrebno razumeti, ko je beseda o vodi. Voda je življenje. Znano je, da vsa živa bitja za to, da bi funkcionirala, potrebujejo vodo in brez tega seveda ni življenja. Da bi telo živelo in duša cvetela, kot temu radi re?emo, bo po našem grlu v enem letu življenju steklo približno 890 litrov vode. To je tisto, kar nujno potrebujemo. ?e si zamislimo prihodnost in razmišljamo o vodi o prihodnosti, bi mogo?e lahko zapisali tako: kapljice drsijo v posušeno zemljo in se ve? ne vrnejo. Led se ruši v morje. ?lovek s prazno plastenko stoji na križiš?u suhe prašne poti in sprašuje kam. Ampak, ne kam, kam po vodo, kajti voda bo tisti faktor, ki bo odpirala prostor in ?as. Koliko vode in od kje jo bomo dobavljali? So rezerve ve?ne? To so vprašanja, s katerimi se sre?ujemo. Ko pogledamo okoli nas, ko gledamo poro?ila in dogodke zadnjih 20 let, kaj se dogaja na razli?nih koncih sveta in kako se to dogaja na razli?nih koncih sveta, potem seveda ugotavljamo, da se resni?no nekaj velikega dogaja in da dejansko vidimo, da so podnebne spremembe tiste, ki so zaznamovale tudi elemente, ki so vezane na vodo. Najbrž bomo morali o tem razmisliti. So posledice tega dogajanja, ki ga vidimo že tu. Dejansko, ko pogledamo, kaj se dogaja po svetu, seveda vidimo, da so posledice tukaj na razli?nih koncih sveta in nekatere od teh posledic so seveda usodne. Zanimivo je, da se sre?ujemo z nekaterimi elementi tudi že v našem prostoru, ?eprav tega nismo bili v preteklosti vajeni, tako da gotovo suše in širjenje puš?av na eni strani nas potiska v razmišljanje enega diapazona. Na drugi strani so poplave in tudi te nam odpirajo nova vprašanja, kaj se dogaja. Ampak, vse to ogroža življenja in dejansko, ko ogroža življenja prinaša tudi ogromno gospodarsko škodo.
Mi smo tukaj. ?akamo na neko rešitev, ki je mogo?e seveda ne bo, vsaj ne bo prišla sama od sebe. Zato potrebujemo znanje. Voda in znanje. ?e to enostavno povežemo, potem lahko pogledamo okoli sebe in vidimo, da ima Slovenija približno 5.800 izvirov. Vidimo, da skupno potrošimo v Sloveniji približno 800 mio m3 vode, torej 26 m3 na sekundo. Samo 15 % te vode res porabimo. Ostalo, 680 mio m3 na leto, pa po uporabi vra?amo nazaj v naravo v taki in druga?ni obliki. Vprašanje je, kako dolgo še.
Danes se bomo zamislili in o tem spregovorili, jutri pa za?eli ponujati rešitve. Prav bi bilo, da bi rešitve sprejeli tako raziskovalci, podjetniki in tudi politiki in seveda mi vsi skupaj kot potrošniki dobrin naše Zemlje. Zato smo se zbrali, da bi sledili cilju in ugotovili, kaj nam je storiti, da ne bomo zavozili na stranpota razvoja, da ne bomo izgubili kompasa narave in da bomo poskusili sti?iš?e, na katerih lahko poiš?emo to?ke, ki so nam skupne in potrebne našega dela in seveda naše pozornosti. Zato je seveda tukaj tudi svetovni dan voda, ki nam ga ponuja Generalna skupš?ina in zato so tukaj misli, ki jih je zapisal, da bi se danes osredoto?ili na nekatere poudarke, ki so pomembni. K tem poudarkom je gotovo potrebno dati program, ki ga imamo za danes in prvi, ki bo danes spregovoril, je prof. Mihael Toman, redni profesor za podro?je ekologije in varstva celinskih voda na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predava na študiju biologije pri številnih predmetih. Prav tako predava na študiju krajinske arhitekture. Predava na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na študijski smeri vodarstvo in komunalno inženirstvo pa osnove vodne mikrobiologije v okviru podiplomskega študija tako na bioloških in biotehniških znanosti na Biotehniški fakulteti in tudi na varstvu okolja, kjer predava predmet ekologija in monitoring teko?ih voda. Skratka, na mnogih mestih lahko slišimo njegov glas. Slišali ga bomo danes tudi tukaj. Ob tem, ko predava, seveda tudi raziskuje na podro?jih bioloških procesov, onesnaženih in naravnih ekosistemih in verjetno bo tudi nekaj tega vpletel v svoj govor. Ve? let se je izpopolnjeval na Univerzi v Kopenhagnu. Deluje z Ministrstvom za okolje in prostor. Je podpredsednik Sveta Zavoda Republike Slovenije za varstvo okolja in prav tako je predsednik republiške komisije za fitofarmacevtska sredstva, ki pokriva podro?je ekologije. V njegovi bibliografiji se je nabralo 170 bibliografskih enot. Ob tem vodi skupino za limnologijo in Katedro za ekologijo, da ne re?em, da je danes dekan Biotehniške fakultete. To je zelo pomembno, saj mu to jemlje pretežni del njegovega ?asa.
Prosil bi te, kolega Toman, ?e pristopiš.

PROF. MIHAEL TOMAN: Hvala lepa za prijazno napoved kolegu prof. Rasporju. Prav lep pozdrav vsem prisotnim. Vesel sem, da so med nami tudi mlajši, ?eprav jih ni ravno veliko, pa vendarle. Vesel sem tudi, da pravzaprav sem izbral temo, kot kaže, kar precej pravilno, kajti ne bom govoril samo o vodi kot viru življenja, ampak tudi o vodi, ki pravzaprav oblikuje vodni življenjski prostor. Vidim, da sem se pravilno odlo?il, kajti v številnih razpravah, bodisi danes bodisi tudi v prihodnjih dneh, bo pravzaprav v povezavi  z vodo glavna beseda ?lovek. Vendar, rad bi vas opozoril, da smo pravzaprav samo del te biosfere, ki smo odvisni od vode. Mnogo bolj so odvisni od vode še mnogi drugi. Vendar ?lovek je tisti, ki pravzaprav najbolj spreminja te življenjske prostore in s tem seveda vpliva tako na svoj obstoj, na svoje zdravje, na svoje bivanje, vpliva pa seveda tudi na številne druge organizme in pa številna druga številna bitja, zaradi katerih tudi v Sloveniji sploh morda lahko še govorimo, da imamo vode takšne kvalitete, kot jo imamo. Kajti, naši pomo?niki, ki nam takšno vodo, kot jo imamo, pravzaprav še omogo?ajo, kljub precejšnjemu pritisku, ki ga nad vodnim prostorom imamo, tisti organizmi, o katerih tudi na ta dan voda prepogosto premalo govorimo.
Moja izhodiš?a so vezana na vodo, predvsem kot tisto teko?ino na Zemlji, ki seveda pomeni življenje predvsem v smislu razli?nih metabolnih poti, razli?nega metabolizma, ki je pravzaprav univerzalno topilo in to je tisto, zaradi ?esar imamo pravzaprav najve? problemov. Odmislimo sedaj tiste probleme, ki so vezani na velike spremembe vodnih okolij, ki smo jih v zadnjih desetletjih sprožili, ampak voda kot univerzalno topilo je tisto, v katero prihajajo snovi, ki se potem preko vode vra?ajo tudi k nam ljudem, vra?ajo se pa seveda tudi v živa bitja in preko teh, preko hrane ponovno do ljudi. Vi ste že nekaj misli danes slišali, ne da bi vedel, da bo nekaj o tem. Seveda je moje izhodiš?e to, da voda lahko prinaša tako življenje kot tudi smrt in to za vse. Zame je najbolj v tem smislu informativen kitajski pogovor, ki jasno pravi, da nam voda lahko nudi nekaj, se pravi, ?oln plava ali se potopi – življenje in smrt. To je tisto, o ?emer se pogosto sre?ujemo s problemi v vodnem okolju, bodisi direktno z uporabo vode, ki predvsem v nerazvitem svetu seje smrt vsakih 20 minut enemu otroku. Prinaša smrt voda. Torej, nekvalitetna voda prinaša smrt, pa številnim organizmom in v vodnih okoljih je izumrlo nebroj organizmov po delovanju ?loveka, po vplivih ?loveka na ta okolja. ?e vam samo omenim eno najve?jih katastrof, vsaj iz mojega stališ?a, problematiko Aralskega jezera, kjer je odmrlo nešteto in nešteto organizmov, ki so živeli samo tam in nikjer drugje. Torej, smo izgubili izjemno bogastvo, genetsko bogastvo te Zemlje, tega planeta, o katerem tako veliko govorimo, ampak najve?krat z vidika, kaj bo to pomenilo za trajnostni ?lovekov razvoj. Kajti, v naravi trajnostnega razvoja ni. V naravi ni trajnosti. V naravi so sukcesije. Narava se spreminja. Trajnost je predvsem iz vidika porabe ?loveške družbe. To nas zanima v naravi. Ta trajnost in ta trajnostni razvoj. Velikokrat je seveda to zelo napa?no poudarjeno in povedano. ?lovek je tisti, ki je pravzaprav središ?e tega. ?e je voda kriti?na za planet in za naše preživetje, je pravzaprav edina in prava resnica. In tisto, kar imenujemo voda dobrina in voda kot vodni ekosistemi, je seveda tisto, kar pravzaprav vsi težimo. Samo, velikokrat imam ob?utek, ko se pogovarjamo, prepri?ani prepri?ane, ali tudi prepri?ani neprepri?ane, da pravzaprav ne pridemo dlje kot iz ene tople sobe opazovanja skozi okno nekih dogajanj v prostoru, ko nam izgleda Blejsko jezero iz Grajskega obzidja skozi okno lepo, še vedno alpski biser, v resnici je pa gnilo, nevarno, strupeno, zacveteno in še marsikaj.
Zakaj torej stvari ignoriramo? Za to izjavo sem bil enkrat sicer že klican na odgovornost. Upam, da danes ne bo tako, ampak še vedno to upam izre?i. Torej, zakaj ignoriramo, zlorabljamo nekaj, za kar verjamemo, da je dobrina, ki pravzaprav življenje na tem planetu pelje? Onesnažujemo in obremenjujemo. To je bistvena razlika, ki vam jo bom kasneje skušal tudi pojasniti. Teh resnic, sem prepri?an, da se na nek na?in ne zavedamo dovolj. Moja izhodiš?a, to je pravzaprav slajd, ki je namenjen študentom, ampak moja izhodiš?a za razumevanje vodnih okolij in mislim, da je pogostokrat to edino, kar lahko, je to, da je voda medij, ki življenje omogo?a, ampak dejansko, poudarjam, v biosferi, katere del samo smo, ampak predstavljamo se pa predvsem kot supervizor. Voda oblikuje celinske vodne ekosisteme. Torej, tisto, kar re?emo, da je za ?loveštvo pomembno. Tudi morje je pomembno, ampak danes se predvsem sre?ujemo s problemi vodnih ekosistemov, ki smo jih tako ali pa druga?e spremenili, onesnažili, obremenili.
Tisto, kar je danes tudi v Sloveniji problem, je pa ta, da so ta isti vodni ekosistemi postali preprosto recipienti ne?esa. Pogostokrat bi lahko rekel odvodniki. Sava je nenazadnje odvodnik hipolinijskih (?) vod iz Blejskega jezera in na ta na?in rešujemo nek problem in ga prestavljamo v drugo okolje. Torej, recipient, sprejemnik snovi iz kopna in atmosfere. Torej, vodni ekosistem kot recipient, sprejemnik ne?esa, ker pravzaprav prihaja s kopna in atmosfere in v tem sprejemniku imamo sicer res lahko kot vir hrane, tudi kot vir energije, kajti v?asih lahko preberemo, da je voda najbolj ?ista energija, da je voda ?ista energija in da v Sloveniji ni pravilno, da voda te?e v prazno. Ne vem, ?e se vsi zavedate te izjave, kaj to pomeni. Nobena voda nikoli ne te?e v prazno. Voda, ki te?e, ohranja življenje. Mislim, da je bil tudi en pregovor, da mirna voda bregove dere, po?asna se pa usmradi. Voda je pa seveda tudi biološka dobrina in to je tisto, zaradi ?esar pravzaprav mi proslavljamo dan voda. Torej, da smo vsa ostala izhodiš?a bolj ali manj prešli v naših mislih. Torej, proslavljamo dan voda kot biološko dobrino za ?loveštvo, pa še ta ni pravilno ovrednotena in razumljena.
Ko bom nadaljeval, bi vendarle rad iz tega mesta ponovno opozoril na dve temeljni nejasnosti. Ko govorimo o okolju, tudi o vodah in tako naprej. Kaj je ekologija in kaj je varstvo? Danes smo vsi ekologi, danes, da grdo re?em, smo vsi vremenarji in še marsikaj v zvezi s tem. Ampak, v bistvu ekologija nima z okoljem in ?lovekom niti ne neposredne zveze, ampak je to veda, ki se ukvarja, je biološka, z odnosi v okolju med organizmi in okoljem in tako naprej. To vedo bi prepustili strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo. Osredoto?ili bi se pa na varstvo okolja. Varstvo okolja pa tudi varstvo narave, ki sta dva razli?na termina nenazadnje, so pa aplikacija mnogih znanj, ki jih mi imamo, ki jih imamo po posameznih sektorjih, ?e se politi?no izrazim, vendar ta znanja ne prehajajo od enega do drugega sektorja. V tem pa je lahko velik problem. In seveda še mnogih drugih znanj. Zato sem prepri?an, da je seveda varstvo okolja in voda predvsem antropocentri?na zgodba, torej zgodba ?loveka, ki se je postavil v to okolje in  ima z vodo probleme. In ker jih ima, je pogosto lahko tudi joker politi?nih manifestov, nenazadnje mantra okoljskih gibanj in seveda znamenitega trajnostnega razvoja, kadar nam zmanjka dokazov, da je nekaj potrebno, zagotovo izberemo ti dve besedi in ju povežemo v nekaj, kar v naravi ne obstaja. Torej, narava ima sukcesijo, ?e je razvoj, lahko to vpliva na njeno sukcesijo in ni trajnosti. Torej, ali se borimo za ohranitev narave, biosfere, ali gre za boj za ?loveka in njegovo preživetje. Odgovorite si sami in, kot vidite, v oklepaju sem zapisal, kaj naj bi za tem pravzaprav stalo.
O etiki ne bom govoril, ker je bilo že povedano. Ampak, seveda ta odgovornost, o kateri bomo veliko slišali in govorili, mislim, da se najprej za?enja doma, nadaljuje v šoli in zaklju?i v politiki. Torej, to je moja strategija reševanja problematike in mislim, da nisem pri tem osamljen.
Kaj danes pomeni, ko toliko govorimo o teh zaš?itah, zaš?ititi eno rastlinsko ali živalsko vrsto, drugo pa ne? Zaš?iti en potok, drugega pa ne? Zaš?ititi reko Muro, Save pa ne? Kaj je sedaj to? Ekološka utopija ali je to neko realno stanje, ki mu bomo kos?
Samo nekaj primerov, da vendarle ni tako zelo lepo, kot ve?krat slišimo na tej strani Alp. Še vedno problemi organskega onesnaževanja z dodatki strupov. Še vedno zna?ilne fizi?ne spremembe, ki zagotovo ne sodijo v vodni prostor, ker niso strokovne, ampak so namenjene predvsem reševanju ?loveške populacije, ki je zasedla re?ne struge in sedaj se borimo, da te ljudi ne bi voda odnesla, ko so že ljudje vzeli vodni prostor. Potem, da ne govorim o regulacijah in podobnih zadevah. O ?isti energiji, o kateri sem govoril in v prihodnosti pri?akujem, da bo voda še bistveno bolj na udaru, predvsem v ?asu neracionalnih razmišljanj o atomski energiji. Torej, kaj ta ?ista energija dejansko pomeni in kaj bo pomenila v prihodnje? Imate za?etek in konec. Torej, to je vpliv na tisto, proti ?emur se borimo. In pa seveda vsa ta zgodba naše slovenske zacvetele dežele, vendar cvetijo predvsem vode in stoje?e vode in pa seveda še drugi problemi.
Samo še dva fajla, kolega Raspor. Nad vsemi nami stoji pa seveda kot Damoklejev me? tisto, ?emur smo se za vezali. Kaj nas ?aka? Jaz mislim, da kazni, kajti rešitve do tega ?asa, ko smo se zavezali, dvomim, da bodo v taki obliki, o kateri bi lahko govorili. Morda pa je prihodnost v tem in tako, kot sem na za?etku povedal, upam, da ta mladina, ki tudi tukaj poseda in razmišlja, razmišlja še v tisti fazi vzgoje, izobraževanja doma in v šoli. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Mislim, da je kolega Toman rekel svojo besedo. Prav je, ker smo v družbi enakopravnih, da ima besedo na samem vrhu tudi ženski spol in ženski spol na samem vrhu bo danes z nami dr.  Ana Ku?an, doktorica znanosti za podro?je krajinske arhitekture, izredna profesorica na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru svojega pedagoškega dela pokriva podro?je krajinskega oblikovanja in na?rtovanja mestne krajine. Teoretske poglede sodobnega na?rtovanja krajine uspešno preverja tudi v urbanisti?no-arhitekturni praksi, tako na slovenskem kot tudi v tujini. Je ?lanica uredniškega odbora mednarodne akademske revije Journal od landscape arhitecture, ki jo izdaja E-Class, mednarodno združenje evropskih šol za krajinsko arhitekturo. Z nami je tukaj zato, da nam poda pogled na ta del zgodbe. Izvoli.

            DR. ANA KU?AN: Še enkrat vsem lepo pozdrav in hvala za vabilo. Mogo?e, preden za?nem s svojo predstavitvijo, bi se samo navezala na kritiko, ki jo je izrekel prof. Toman, in sicer o rabi izraza trajnostni razvoj. Dodala bi še en argument proti temu, da je mogo?e boljše uporabljati izraz vzdržni razvoj. Pri nas je to razvil prof. Maruši?, predvsem glede tega, da trajnost pravzaprav postavlja problem tja, ker ga ni, ker problem je vedno v nas, ker mi imamo do prostora dolo?ene interese in dolo?ene predstave o tem, kako s prostorom ravnamo in problem izvira v nas, zato seveda je izraz vzdržen, ne glede na druge asociacije, ustreznejši kot trajnosten.
Naslov Prostorski vidiki vode v urbanem prostoru seveda ponuja širok razpon razprave, vendar se bom v svojem nastopu omejila predvsem na prostorotvoren, doživljajski potencial vode, ki ga v mestnem prostoru lahko uresni?i stroka, ki ji pripada. Ne bom se dotikala problemov varstva voda niti problemov varstva pred vodami, ?eprav sta prav to dva, kot smo slišali, pomembna vidika današnje problematike, ki pa ju seveda lahko uspešno rešujemo samo z ustreznim prostorskim na?rtovanjem.
Osredoto?ila se bom na tisto, na kar ob možnostih, ki nam jih ponuja vodnatost Slovenije, vse preve? pozabljamo. Na tisto, kar lahko, ne da bi to sploh lahko v celoti doslej izrabili, seveda izgubimo, ?e z vodo ne bomo ustrezno upravljali. Na možnost, ki jo voda ponuja za dvig kakovosti bivanja. S tem imam seveda poleg zadovoljevanja fizioloških potreb v mislih predvsem njen prispevek k duhovni razsežnosti našega bivanja. Nekoliko antropocentri?no, pa vendar mislim, da je to zelo pomembna stvar.
Voda je zaradi svoje posebne pojavnosti izjemno privla?na prostorska prvina. Deluje tako na videzni kot na slišni in tipni osnovi. Nanjo nas vežejo arhitipska privla?nost in simbolni pomeni. Voda je tudi spodbudno sredstvo za igro v javnem mestnem prostoru. To lahko bolje razumemo, ?e na igro pogledamo iz vidika teorije igre, ki igro utemeljuje kot tisto osnovo, iz katere in s katero se je razvila kultura in temeljna modalnost prav vsakršne dejavnosti. Ker je igra lahko samo svobodna, je šele javni mestni prostor, ki omogo?a igro,  tisti prostor, ki mu lahko re?emo prostor demokracije. Voda je sredstvo, ki igro spodbuja, kar kli?e po igri, kadar jo v mestni prostor pripeljemo na ustrezen na?in, tako, da izkoriš?amo vse njene potenciale, predvsem pa tako, da je voda dostopna. Zato vam bom predvsem pokazala nekaj primerov, ki bodo podprli izre?ene trditve.
?isto na splošno seveda lahko re?emo, da je voda temeljna sestavina prostora in ima mnogo pojavnih oblik. Njena vloga v mestni krajini je predvsem v tem, da izboljšuje mestno klimo, da prispeva k ekološki in vrstni pestrosti, da prispeva v mestu rekreacijski potencial, da prispeva doživljajski potencial in da pomaga soustvarjati mestno podobo.
Izpostavila bom predvsem v tem nastopu dve kategoriji izmed mnogih sestavin mestne krajine. Dve kategoriji, ki lahko bistveno dolo?ata identiteto mestnega prostora. Eno so seveda vodotoki. Vodotoki so iz vidika krajinske ekologije najpomembnejši ekološki koridorji. Ni? manj pa ni pomembna njihova vloga rekreacijskih povezovalnih prvin med posameznimi deli mestne krajine. Na posnetku imate del Ljubljane od središ?a mesta proti izviru Ljubljanice v reko Savo. To je prostor, za katerega je bil sedaj prek kratkim tudi narejen mestni na?rt, ki se je v zadnjih 30-ih in ve? letih stihijsko pozidoval, s ?imer so se mnogi potenciali tega re?nega prostora Ljubljanice izni?evali. Kjerkoli so vodotoki prisotni, so lahko osnova za vzpostavitev mestnih zelenih sistemov, ?e jih seveda ustrezno vklju?imo v mestne na?rte. Prav njihova naravna dinamika je tista, ki jo lahko, ?e ji za delovanje pustimo dovolj prostora, sama ustvari privla?ne in zanimive prostore za rekreacijo na površinah, ki jih zaradi ponavljajo?ih se poplavnih ciklov itak ne bi smeli obremenjevati s pozidavo. Zato pa je seveda nujno potreben, kot sem že rekla, prostorski na?rt, s katerim bomo lahko varovali vodo, ljudi in obenem izkoriš?ali rekreacijski in doživljajski potencial vode, da bomo z njim gradili mestno podobo.
Še nekaj primerov. To sta dve seminarski nalogi, ki sta bili narejeni na Biotehniški fakulteti na oddelku za krajinsko arhitekturo. Prav na tem obmo?ju Ljubljanice, poplavnem obmo?ju Ljubljanice med središ?em in njenim izlivom, ki samo dokazujeta, da seveda lahko razvijamo mestno strukturo, urbano tkivo, ne da bi pri tem škodovali naravnim pojavom, ?e seveda uspemo skoncentrirati znanje in usklajevati razli?ne interese, ki v prostoru vladajo.
Posebej nazoren v tem smislu je primer reke Isar v Münchnu, ki je bila nekdaj seveda regulirana, sedaj pa je že v veliki meri renaturirana. To je tudi ena beseda, ki je danes seveda veliko popularnejša, kot je bila neko?. Reka Isar te?e skozi mesto, zato je njena vloga in s tem tudi oblikovanje bregov trodelna. Je zelo razli?na. Spodaj vidite, da gre za Isar plan, da se cel projekt imenuje Isar plan, kar spet govori o tem, da lahko seveda neko kakovost prostora izboljšamo ali spremenimo z ustreznim prostorskim na?rtom. To je primer reke Isar, kakršna je bila prej, pred renaturacijo, in severni del je že renaturiran. Zraven je posnetek, ki kaže reko v njeni sedanji ponovno pridobljeni sonaravni podobi. S tem so se seveda pove?ale tudi možnosti za uporabo tega prostora kot rekreacijskega prostora, kot prostora za igro v urbanih sredinah. Kot vidite, je to obmo?je reke Isar za življenje München?anov zelo pomembno in s tem tudi zelo popularno. Tak potencial seveda imajo pri nas mnoge reke v mnogih mestih, gotovo Ljubljanica in Sava, gotovo tudi Drava v Mariboru in še druge.
Obmo?je reke Isar je zanimivo tudi zato, ker te?e skozi mestno središ?e in se zato ob njenem toku nizajo zelo razli?ni prostori, od tega na levi strani, ki prikazuje vlogo nekega pritoka reke Isar in oblikovanje prostora v duhu angleškega krajinskega sloga. Angleški vrt v središ?u mesta in na drugi strani seveda ta severni, bolj renaturirani del, kar vse prispeva k ve?ji pestrosti prostora v vseh pogledih.
To je en primer iz Koreje, realiziran primer, ki kaže na to, kako smo seveda lahko v?asih pogumni, kadar popravljamo stare napake. Gre za ponovno vzpostavitev vodotoka na mestu, kjer je nekdaj bil, pa so potem v ?asu progresa na tem mestu zgradili veliko cesto. Tako je sedaj v Seulu.
Še nekaj drugih primerov. To je Latin real (?) iz Züricha. Pred kratkim, leta 2004, prenovljeno obmo?je, kjer je najsevernejši habitat martin?ka. Ta habitat martin?ka je seveda vklju?en v obmo?je, ki ga s pridom uporabljajo meš?ani Züricha, ne da bi eni drugim seveda bili v kakršnikoli opreki. Skratka, mnoge interese je možno v prostoru uskladiti.
Primer možnosti izrabe teke Temze. Nekateri pristopi do rek so bolj sonaravni, nekateri bolj urbani. To pa? vse prispeva k pestrosti. Primer iz Utrechta.
Drug potencial, ki je pri nas neizrabljen, tudi zato, ker se premalo ukvarjamo s problemom, kako zadržati vodo v odprti krajini oz. kar lahko po?nemo z ustreznim oblikovanjem prostora vodotokov in tudi kako obravnavati in se ukvarjati in zadrževati meteorno vodo. Meteorna voda je lahko dobrodošel gradnik mestne krajine. Kadar jo skladiš?imo, nima naravne dinamike, kakršna je zna?ilna za reke in s tem že samo zaradi tega dejstva lahko z njo lažje upravljamo, zato jo res lahko  uporabljamo kot oblikovalsko sredstvo. Ima cel kup raznolikih pojavnih oblik in z njimi lahko dejavno prispeva k oblikovanju mestnega prostora in k njegovi doživljajski privla?nosti. Odprti zbiralniki meteorne vode lahko popestrijo mestni prostor. To je primer iz Freiburga, ko so rekonstruirali nekdanje kanale za odvajanje meteorne vode, predvsem pa lahko popestrijo prostor stanovanjskih obmo?ij. To je tudi primer iz Švice.
Uporaba shranjene meteorne vode v najrazli?nejših oblikah fontan ali vodnjakov ali vodnih motivov v mestni krajini pa ponuja pravo vesolje doživetij. Gotovo je najslabše, kar lahko z vodo storimo, to, da jo namestimo kot fontano v prometna križiš?a, kjer ni dostopna. To je vse prepogosto praksa pri nas.
?e želimo izrabiti prostorotvorne in doživljajske potenciale vode, da bi s tem dvignili kakovost bivanja v mestih, je seveda vodi nujno zagotoviti prostor na vseh ravneh na?rtovanja, tako na planski, kar velja zlasti za vodotoke in druga, tudi stoje?a vodna telesa, kot na oblikovalski.
Še nekaj primerov uporabe vode v mestnih okoljih, kar je seveda z dvigovanjem temperature vedno bolj aktualno. Vsekakor pa lahko voda, da se vrnem k igri, voda ob smiselni in pomensko polni izrabi zaradi svoje svetilnosti, neoprijemljivosti in posebne simbolne razsežnosti postane sredstvo ustvarjanja naravi vzporednega poeti?nega sveta. Hvala za pozornost.

            DR. PETER RASPOR: Sedaj bi šli pa dejansko na ta drugi del zgodbe, ki se bo zaklju?il potem z razgovorom. Šli bomo po?asi proti okrogli mizi, tako da bi sedaj napovedal govorce, ki jih vidite tukaj. Tisti, ki ste bolj zadaj, mogo?e ne vidite tako dobro. Sledil bom enostavno abecedni vrsti red, tako da bosta oba spola zadovoljna, da ne bom imel tovrstnih težav na tem mestu.
Prva, ki bo spregovorila v svojem triminutnem nastopu, da nas ogreje za vprašanja, bo dr. Lidija Globevnik, ki je zaposlena na Inštitutu za vode Republike Slovenije. Dela na podro?ju hidrologije, hidrotehnike, vodnih in obvodnih ekosistemov ter upravljanja z vodami. Zanima jo predvsem proces spreminjanja re?nih strug, poplavna dinamika in okoljske obnove rek in mokriš?. V evropskem centru za vode pri Evropski agenciji za okolje sodeluje pri razvoju evropskega informacijskega sistema za vode, pri zbiranju in obdelavi podatkov, stanju evropskih rek, pripravlja kazalce o kakovosti rek v Evropi in za Evropsko komisijo ter dela na letnih poro?ilih o stanju kopalnih voda v Evropi. Je vodja projekta Life, ki deluje na varstvu biotske pestrosti reke Mure. Tako imamo priliko imeti pred nami kolegico Globevnikovo. Prosim.

            DR. LIDIJA GLOBEVNIK: Lep pozdrav. Imam tri prosojnice, tako kot so organizatorji predlagali in tri teme, ki se mi zdijo bistvene, da o njih spregovorimo v teh treh minutah. In sicer, pitna voda, ki je danes v ospredju kot svetovni dan voda, ki jo poudarjajo pravzaprav tudi na tem mednarodnem nivoju. Ampak, seveda, s pitno vodo neposredno takoj povezana odpadna voda in seveda poplave. Ugotovitve, ki jih pravzaprav vsi poznamo, na nekatere je prav, da smo ponosni in jaz bi jih rada ponovila. Kljub vsemu imamo neko tradicijo v Sloveniji, stoletno tradicijo oskrbe z vodo in ta indeks javne oskrbe v Sloveniji je visok, skoraj 100 % ljudi je na javni oskrbi. Mislim, da je prav, da ohranjamo ta nivo dosežen, standarda, da še naprej skrbimo za te sisteme in da seveda jih po možnosti ne privatiziramo.
Drug poudarek je, da so sistemi kakovosti pitne vode v vseh teh sistemih vodooskrbovani, nadzorovani, vzpostavljeni, dobri in da pravzaprav smo lahko na to tudi ponosni. Vendar, obstaja zaupanje prebivalstva v kakovost pitne vode, ki prihaja skozi pipe ?ez te naše vodovodne sisteme, vedno manjša in vedno slabša. Torej, mislim, da je prav, da se vprašamo, ali je to realnost ali je to samo marketing. Jaz mislim, da je to marketing. Da vse te prodaje steklenic plasti?nih in tudi steklenih v naših trgovskih centrih pravzaprav nam dajejo ob?utek, da moramo vodo za piti kupiti v plastenkah. V resnici imamo pa izredno dobro vodo v naših pipah. To bi bilo mogo?e dobro, da še kaj re?emo na to temo. Kaj pa ni tako dobro? Še vedno obstaja veliko malih vodovodnih sistemov v Sloveniji, tistih lokalnih vodovodov, kot jim re?emo po doma?e. To so tisti sistemi, ki oskrbujejo 50 do 500 ljudi. Žal so analize mikrobioloških parametrov v tej vodi slabe. Tukaj je prav, da nas zaskrbi. Prav je, da povemo, da imamo razvite tehnologije, da to vodo o?istimo, ?e ne že prepre?ujemo onesnaževanja. Imamo znanja, vendar o?itno šepamo pri implementaciji teh znanj in teh tehnologij v sisteme.
Druga prosojnica – ugotovitve v zvezi z odpadno vodo, ki seveda nastaja s to oskrbo s pitno vodo. Imamo 43 % prebivalcev v Sloveniji, priklju?enih na kanalizacijske sisteme in 30 na ?istilne naprave. Vendar imamo operativne programe zbiranja in ?iš?enja odpadne vode, ki delujejo in dajejo prve rezultate. Jaz osebno sem na to tudi ponosna in do leta 2017 mislim, da bo Slovenija dosegla evropske standarde. V te sisteme vlagamo veliko denarja, ?asa in znanja in mislim, da je prav, da to povemo. Jaz sem tam pripravila še neke številke o tem, koliko iz teh kanalizacijskih sistemov oz. iz vseh naselij v Sloveniji, tudi tistih, ki nimajo, prihaja do organskega onesnaževanja in moram re?i, da smo pravzaprav tudi nekje na evropskem nivoju ne slabše ne ne vem kako boljše. Za primerjavo povem, da so te obremenitve organskega onesnaževanja v Sloveniji enakomerno porazdeljene, dokaj enakomerno. Savski bazen, pore?je Save obsega nekaj ve? kot 50 % površine Slovenije in tudi okoljske obremenitve, organske obremenitve števil?no kažejo na to, da približno polovico teh organskih obremenitev prihaja v reko Savo. Stanje je pa veliko slabše, kar se ti?e naše reke Save na industrijskih odpadnih vodah. 95 % vseh koli?in izpustov na pore?ju v Sloveniji ste?e na pore?je reke Save. Torej, reka Sava, ki predstavlja 50 %, s svojimi prispevnimi površinami pravzaprav pogoltne vse naše industrijske odpadke in to nas lahko skrbi. Sava je tista, ki kaže, kako smo mi uspešni pri tem. Prav je, da povemo, da je veliko izpustov še vedno nenadzorovanih in še veliko ve? nelegalnih posegov.
Naj povem o poplavah. Leta 1990, 1998, 2005, 2007 in lansko leto 2010. Poplave so. 20 % prebivalcev v Sloveniji živi na teh ogroženih obmo?jih in v tem trenutku je prav, da priznamo, da tehni?ne protipoplavne ukrepe, ki so tradicionalni, pravzaprav ne znamo ve? umeš?ati v prostor, da moramo razmišljati o drugih možnostih, da moramo iskati prostor za vodo, volumni so veliki, da tukaj ne moremo delati s tehnologijami. Tukaj ni tehnologij, ampak moramo pravzaprav razvijati solidarnost in na?elo misli na soseda. Mi ne mislimo ve? na soseda, niti v sosednji hiši, ne v sosednji vasi, kaj šele na ljudi v naseljih pod nami. To smo lahko lepo videli v lanskoletnih poplavah. Kaj ve? mogo?e v razpravi. Hvala.

            DR. PETER RASPOR: 100 % sva prekora?ila, ampak hvala lepa vseeno. Naslednji, ki bo pa gotovo to?en, ker ga poznam, je dr. Edvard Kobal, kemik, popularizator in promotor znanosti, publicist in direktor Slovenske znanstvene fundacije, za?enši z letom 1994 naprej. Preu?uje odnose med znanostjo in družbo, še zlasti odkrivanje, usmerjevanje in razvijanje novih generacij slovenskih raziskovalcev. Je ekspert programskega odbora znanost v družbi v okviru generalnega direktorata za znanost evropske komisije in nacionalni predstavnik svetovne federacije znanstvenikov. Po mednarodnem letu kemije, ki je letos, predseduje našemu slovenskemu odboru, ki pripravlja proslavljanje tega leta. In današnji dogodek je tudi na njegovi listi. Izvoli, kolega Kobal.

            DR. EDVARD KOBAL: Lep pozdrav v imenu slovenskega odbora za proslavljanje mednarodnega leta kemije. Kaj ima kemija z vodo, veste ve? ali manj in vendar moram poudariti, da ima kemija z vodo zelo veliko. Je osrednja stvar, ki ji želi mednarodno leto kemije posvetiti posebno pozornost. Osnovni namen samega mednarodnega leta je seveda v tem, da poskušamo razviti komunikacijo med kemiki na eni strani in ostalimi zainteresiranimi javnostmi na drugi strani, da se ta dialog razvije in da za?nemo, kar je izredno pomembno prav v povezavi med kemijo in vodo in onesnaženjem, obremenjevanjem, seveda, da nalijemo ?ist kozarec vode vsem, ne vina, ampak vode vsem, ki to potrebujemo. Voda je pomembna za življenje, je pomembna za naše gospodarjenje, zato ji posve?amo posebno pozornost. Želimo pa, da mladi spoznajo, predvsem njim je namenjeno mednarodno leto kemije, da spoznajo pomen vode, seveda s tem, da se prepri?ajo v kvaliteto vode v lokalnem okolju. V ta namen sta mednarodna zveza za ?isto in uporabno kemijo ter UNESCO kot soorganizatorja proslavljanja pripravila program, t.i. globalni eksperiment o vodi, ki naj bi zajel ?im ve? držav. Imam veselo sporo?ilo oz. priložnost, da vam prav danes povem, da je Slovenija ena izmed 37-ih držav, ki so do konca preteklega tedna pristopile h globalnemu eksperimentu. Obeta se, da bo to najve?ji kemijski eksperiment vseh zgodovinskih ?asov do sedaj. Upajmo, da se bo ta napoved tudi uresni?ila tudi s sodelovanjem slovenskih šol, ki bodo na lokalnem obmo?ju ugotavljale kvaliteto vode, o tem poro?ali preko interneta na globalno mesto, se pravi odboru za kemijsko izobraževanje mednarodne zveze za ?isto in uporabno kemijo, obenem pa bili tudi uporabniki rezultatov, ki bodo iz vseh koncev sveta prihajali oz. se lahko izmenjavali, da se prepri?amo, kakšno kvaliteto vode imamo, da jo lahko primerjamo z drugimi podro?ji in tako dalje. Glede na specifike posameznih delov sveta, o katerih bo tekla akcija, seveda tudi to, da bomo razumeli mnogo bolje, kje je potrebno odsoljevanje vode, kje jo je treba razkisliti oz. zmanjšati njeno kislost in podobne stvari. Pa seveda tudi pogledati, v kakšne namene jo bomo sploh še lahko uporabili. Slovenski prispevek k temu te?e, projekt vklju?itve v globalni eksperiment te?e, izbira molekule mesece in meseca februarja je bila prav voda glavna molekula meseca. Se pravi, kot izbor misic, imamo izbor molekul, zakaj pa ne. Prva sporo?ila, zakaj ne bi to akcijo raztegnili. Seveda jo bomo raztegnili, tako da bodo lahko nastali koledarji. Potem pa se je oglasil nekdo in rekel: »Ampak, to leto se bo prehitro izteklo, ker se je za?elo februarja in bomo imeli deset, enajst.« Sem rekel: »Raztegnite pa imejte drugo leto celo leto na steni koledar o vodi in molekulah, ki ste jih izbrali. In pa seveda še eseji o vodi, kako preživeti z majhno koli?ino kvalitetne vode, kar smo razpisali skupaj s ?asopisno hišo Delo in bo tudi poskrbela za nagrade, literarne, se pravi nagrade v denarju, in pa seveda, kar je še pomembnejše, objavila bo najboljše spise mladih.
Mislim, da nisem preve? prekora?il ?asa. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Lepo je, ?e so govorci skoncentrirani. Sedaj bomo dobili naslednjega, ki je tudi veš? pavze po 45-ih minutah in bo sedaj pritisnjen v 3 minute, kar bo zagotovo izziv za kolega dr. Dušana Pluta, ki je redni profesor za fizi?no in regionalno geografijo na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Znanstveno, raziskovalno se ukvarja z geografsko problematiko vodnih virov, geografskimi vidiki okoljske globalizacije in pokrajinske regradacije. Vodi katedro za varstvo okolja in je bil podpredsednik programskega sveta interdisciplinarnega univerzitetnega študija varstva okolja. Napisal je ve? kot 200 znanstvenih in strokovnih prispevkov, znanstvenih monografij in 3 univerzitetne u?benike. Vse ostalo, kar se pa te hiše ti?e, pa tako veste. O tem danes ne bom razpredal. Izvoli, Dušan.

            DR. DUŠAN PLUT: Najlepša hvala, Peter. Jaz sem imel nizek start in gledam na uro. Bom kratek, da bo ve? ?asa za razpravo in za dogovor, razgovor. Za?el bi samo z eno ne preve? tvegano predpostavko. Prepri?an sem, da bo voda strateška dobrina 21. stoletja in to klju?na strateška dobrina.
Drugi?, kar bi želel pod?rtati, je dejstvo, da se bomo leta 2050, tisti, ki boste živeli še takrat na tem planetu, sre?ali z dejstvom, da bo verjetno vsaj 40 % prebivalcev sveta živelo v obmo?jih pomanjkanja vode. In tretjo stvar, ki bi jo želel iz tega planetarnega  vidika pod?rtati, da nas ?aka ne samo svet, ampak Slovenijo, izredno zapleten in ve?plasten izziv, in sicer to, da od antropocentri?nega gledanja, ki smo ga danes tudi poudarjali in je seveda po svoje upravi?eno, upoštevamo še naslednje zadeve. Prvi?, antropocentri?no velja, potrebno je poskrbeti za vodno oskrbo sedanje generacije. To?ka dva, ki nas ?aka in bo izziv izredno zapleten; poskrbeti moramo za vodno oskrbo ekosistemov, habitatov, drugih živalskih in rastlinskih vrst. In tretji?, poskrbeti moramo za kritje kakovostnih potreb prebivalcev, ki v tem trenutku ne živijo še na tem planetu, se pravi za prihodnje generacije. Kaj to pomeni za Slovenijo? Za Slovenijo po mojem mnenju to tudi ob grožnji podnebnih sprememb pomeni, da s smotrnim gospodarjenjem lahko vse te tri klju?ne prihodnje potrebe prebivalcev habitatov prihodnjih generacij lahko krijemo. Zakaj? Ker imamo izjemno sre?o, da smo v tem geografskem obmo?ju, kjer je na prebivalca razpoložljivost vode 16.000 m3 na prebivalca na leto. ?e upoštevamo samo interne vode, še vedno 9.000 m3 vode na prebivalca in da tudi ob podnebnih spremembah, ki se žal že dogajajo, imamo še ogromno možnosti za to, da preživimo in da si organiziramo kvalitetno življenje in poskrbimo tudi za ekosisteme.
Kar se ti?e mest, ker je to današnja tema, bi opozoril samo na to, da je razmišljanje za Slovenijo, da bo lahko samo s tradicionalnimi na?ini ?iš?enja odpadnih voda rešila stanje v 6.000 naselij in zaselkih, napa?no razmišljanje in apeliram na sonaravne ekomediacijske ukrepe, vklju?no z rastlinskimi ?istilnimi napravami. In morda samo kot izziv prihodnosti. Ali bomo podobno kot Nova Zelandija tudi mi za?eli razmišljati o sistemski uporabi deževnice za oskrbo v gospodinjstvih, ?e vemo, da dejansko ve? kot ¾ porabljene vode je take, da bi jo lahko brez problema nadomestili z deževnico? Samo izziv za prihodnost. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa kolega Plut. Sedaj bomo prisluhnili spet dami. Mag. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, 25 let zaposlena v najve?jem slovenskem podjetju, ki deluje na podro?ju urejanja prostora, na LUZ-u. Kot na?rtovalka, projektantka, je sodelovala v izdelavi številnih nalog in projektov za potrebe države, ob?in in posameznih investitorjev. Prakti?na dela združuje tudi z raziskovanjem. Nedavno se je zaposlila na inštitutu za politike prostora, kjer je med drugim posve?ena usposabljanju za sodelovanje in urejanje prostora, koordinira delo neformalno civilno-družbene skupine Odgovorno do prostora in to je gotovo prava oseba za tri minute. Izvolite.

            MAG. MAJA SIMONETI: Hvala za vaše vabilo in lep pozdrav vsem zbranim. Da bom ujela termin, se bom mogo?e poslužila mojih izhodiš? kar zapisanih. Moje sporo?ilo je pravzaprav zelo preprosto. Slovenija je v zadnjih dveh desetletjih prekinila oz. prakti?no ukinila prostorsko na?rtovanje kot tisto dejavnost v javnem interesu, katere naloga je usklajevanje razli?nih interesov za skladno rabo in razvoj prostora. Namenoma omenjam rabo prostora, zato, ker smo se v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji predvsem osredoto?ili na razvoj, na gradnjo, na nove investicije, precej pozabili oz. v ozadje pa porinili vprašanje rabe, ki vklju?uje tudi vprašanje vzdrževanja in prenove. Torej, tistih prefinjenih vsakdanjih posegov v prostor, ki pravzaprav tudi pomembno vplivajo na njegova realna stanja in jih je prav tako treba usklajevati, se o njih dogovarjati in  jih izvajati v javnem interesu, ?e seveda želimo imeti skladen prostorski razvoj, kakovost bivanja in dobre razvojne podlage za gospodarski razvoj.
V tem ?asu je še posebej pomembno ali pa posebej skrb vzbujajo?e to, da smo seveda tudi za?eli izgubljati znanje na teh podro?jih. Znanje in veš?ine, ki so potrebne za to, da se je sploh možno usklajevati s tako razli?nih interesnih podro?ij, kot so na primer varstvo okolja, razumno upravljanje z vodnimi viri, razvoj poselitve, nove investicije in da ne naštevam še naprej.
Kakšno zvezo ima moje stališ?e ali pa moje sporo?ilo z upravljanjem z vodo oz. z današnjim dnem? V urejanju prostora od strateške ravni pa do na?rtovanja in rabe, ima voda namre? od nekdaj velik pomen. Ukrepi za zaš?ito pred poplavami so, tako kot ukrepi za varstvo pitne vode in ureditve obvodnega prostora ter vklju?evanje vodnih ureditev v javni prostor, na?rtovalska stalnica. Varno sožitje z vodo, kakovost pitne vode in bivalnega okolja so v celoti povezani z odgovornim na?rtovanjem razvoja v prostoru. Rešitve v prostoru, od širitve poselitve do posameznih gradenj in ureditev, pa kažejo, da se v Sloveniji predvsem zanašamo, da je možno delovanje vode v prostoru obvladovati s tradicionalnimi tehni?nimi ukrepi in tako nasploh slabo izkoriš?amo možnosti, ki jih ponuja stroka, da bi delovanje vode v prostoru obvladovali kompleksno, odgovorno in dolgoro?no u?inkovito. Vodi neodgovorno odvzemamo prostor in jo izrazito neu?inkovito zadržujemo. Obvladovanje in razvoj vodnega potenciala Slovenije je treba zato prostorsko na?rtovati, od strateške do projektne ravni. V procese dogovarjanja in odlo?anja o rabi prostora je zato treba vklju?iti tudi legitimne potrebe oz. zna?ilnosti vode (teko?e, talne, pitne, padavinske in stoje?e). Hvala.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. ?e smo imeli sedaj osebo iz popolnega za?etka tovrstne verige, bomo sedaj imeli osebo iz ?istega konca, ki se združuje s prvo osebo. To je dr. Marjeta Stražar. Doktorirala je biološke znanosti. Zagovarjala je dizertacijo s podro?ja raziskav ?iš?enja odpadnih voda. Mednarodno priznana strokovnjakinja za podro?je ?iš?enja odpadnih voda in dejansko v tem trenutku direktorica podjetja Centralna ?istilna naprava Domžale – Kamnik, ki poleg ?iš?enja seveda opravlja tudi nekatere druge zadeve, ki so zelo pomembne na tem podro?ju. To je izobraževanje vodstvenega kadra, operaterjev ?istilnih naprav. Podjetje dokazuje odli?nost že številno vrsto let. Naj se spomnimo njene predhodnice kolegice Olge Burica, ki je zastavila to pot in moram re?i, da ima dostojno odli?no nasledstvo na tej poti ?iš?enja odpadnih voda. Izvolite, Marjeta.

            DR. MARJETA STRAŽAR: Hvala lepa. Spoštovani, prihajam bolj iz baze, tako da bo tudi ta ?as porabljen bolj na nivoju bazi?nih zadev. Voda predstavlja življenje, na drugi strani odpadki predstavljajo energijo. Oboje je pa zelo vitalno in mo?no povezano z varovanjem in ohranjanjem vodnih virov. ?ista voda na drugi strani predstavlja kakovostno življenje in je osnovni pogoj za to. ?e govorimo o varovanju vodnih virov, moramo iti, tako, kot je rekel gospod profesor, na za?etek, na nastanek vira onesnaženja in to so odpadne vode, ki jih moramo ustrezno tretirati, preden jih spet ponovno pošljemo v naravo. Predvsem bi veljalo tukaj opozoriti. Slovenija ima še kar precej dela na izboljšanju kakovosti, kemijske kakovosti vode, in sicer imamo še precej nepokrito podro?je na precejšnjem delu Slovenije s terciarnim ?iš?enjem. Se pravi, odstranitev dušika in fosforja. Potem bi bilo za omeniti druge nevarne snovi, ki so v odpadni vodi in to so t.i. hormonski motilci, hormoni in kemijske snovi, ki bodo verjetno še pred podnebnimi spremembami ?loveštvo spravile v neugoden položaj, ker je velik problem rodnosti in obstoja ?loveštva, tako da ne rabimo ?akati podnebnih sprememb.
Drug problem je izlo?itev patogenih mikroorganizmov. Tukaj mislimo bakterije in viruse, ki jih je precej prisotnih v odpadni vodi. Dejansko z biološkim ?iš?enjem se to ne da odstraniti. Zato je treba najti druge in modernejše postopke. Potem so pa še razne nepoznane snovi, od antibiotikov do drugih snovi, ki jih niti ne moremo detektirati pa tudi, ?e jih, so dejansko mejne vrednosti tako nizke, da jih težko dolo?imo in povemo, kaj. Lahko pa delujejo sinergisti?no in tudi vplivajo na odpadno vodo.
Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na ohranjanje vodnih virov, je obvladovanje odpadkov. Tukaj moramo predvsem pospešiti aktivnosti za  zmanjševanje odpadkov, ne samo pri prebivalcih, ampak tudi pri proizvajalcih že na viru. Izboljšati je treba tehnologijo odstranjevanja in dejansko Evropa nekako forsira tri variante odstranjevanja odpadkov. Najprej je seveda ponovna uporaba. Potem je do pred ?asa Evropska komisija forsirala pa? to strategijo za reševanje, predvsem predelavo odpadkov v gorivo. Sedaj v zadnjem ?asu pa dejansko so se odlo?ili in dali smernice, da bo na podro?ju Evropske unije v desetih do petnajstih letih 50 do 60 % odpadkov šolo v reciklažo. To je pa precej drago in zahteva zahtevne tehnologije. Saj veste, tam je pisalo kapital na slajdu profesorja, in to je velikokrat velik problem.
Slovenija mora opredeliti probleme, ki jih imamo, tako pri odpadni vodi, kot pri odpadkih. Moramo se spraviti k problemu. Sicer, Slovenija ima strategijo, ampak mi pogrešamo ve?jo fleksibilnost pa voljno države, da se to res uredi. Potem bi si želeli, da se ve? denarja vloži v raziskave, kjer bomo pa? s tujim znanjem tudi v Sloveniji še bolj nadgradili to znanje, ki ga imamo. Obvezna bi bil smiseln sprejem zakonodaje, da se ne sprejema pa? kar prosto po Evropi, ampak treba je sprejeti tako zakonodajo, ki bo uresni?ljiva v praksi. Potem je treba osveš?ati ljudi in pa, ker sem komunalec, profesor, samo to še povem, ?e bomo limitirali cene, to, kar država glede komunalnih storitev sedaj dela, potem ne bo sistem treh p-jev (polucija, pla?a, polutant), ampak bo tako, kot sedaj in cene storitev morajo biti take, da pokrivajo stroške tako izvedbe same kot tudi investiranja. Samo potem bomo lahko ohranili vodne vire, ne pa tako, kot je sedaj.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Težko je z ženskami, ki rade govorijo. ?e pridejo te v parlament, potem marsikaj lahko povedo, ?e imajo seveda dovolj ?asa. Sem se strukturiral na tri minute in potem jih rata šest, je še kar v redu.
Zadnja po abecedi ta dan bo kolegica doc. Tatjana Tišler, doktorica bioloških znanosti, zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani v laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo. Njeno podro?je: raziskave, usmerjene v vodno ekotoksikologijo. Ukvarja se z raziskavami strupenosti kemikalij, pesticidov, odpadnih vod, površinskih vod ter deponijskih izcednih vod. V zadnjem ?asu so njene raziskave usmerjene tudi na podro?je hormonskih motilcev z estrogenim delovanjem v vodah. Verjamem, da je tudi ta element vreden posluha, vsaj za tri minute.

            DR. TATJANA TIŠLER: Hvala lepa za predstavitev in za povabilo. Najprej lepo pozdravljeni vsi. Na kratko bi vam predstavila probleme v zvezi s hormonskimi motilci v vodah. Zdi se mi, da je to precej aktualna tema v zadnjem ?asu. Vprašali se boste, zakaj. Osredoto?ila bi se predvsem na hormonske motilce z estrogenim delovanjem. Seveda so ti hormonski motilci z estrogeni, ženski spolni hormoni, prisotni v vodah že leta in leta, odkar obstajajo komunalne vode in kanalizacija. Vendar, podro?je raziskav je postalo aktualno zaradi tega, ker smo se za?eli zavedati problemov, bioloških problemov šele v zadnjih letih. In sicer, hormonski motilci z estrogenim delovanjem vplivajo v bistvu na delovanje hormonskega sistema pri ?loveku in pri živalih. V to skupino štejemo estrogene, in sicer naravne estrogene in sinteti?ne estrogene, ki so prisotni v kontracepcijskih tabletah. Druga, široka skupina so pa tudi ksenoestrogeni. To so pa v bistvu organizmu tuje kemikalije, tuje snovi, ki pa delujejo podobno, kot estrogeni, in zato motijo pa? to naravno delovanje hormonskega sistema. Med ksenoestrogene štejemo dodatke plastike, kot so recimo bisfenol, razli?ni ftalati. Potem industrijske kemikalije, recimo dioskini, in pa tudi številni pesticidi (recimo organokloridni pesticidi, kot je DDT (?) in recimo tudi atrazin in podobni).
Kako pridejo ti hormonski motilci z estrogenim delovanjem v vode? Ženske jih izlo?amo iz telesa in zaradi tega pridejo v komunalne odpadne vode. Pridejo iz iztokov iz  ?istilnih naprav in pa tudi odpadne vode, nekatere industrijske odpadne vode imajo prisotne ksenoestrogene. V površinske vode pridejo s spiranjem iz kmetijskih zemljiš? in seveda, ker površinske vode napajajo podtalnico, lahko zaidejo tudi v podtalnico. Podtalnica je vir pitne vode in zato lahko pride tudi do onesnaženja pitnih voda. Seveda pa ne smem pozabiti tukaj povedati tudi to, da v bistvu ti plastifikatorji so tudi v plastenkah, v katerih je ustekleni?ena pitna voda. Te hormonske motilce je treba odstraniti iz odpadnih vod. Na?inov je ve?. Konvencionalni biološki postopki niso najboljši. Ostanejo notri nerazgrajeni motilci. Obstaja vrsta naprednih oksidacijskih postopkov ?iš?enja. Najbolj zanesljiva je ozonacija, potem recimo reverzna ozmoza in pa tudi katalitski postopki. Uspešna je pa tudi v bistvu kombinacija teh razli?nih postopkov ?iš?enja.
Za konec pa še, kakšni so škodljivi u?inki hormonskih motilcev z estrogenim delovanjem. Kot sem rekla, delujejo na rast, razmnoževanje in razvoj ?loveka in tudi živali. Najbolj evidentni dokazi so na vodnih organizmih pri ribah za iztoki odpadnih vod. Prihaja do motenj v spolni diferenciaciji, motenj v spolnem razvoju, v razmnoževanju. Dokazani so pa tudi u?inki na ?loveka, kot je pove?ana pogostost pojavljanja raka, motnje v reprodukciji, bolezni srca. Potem lahko prihaja do oslabitve imunskega sistema in pa tudi do zmanjšanja sposobnosti pomnenja. Ti so taki najbolj o?itni. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa, Tatjana. Sedaj bi dejansko odprl razpravo. Pred seboj imate listi?e, na katere lahko napišete svoje ime in potem vas bom pozval glede na tematiko, o kateri bomo govorili. Jaz mislim, da je bolje, da od tu vodim zadevo, kot da sem tam na sredini, ker bom lahko potem ponudil tudi in koga izzval, ?e bo potrebno pa malo ustavil, ?e boste hoteli preve?. Imam to operativno možnost.
K razpravi se je prijavil kolega prof. Pohleven. Prihaja iz Biotehniške fakultete, tako da midva sva stara znanca. Izvoli.

            PROF.  DR. FRANC POHLEVEN: Hvala lepa. Danes se nisem mislil udeležiti v razpravi, ker verjetno že veste, kaj bi povedal. Vsekakor pa bi se kolegu zahvalil, da je organiziral to pa mogo?e bi mu ?estital za Jesenkovo nagrado, ki jo je kolega Raspor dobil. To je najvišja nagrada Biotehniške fakultete. Bi pa vseeno rekel, da moramo poskrbeti v Sloveniji za ?isti zrak in vodo. Moj naslov pa je bil, kako vpliv industrije na te pojave, ki smo se jih danes mogo?e premalo dotaknili. Torej, v Sloveniji imamo na tem majhnem prostoru tako veliko in težko industrijo, imamo tovarno aluminija na vodovarstvenem podro?ju in da ne govorimo o cementarnah. V Sloveniji, ki ima popolnoma druge danosti. Torej, vse te surovine, ki jih predelujemo v Sloveniji, niso naše. Uvažamo od dale? in z uvoženo energijo tukaj predelujemo. Imamo pa surovino, naravne danosti, ki jo pa izvažamo v tujino, kjer jo s pridom uporabljajo. Tukaj bi mogli iti v preokret našega gospodarstva, ki bi bilo mnogo bolj ceneje. Politikom že nekaj let govorim. »Ja, to pa ne moremo narediti!« Slej ko prej  bo treba, ker to je predrago, kar sedaj delamo in se bomo morali dejansko spustiti na naše danosti. Torej, z malo energije predelati to, kar imamo in potem bomo še ve? vode imeli mogo?e na razpolago, kot je danes rekel prof. Plut. Vse preve? onesnažuje naša industrija, tako zrak in vode.
Še to. Deževnica pri takšni industriji je tudi umazana, tako da bi najprej morali za?eti pri industriji in pri strukturiranju slovenskega gospodarstva. Hvala lepa.
Vprašanje. Kako bi bilo potrebno našo industrijo prilagoditi, da bi manj onesnaževala slovenski prostor?

            DR. PETER RASPOR: Marjeta se je javila za besedo.

            DR. MARJETA STRAŽAR: Jaz, tako kot sem rekla, prihajam iz baze. Jaz komentirati zraka ne morem. Tudi ne tovarne aluminija in cementarn ne morem. Lahko pa povem, kako je na našem podro?ju, ker mi pokrivamo pa? podro?je ob Ljubljani, se pravi Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda. Verjetno veste, da ima na našem podro?ju recimo Lek, ki ga ima Sandoz, da je Eta, da je Fructal, da je meso in podobno. Helios, Tomasa in podobno. Jaz iz svojih izkušenj lahko povem. Industrija se je precej, vsaj na našem podro?ju, precej popravila. Prvo, kar je, jim zara?unamo komercialno ceno za ?iš?enje. Ko te po žepu udari, je zadeva bistveno druga?na. Imajo bistveno manj koli?in odpadne vode, manj obremenitev, ker je pri nas cena odvisna od obremenitve in pla?uje dejansko ceno, ki pokriva njihove stroške. Veste, da je sedaj najve?ji problem dušik in fosfor in te sestavine, tega je najve? v komunalni vodi. Ni za zanemarjati. Industrija ima sedaj bolj kot ne, voda prihajam, vsaj na našem podro?ju, na nivo komunalne vode ali pod to. Moram opozoriti, da oni še vedno ne morejo sami vode ?istiti in Helios jo pa? ne more. To je kemija in veste, da to na biološki sistem ne gre in nas rabi. Ona rabi komunalno vodo. Ampak, zadeva pri industriji se vsaj na našem podro?ju precej popravlja.
Bi pa opozorila na nekaj. Male ?istilne neprave. V roku desetih let bo moralo biti v Sloveniji do leta 2017 100.000 malih ?istilnih naprav, ki niso zakonodajno urejene, nih?e ne ve, kdo jih bo kontroliral, kako jih bo kontroliral. Ljudje so zbegani in je na terenu razpust, ker ne vedo, kaj. 100.000 malih ?istilnih naprav. 40 % prebivalstva bo živelo pod malimi ?istilnimi napravami. Mi velike sisteme bomo že obvladovali, ampak malih ne bomo.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Izvolite.

            ………………….: Dodala bi informacijo. Jaz sem zaklju?ila s tisto besedo, da je potrebna solidarnost pri poplavah. Mislim pa, kar se ti?e onesnaževanja iz teh industrijsko-obrtnih poslovodnih dejavnosti v?asih pa preve? solidarni. Jaz poznam veliko primerov, ko se izpusti iz teh objektov dodajajo pono?i direktno v vodotok. Teh je še veliko. Smo solidarni do tega. Mol?imo.

            DR. PETER RASPOR: Kolegica Ku?an in potem kolegica Simonetija, tudi z vrha dol. Je kakšna misel o tem? Najprej kolegica Ku?an, potem bo pa gospod Pohleven dobil nazaj besedo.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   

            DR. ANA KU?AN: Jaz bi se samo na kratko navezala na to, kar je bilo re?eno o malih hidroelektrarnah in ?istilnih napravah in tudi na to bom jaz navezala male hidroelektrarne. To je oboje gotovo en velik krajinski izziv za krajinsko arhitekturo. Male ?istilne naprave so lahko dobrodošle, samo je treba paziti, da se ne bo z njimi zgodilo tako, kot se je s temi bioplinarnami, ki so tudi nastale iz enega dobrega izhodiš?a, pa so zaradi razli?nih razlogov postale problem, namesto, da bi problem reševale. Z malimi hidroelektrarnami je pa tudi tako, da je to en velik .. (nerazlo?no) za opustošenje naših vodotokov in da lahko seveda bistveno spreminja, tako kot velike hidroelektrarne, bistveno spreminja identiteto prostora, identiteto re?nega prostora v Sloveniji, v kateri stalno govorimo o identiteti prostora, ne da bi zares vedeli, kaj to pomeni. Hvala.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Kolega Pohleven. Sedaj pa drugo vprašanje, podvprašanje.

            DR. FRANC POHLEVEN: Hotel sem vprašati, kako na primer Jesenice, poznam problem Medvode, zapornik, koliko strupa je tam nakopi?enega, tako da sploh ne upajo dvigniti zapornic oz. kdaj bi to naredili. Takih primerov je še zelo veliko. Vem tudi za Štore, za tovarne oz. jeklarne, ki puš?ajo v vodo in voda napaja podtalnico. Tu bi mogo?e prof. Plut kaj vedel povedati, kako vpliva.

            …………………: Izhodiš?e, danes je bilo tudi oz. sporo?ilo, da je letos tudi leto kemije, mednarodno. Vsekakor. Ob priliki, ko smo pred mnogimi leti obdelovali problematiko Ptujskega jezera, ki je veljalo kot, oprostite, mariborska greznica, mi je eden od kemikov zelo plasti?no ponazoril, kaj pravzaprav v tem Ptujskem jezeru je. Odgovoril je, da je to tipi?en primer sistema, kjer gre za periodni sistem elementov. S tem je želel poudariti, da pravzaprav v tem prostoru težko ne najdemo stvari, ki sodijo v ta del. Torej, ena od najve?jih problemov mislim, da ni v vodi pa še vedno raziskujemo predvsem vodo, zganjamo monitoring takih in druga?nih snovi v vodi, ker še vedno ne razumemo, da je vodni življenjski prostor sestavljen iz vode in usedlin in v tem je osnovni problem. Naše usedline, bodisi na Savi, Dravi ali kjerkoli smo gradili zajezitve, so pravzaprav, ?e se izrazim zelo medijsko, tempirana bomba, ki jo bomo slej ko prej na tak ali druga?en na?in bili deležni. Leta 1963, ko se je odprla, ko si ravno spraševal, zapornica v Mostah pri Žirovnici je bil pomor tako reko? vsega živega na dolžini 50 kilometrov. Si predstavljate dogodek danes? Torej, tisto, kar smo videli, da je odmrlo, so bile ribe. Ampak, seveda z ribami pa še vse ostalo. Edina rešitev, zakaj je Slovenija še vedno to, kar sem tudi prej povedal, takšna kot je, je bogatenje teh velikih re?nih sistemov, ki so izjemno obremenjeni s sorazmerno ?istimi pritoki. Zato se seveda navezujem na misel kolegice Ku?anove, ki je posebej opozorila na stihijsko gradnjo malih hidrocentral, ki pravzaprav ravno to prepre?ujejo. Tako imenovano bogatenje teh re?nih sistemov, ki smo jih zaprli. Jaz sem zelo dobro spomnim 80-ih let, ker sem takrat za?el profesionalno se ukvarjati z vodami, ko je bila tematika vezana na akumulacije na reki Savi, ko je bilo zelo jasno povedano, tudi v parlamentu pa še marsikje drugje na ministrstvih, da se bo ta akumulacija za?ela dogajati, ko se bo stanje reke Save izboljšalo z aktivnostmi, povezanimi v prispevnem obmo?ju. Vendar, gradnja je za?ela prej, ko se je to zgodilo. Takrat je bilo jasno povedano, da drugi razred kakovostni za reko Savo je predpogoj, da s tem za?nemo. Mi smo za?eli in Vrhovo je bilo prvo jezero, ki je v treh letih postalo eutrofno. Mislim, da ni treba naprej ni? ve? razlagati.

            DR. PETER RASPOR: Kolegica, izvolite.

            ………………….: Mogo?e bi samo dodala k tej razpravi, se mi zdi tale izziv. Prestrukturiranje gospodarstva je potrebno. Moram re?i, da se o tem pogovarjamo tudi tisti, ki smo dejavni v urejanju prostora in smo trdno prepri?ani, da je kakršen koli razvojni nov program ali pa zagon možen samo na tak na?in, da bi se pravzaprav o stanju, ki ga v prostoru zaznavamo in ki ga na virih zaznavamo, se pravi pri vodi, pri gozdu in zraku, ?e ho?ete, kakovosti zraka, resno pogovarjali. Se pravi, da bi najprej ugotovili, kakšno stanje pravzaprav imamo, kakšna je naša fizi?na realnost in se potem za?eli spraševati, kakšne gospodarske izzive pravzaprav lahko povežemo s tem, da bi to fizi?no realnost optimalno izkoristili v duhu trajnostne paradigme. ?e samo ta podatek vzamem. 100.000 malih ?istilnih naprav. Kolegica Ku?anova je seveda takoj videla tukaj problem. Mene kar mrazi. To je 100.000 posegov v prostor. Moja možnost je taka. Država se lahko spomni, to je pa res problem, 17 je že tukaj, bo dala subvencije za to, da tole za?nemo delati, ker nenazadnje 40 % prebivalstva bo na to vezano. Oni bodo ali brez urejenega problema ali pa ga bodo imeli. Kako bomo to rešili? Ali bo to naredila po principu bioplinarn, kjer bo pravzaprav dala samo nekaj sredstva za to, da bo nekdo zaslužil pri trivialni opremi in izvedbi, ali bomo to rešili dogovorno, solidarnostno in tako, kot smo danes že nakazovali, da so neki moderni ali pa inovativni modeli reševanja razvoja v prostoru, ki je bistveno bolj kompleksen, kot smo si mi v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih pripravljeni priznati.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Imam eno podvprašanje iz publike. Kolega Pergar pravi, da ga ne bi odpel, da naj kar vprašam. Njegovo vprašanje je vezano na izpiranje živega srebra preko reke Idrije, Hublja, Vipave in tako dalje v severno Jadransko morje. Koliko resen je ta problem za Slovenijo?

            ………………….: Ravno s to problematiko se ukvarjam. Problem živega srebra re?nega sistema Idrijce, So?e in posledi?no zaprtega severnega Jadrana je seveda dosti evidenten in 500 let rudarjenja je pustilo svoje sledi. V tem ?asu je tisto, kar imenujemo vklju?evanje živega srebra v ta krogotok, približno reda velikosti 1 tone na leto. Vklju?uje se v kopni prostor, še vedno. Ve?ji problemi so pa izpiranja, ki so izpiranja iz tega naravno bogatega vira in pa samo živo srebro, kot ve?ina izmed vas ve, elementarno niti ni problemati?no, vendar so razmere v vodnem prostoru tega dela, predvsem severnega Jadrana in tudi zajezitev reke So?e, takšne, da omogo?ajo t.i. metilacijo, to pa je vezava živega srebra s pomo?jo mikroorganizmov do ene spojine, ki je izjemno nevarna – mentilirano živo srebro. To je pa tisto živo srebro, ki ga mi imamo v tem prostoru, ki prehaja preko prehranskih verig in tisti, ki je na koncu prehranske verige, to so pa v tem primeru predvsem ribe, ki so neposredno povezane kot vir hrane tudi za ?loveka, lahko problemati?no. Ocene so, da predvsem v sedimentih je to mentilirano živo srebro preseženo. Meritve to jasno kažejo. Sami smo delali meritve predvsem od alg preko organizmov, ki se s temi prehranjujejo do rib. In seveda ribe so tisti kon?ni prevzemniki, ki to akumulirajo. Stanje je takšno, da seveda lahko pomeni tudi dolo?eno grožnjo, ob seveda veliki uporabi teh organizmov, ki živijo v takem okolju. Na samo mentilacijo pa dejansko vplivamo tudi mi, ker ta mentilacija je pa seveda v okolju, kjer ni kisika, ker gre za .. (nerazlo?no) proces, torej z organskimi odpadnimi vodami, ki pa so še vedno v reki Idrijci in naprej tudi v reki So?i. Ta problem je še vedno prisoten in je tako reko? laboratorij v naravi, ki vsaj raziskovalcev seveda nudi veliko, uporabnikom pa lahko tudi dolo?ene strahove.

            DR. PETER RASPOR: Hvala. Kolega Plut.

            DR. DUŠAN PLUT: Jaz bi se ?isto na kratko vrnil na prejšnja vprašanja. Zdi se mi, da so izjemno pomembna. Glede industrije. Opozoril bi na to, da po poro?ilu UMAR-ja iz leta 2008 so najve?ji delež oz. najvišjo dodano vrednost v Sloveniji ustvarila podjetja, ki so zra?no in vodno intenzivna. Se pravi, emisijsko intenzivna. Bistveno ve?jo dodano vrednost. Zakaj? Zaradi tega, ker lahko  uporabljajo naše vodne tokove kot brezpla?no kanalizacijsko omrežje. To?ka ena. To?ka dva. Glede hidroelektrarn in glede malih hidroelektrarn. Tukaj smo, moram iskreno povedati, imamo dolo?ene probleme. Poglejte, tudi v tem trenutku uporabljamo elektri?no energijo. Do sedaj smo bili pozorni predvsem na tiste energetske vire, ki so ogrožali naše bivalno okolje. Naslednja faza, raba obnovljivih virov energije pa prinaša ekosistemske probleme, naravovarstvene probleme. Tukaj se bomo morali odlo?iti. Tukaj bodo potrebni dolo?eni kompromisi, ki bi morali iti v sonaravne smeri. Zakaj male hidroelektrarne imajo tak slab sloves? Iz preprostega razloga. Ker ekosistemski pogoji, ki so bili postavljeni, niso bili upoštevani. Sedaj se pa postavlja vprašanje 4.000 malih hidroelektrarn oz. vodnih obratov v preteklosti je bilo v Sloveniji. .. (nerazlo?no). Propadanje sedanjih jezov je ekosistemsko škodljivo. To se upam dokazati, tudi iz vidika ribjih vrst in tako naprej. Ali ne bi bilo smiselno z vsemi naravovarstvenimi in ostalimi ukrepi, da se vzpostavi sistem nekdanjih vodnih obratov z jezovi v isti višini s hišami, krajinsko urejeno, arhitekturno urejeno? Ali je to proti, ker v obratnem primeru, moram povedati kot geograf, ki razmišljam še o drugih, mislim, kaj pa sedaj namesto hidroelektrarn. Moram apelirati na to, da tukaj dajmo iskati nek strokovni sonaravni konsenz, da ne bomo zamudili tega vlaka glede obnovljivih virov energije. Seveda pa energije itak preve? uporabljamo. Ne bi hotel iti naprej v razpravo.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Kakšen komentar na to, kar pravi kolega Plut? Bi kdo želel kaj re?i na to temo?

            …………………: Samo o tem, da je nujno, da se kon?no medsektorsko za?ne pogovarjati.

            DR. PETER RASPOR: Brez tega ni poti naprej. Imamo tri vprašanja. Prvo vprašanje, ki ga bo formiral, je gospod Timi E?imovi? iz Inštituta za klimatske spremembe. Izvolite.

            TIMI E?IMOVI?: Vesel sem, da sem danes prišel na ta posvet. pozdravljam vse vas. V resnici sem se spomnil na 90. leta, ko smo približno tako, kot se danes diskutira, razpravljali o teh podobnih ali celo istih problemih. V resnici pa lansko leto sem zaklju?il serijo raziskav na podro?ju trajnostne prihodnosti ?loveštva. Za današnjo diskusijo sem se omejil na mnenje, mišljenje, obstoj ne?esa, kar se imenuje razvoj. Razvoj prihaja v našo družbo intenzivno koncem 80-ih let, ko je prišel s paradigmo trajnostnega razvoja. V resnici razvoj v naravi ne obstoji. Narava nima razvoja v nobenem smislu. Po raziskavah na podro?ju trajnostne prihodnosti in ?loveštva vidimo, da je trajnostna prihodnost ?loveštva, v zelo kratkim besedah povedano, harmonija ?loveštva z naravo. Zaradi tega mislim, da bi bilo prav, da za?nemo razmišljati tako, na kakšen na?in je ta razvoj, ki prihaja iz panonskega slovar?ka, zapeljal tudi nas okoljevarstvenike. Hvala lepa.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Pravzaprav nisem dobro razumel vprašanja. Je kdo od prisotnih razumel vprašanje ali ste mislili kot komentar? Hvala lepa. Odli?no. Potem bi šli na naslednje vprašanje. Naslednje vprašanje bo prišlo iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naša kolegica Mira Skubic bo kar direktno formirala vprašanje. Izvoli, Mira.

            MIRA SKUBIC: ?eprav je tema voda in urbani prostor, bi se jaz navezala na kmetijstvo, in sicer kmetijstvo in voda. Tukaj bi pred samim vprašanjem dodala še krajši komentar. Danes je bilo že re?eno, da pravzaprav potrošniki ne verjamemo tistim vodam, ki jih pijemo iz pip. Po drugi strani pa velikokrat tudi slišimo, da naši kmetje so tisti, ki so krivi za to, da so podtalnice onesnažene in podobno. Moje vprašanje je sedaj tukaj, kako kmetijstvo naprej in torej sonaravno kmetijstvo, ekološko kmetijstvo.

            DR. DUŠAN PLUT: Na kratko. 20 % ozemlja Slovenije je v okviru vodovarstvenih obmo?ij. Na teh 20 % je torej prednostna raba usmerjanja v zagotavljanje pitne vode. Sonaravno ekološko ali integrirano kmetijstvo v obeh primerih bi moralo biti absolutno usmerjeno v ta obmo?ja. Vendar je treba po pravici tudi povedati, da to pomeni, da bi morali mi kot porabniki vode pla?ati dodano vrednost tistemu kmetu, ki bo zaradi tega imel manjši dohodek. Jaz mislim, da to na?elo pravi?nosti moramo negovati in v tem primeru je to edini, po mojem mnenju, pravi odgovor.

            DR. PETER RASPOR: Mislim, da še dva komentarja. Kolegica Lidija bo gotovo imela kaj za povedati v tem kontekstu.

            DR. LIDIJA GLOBEVNIK: Samo opozorila bi, da se tudi ta dodana vrednost mora pazljivo izra?unati, ker ?e gre za vnose prevelikih snovi za zaš?ito rastlin, po eni strani so lahko veliki donosi, ampak je zdrava mera, kaj je dodana vrednost glede na naravne sposobnosti ekosistema. Tukaj se tudi v?asih ne znamo dobro obrniti.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Mogo?e kakšen komentar na to temo? Bi kdo želel re?i kaj v zvezi s tem? Hvala lepa za vprašanje in gremo na naslednje ministrstvo, mislim, da je tudi zelo pomembno. Kolegica Darja Stani? Racman bo vprašala ne vem kaj. Se veselim vprašanja.

            DARJA STANI? RACMAN: Dober dan v imenu Ministrstva za okolje in prostor, vodja sektorja za vode. V bistvu me zelo veseli današnji dogodek. Pozdravljam tudi razpravo. Pokazala je v bistvu po eni strani ta razpon sogovornikov, s katerimi se sre?ujemo tisti, ki naj bi v državi upravljali z vodo. Govorimo o onesnaževalcih, govorimo o rabi, govorimo o urejanju, govorimo o prostorskem planiranju. To je dejansko izjemno široko podro?je in potrebuje integracijo v vsa ostala podro?ja. Mogo?e tukaj smo v Sloveniji še posebej šibki. Jaz bi rekla, ?e bi jaz imela vas na nasprotni strani pri medresorskem usklajevanju, bi se že zmenili tako, da bi bilo prav. Ampak, žal je pa v bistvu tako, lahko potrdi moj bivši šef, gospod Podobnik, da v medresorskem v bistvu smo sorazmerno šibki. Ena beseda je bila, kapital, trajnostni razvoj, sedaj bomo za?eli operirati še z eno tako seksi besedo: ekosistemske storitve, ki ravno tako zelo usmerjeno dajejo poanto na izra?un investitorja. To zbrano publiko z izjemnimi izkušnjami vendarle sprašujem, kako na nivoju Slovenije nekje obrniti mentaliteto ?im hitreje, ne tako, da nam Evropa izklju?no nekako narekuje pa mi potem zaradi … (nerazlo?no) moram nekaj popustiti, ampak, kako v bistvu strukturirano iti v ta proces stranke zelenih tudi v bistvu. Smo izjemna država, ki tega elementa v splošni družbi nimamo zelo razvitega. Hvala.

            ..........................: Jaz mislim, da bi bil prvi korak ta, da se že prisotni ministrstvi nekoliko bolj skupaj usedeta. To bi bil prvi korak. Drugi korak bi bil, da se za?nejo med seboj pogovarjati. Tretji korak pa bi bil, da za?nejo vklju?evati strokovnjaki. Hvala.

            DR. PETER RASPOR: In ?etrti korak, da za?nejo skupno vodo piti. Izvoli.

            DR. DUŠAN PLUT: In Miha, prvi korak, da bi se dogovorili in mislim, da je to poanta vašega vprašanja, kakšen razvojni model v Sloveniji potrebujemo in kako si predstavljamo prihodnje življenje, kako si predstavljamo razmerje med neko potrebno zmerno rastjo materialnega blagostanja, ne da bi na ta ra?un ogrožali to, kar ste rekli, ekosistemske storitve. In tukaj pa moram re?i, da sem tukaj jaz velik skeptik, velik skeptik, planetarno in državno. Namre?, sedanji razvojni vzorec je ekosistemsko dolgoro?no nesprejemljiv. To je še vedno kolonizacijski vzorec s paradigmo rasti in enostavno v tem sistemu jaz ne vidim rešitve in ?isto razumem vašo negotovost. Tudi jaz jo imam absolutno prisotno, zato ker je sedanji neoliberalni razvojni vzorec dejansko preplavil cel svet in nam ne nudi nobenega manevrskega prostora. Mogo?e bo rešitev v tem, da bomo ekosistemske storitve morali za?eti pla?evati, se pravi, tudi storitve vodnih ekosistemov. Izra?uni so pokazali, konstanca leta 1997, da je dejanska cena ekosistemskih storitev dvakrat ve?ja kot je globalni bruto doma?i proizvod. Ali smo sposobni to kapitalsko logiko mi, ki smo na drugi strani, na strani naravnega kapitala, tako mo?no poudarjati, da se bo vklju?ila v naše tržno gospodarstvo? Ostaja odprto vprašanje. Zaenkrat tega junaka na svetu še ni bilo.

            DR. PETER RASPOR: Hvala kolega Plut. Je mogo?e še kakšen komentar? Izvolite.

            MAG. MAJA SIMONETI: Moram se navezati na tisto podmeno, naj se ti dve ministrstvi za okolje in za kmetijstvo za?neta pogovarjati. Za nas ali pa iz vidika novih paradigem bi bilo seveda klju?no, da bi znotraj okolja in prostora ugotovili, da tukaj gre za dve vsebini in vendar ne gre za dve vsebini. Me veseli današnji pogovor, ki je zelo kakovosten, me seveda skrbi, da bi rezultat takih pogovorov bila še bolj trdna pozicija sektorja vode, da bi še bolj suvereno, še bolj samostojno z ekosistemskimi in ne vem kakšnimi pravicami vstopil v pogajanja, namesto da bi pravzaprav solidarnostno pogledal svoje potrebe, postavil v razpravo pravo?asno, dovolj zgodaj, v razvojno razpravo o gospodarskem razvoju, ne v razpravo na koncu, ko smo že vse rešili in se samo še o odpadnih vodah pogovarjamo pa o virih pitne vode. Razprava o strategiji razvoja Slovenije se za?ne s tem, kar sem že prej povedala, z našimi viri, z njihovim stanjem in s tem, kako pravzaprav jih lahko obvladujemo, da bodo podprli kakovost bivanja, ki pomeni vse. Od gospodarstva, kakršnokoli že je primerno za slovenski prostor, pa do kakovosti potem pitne vode. V procese na?rtovanja, ki so po mojem zelo elementarna stvar, tako kot dogovarjanje in sodelovanje, za skupne cilje je treba interese vode ali pa interese tega podro?ja vklju?iti kar se da suvereno in zgodaj in po mojem so to pa? tudi eni inovativni modeli pravzaprav, ki bi morali vstopiti v naš javni sektor, ne pa, da se pogovarjamo, kako bi pa? v javnem sektorju še izostrili posamezne pozicije in bili mo?nejši prepozno.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa Maja. Še Lidija bo nekaj komentirala in potem bomo šli naprej.

            DR. LIDIJA GLOBENIK: ?isto konkretna bom. Moje mnenje je, da sedanja institucionalna postavitev, kako se gremo politiko, pravzaprav ne podpira te ideje po novih paradigmah. Zunaj je nacionalni energetski program. V njegovi izdelavi se Ministrstvo za okolje in prostor, ki brani barve voda, vklju?uje šele v postopku celovite presoje na okolje. Mislim, da je to prepozno.

            DR. PETER RASPOR: To je prepozno. Drži. Hvala lepa za ta komentar in za ta zaklju?ek, ker je dovolj jasen, da to tako razumemo. Jaz imam tukaj eno vprašanje od študenta iz Biotehniške fakultete. Žiga Strmšek. Izvolite.

            ŽIGA STRMŠEK: Vse lepo in prav. Vsi se zavedamo tega, vsi lepo živimo, vsi verjamemo, vsi kupujemo eko izdelke, ki so ful dobri. Vsi so res ekološko in zeleno pridelani in vse to. Ampak, tega dejansko ne živimo. Samo verjamemo. Kako bi, ?e imate mogo?e kakšno idejo ali kakšne izkušnje, mi to javnost osvestili, da bi jih za?el zanimati problem vode, problem onesnaženja? In da bi potem tudi za?eli to živeti. ?e ne bo pritiska javnosti, po vsej verjetnosti ne bomo nikamor prišli.

            DR. PETER RASPOR: Kolega Kobal.

            DR. EDVARD KOBAL: Mislim, da je to leto pa tudi naslednja leta, ni važno samo to leto, v bistvu izredna priložnost za to. Seveda pa se morajo v okoljih, kjer se bodo recimo odlo?ili za te raziskave vod, enostavne raziskave vod, ne glede na to, kako drugi strokovnjaki na to gledajo, seveda tukaj veliko stvari pogovarjati, da pa? ta model druga?nega ?loveka, ki je na slovenskem potreben, ki iz teh naših razmišljanj tukaj izhaja, seveda tudi uresni?imo. Jaz mislim, da so najmlajši na to najbolj pripravljeni, da bo prevzamejo. Res pa je, da tukaj potrebujejo podporo, tudi v smislu tega, da tako plastovito, celostno, kot se tukaj pogovarjamo, dobimo tudi v izobraževalnem procesu poglede tudi nižjih, ne samo visokošolskih, recimo predvsem osnovnih in srednjih šol, pogled v to problematiko in pa, da je seveda mnogo bolj vpeto v realno okolje, da se tukaj ?im bolj zmanjšajo meje, ki sicer obstajajo. V ?asu naivnega realizma v razvoju otroka oz. mladostnika seveda moramo pri?akovati tudi dolo?ene napa?ne predstave in pa seveda potrpežljivost strokovnjakov na drugi strani, da bodo te predstave, ki so v mladem ?loveku, bili pripravljeni … (nerazlo?no) in da jih seveda izboljšajo v smislu tistega, kar obeta prihodnost.

            DR. PETER RASPOR: Prosim, kolega Plut.

            DR. DUŠAN PLUT: Vaše vprašanje je zelo umestno in težko bo nanj celovito odgovoriti. Jaz bi samo opozoril na to, da država ima ekonomske in zakonske instrumente, da bi malo bistveno bolj vplivala na to, da bi na primer kupovali tudi ekološko hrano. Ni to odvisno samo od nas. Samo dva stavka bi rekel glede ozaveš?anja oz. osveš?anja. Bom zelo samokriti?en.  Zadnji? sem predlagal, da bi vse u?itelje geografije, ki so študirali pred ve? kot desetimi leti, morali dodatno trajnostno sonaravno izobraziti, ker si ne predstavljam poslanstva u?iteljev v osnovnih, srednjih šolah, morda celo na univerzah brez tega, da ne bi sami pripadali tej paradigmi. Samo to bi rekel.
Mogo?e samo še stavek, ker prihaja iz mlade generacije. Jaz mislim, da je akcija Ekologov brez meja pokazala, kje je potencial mladih. Na vas je tudi, da kaj storite in da ne sprašujete samo, kaj bi mi storili. Jaz predvsem pri?akujem od mlade generacije, ki je neobremenjena s tem, ?eprav moram re?i, da ve?krat tudi pri svojih študentih opažam, da je ta potrošniška mentaliteta se zalezla prakti?no v vse pore njihovega razmišljanja.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Ku?anova bo še dopolnila to.

            DR. ANA KU?AN: Se bom navezala na to, kar je rekel prof. Plut. Seveda sem imela možnost, da sem sodelovala na nekem posvetu v ciklu priprav bele knjige o izobraževanju Republike Slovenije, kjer smo se pogovarjali to?no o tem. Ta posvet je imel naslov Trajnostno izobraževanje ali kakorkoli. Izpostavljali smo ne samo to, da je treba doizobraziti u?itelje zemljepisne geografije, ampak, da je treba drug koncept o svetu, drugo predstavo o svetu in o naši odgovorni vlogi v njem, v n
ašem odgovornem odnosu do okolja vpeljati že takoj v osnovnošolski sistem. Predvsem na podlagi tega, da skozi ves kurikul v osnovni šoli razvijamo to, da se otroci glede na starostne sposobnosti najprej na nek na?in seznanjajo s tem, predvsem, da se jih navaja na to, da njihova dejanja imajo posledice. Te posledice so lahko pozitivne in so lahko tudi negativne. Predvsem na to. Preko tega, to je ena možnost, razvijajo potem odgovoren odnos do sebe, do drugega in preko tega, da razvijejo odnos do drugega, tudi do okolja. ?e bo ta bela knjiga, ?e bo to seveda sprejeto kot del bele knjige, ne vem, in ?e bo naš Državni zbor to sprejel, tudi ne vem. Ampak, dejansko je odgovornost na nas.

            DR. PETER RASPOR: Izvolite, Maja.

            MAG. MAJA SIMONETI: Moram se oglasiti. Vedno, kadar nekdo re?e, kaj se bo v šoli dogajalo, se oglasim s tem, kar bom sedaj povedala. Brez zgledov ne gre. Popolnoma sprevržena je naša mentaliteta v tem smislu, kakšne upe polagamo v šole, pri tem pa ?isto ni? ne naredimo za to, da bi v bistvu to podprli, da bi v praksi to tudi delovalo. Tako, kot je rekla Ana. Naša dejanja imajo tudi posledice. Naši otroci seveda zelo kriti?no gledajo nas, svoje u?itelje in tudi javno .. (nerazlo?no) in vse, kar mi vidimo in tudi to razumejo. ?isto ni? jih ne moremo nau?iti mimo tega. Sodelovala sem v veliki mednarodni raziskavi, kjer smo se z izobraževanjem za trajnostni razvoj ukvarjali in lahko vam povem, da so države, po katerih se želimo zgledovati, ogromno vložile prav v to, da bi odraslo populacijo in sisteme ozavestile, da ?e se pa? prešalta, preorientira na trajnostno paradigmo, je treba najprej za?eti s podporami, ki tako paradigmo sploh omogo?ijo prevzeti. To pomeni, da ?e se gremo trajnostni razvoj v šoli, morajo biti naše šole podprte z ustreznimi financami, da bodo to kakovostne arhitekture, odli?na u?na okolja, dobri, odprti prostori, v katerih bodo naši otroci lahko dojeli, kaj pa? pomeni ustrezno ravnanje s prostorom in tako naprej. Samo strategija in samo bela knjiga, žal, in tudi preedukacija u?iteljev žal ne bosta dala rezultatov.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa, Še kakšen komentar. ?e ni komentarja, potem bi jaz prosil kolegico Tišler. Vi bi komentirala samo to? Izvolite.

            MARIJA MAHNE: Sem Marija Mahne iz Kopra in že dvajset let delam z nadarjenimi Zoisovimi štipendisti. Dotikamo se vsaki? dvajset let narave in jemljemo snovi iz narave. Letos so prišli Zoisovi štipendisti na drugi na?in štipendiranja in Zavod za zaposlovanje je ukinil ta projekt. Novi financer Zoisovih štipendistov nas niti na pogovor ne kli?e.

            DR. PETER RASPOR: Dajte prosim povezati to z današnjim dogajanjem.

            MARIJA MAHNE: Današnje dogajanje je o vodi. Lansko leto so ti mladi raziskali Rižano. Mnogo idej za Luko Koper. /ni vklju?ena/

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa za vaše sporo?ilo. Jaz bi sedaj pa izzval kolegico Tišlerjevo, da postavi vprašanje komerkoli. Kaj mislite, da je potrebno v tem trenutku vprašati?

            DR. TATJANA TIŠLER: /ni vklju?ena/ …. in iztokih iz ?istilnih naprav. Glede na to, da delam že kar dolgo ?asa na podro?ju varovanja voda in tudi kolegico iz centralne ?istilne naprave Domžale dobro poznam, imam za kolegico eno vprašanje. Glede na to, da gredo oni vedno naprej s ?asom, me zanima, ?e ima morda kakšne meritve, kakšne podatke o estrogenih oz. ksenoestrogenih na njihovih iztokih iz ?istilne naprave.

            ……………..: Dejansko, mi imamo sedaj v zaklju?ni fazi doktorat, ki ga dela naša kolegica in skupaj z Inštitutom Jožef Stefan prijavljamo sedaj eno aplikativno raziskavo v tem smislu, vendar je pa tudi detekcija teh snovi, ki so v tako nizkih koncentracijah, v?asih malo težka. Nimamo dejansko posnetega celega spektra, ampak nekaj podatkov pa je pa so vam na voljo, ?e je treba.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. kolega Plut. Jaz bi imel eno vprašanje za vse skupaj. Kje v procesu na?rtovanja prostorskega razvoja je pravzaprav izvor težav, ki vodijo do napa?nih in škodljivih odlo?itev o razvoju v prostoru oz. ravnanju z vodo? Kako bi jih lahko v tej državi dejansko premostili? Prosil bi v bistvu za kratek komentar vsakega od nas, kako pravzaprav to zadevo vidite. Bi za?el kar s teboj.

            …………………..: Ti pomisleki do ve?krat izpostavljeni, predvsem ta raba. Kakšno je pa dejansko stanje v Sloveniji? Saj mi, ali imamo sploh kakšne podatke konkretno iz okolja in tako naprej, razen to, da slišim, da ribe v Ljubljanici spreminjajo spol, da pa ljudje ob Ljubljanici ga pa še ne. Ali je sedaj v zvezi s tem kaj resnega?

            …………………: V bistvu teh meritev ksenoestrogenih in estrogenov v zakonodaji še nimamo za odpadne vode. Dolo?ali so na Inštitutu Jožef Stefan na bolnišni?nih odpadnih vodah in so zasledili nekaj deset nanogramov na liter teh estrogenov v odtokih na ?istilno napravo. Iztoki so bili pa nekaj nanogramov na liter teh estrogenov, tako da nekaj podatkov je. Mi smo uporabili biološke preizkuse. Vodo, odtoke, iztoke iz ?istilnih naprav smo koncentrirali in smo v bistvu s tem bioloških preizkusom ugotovili prisotnost estrogenov in ksenoestrogenov, vendar ne vemo katerih. Meri se pa v površinskih vodah, so pa ti okoljski standardi, glede na vodno direktivo, se merijo pa ftalati pa nonilfenoli, ki so tudi ksenoestrogeni. Jaz tukaj vidim ve?ji problem v estrogenih, zaradi tega, ker so izredno biološko aktivni. Biološka aktivnost se pokaže že pri nanogramih na  liter. V bistvu vidim tukaj ve?ji problem, kot pri ksenoestrogenih, ker tudi, ?e vi odstranjujete  z recimo biološkim ?iš?enjem. ?e vam nanogrami ostanejo notri, lahko izzovejo odgovor na organizmu.

            DR. DUŠAN PLUT: Hvala. Si odgovoren z odgovorom? Hvala lepa. Jaz bi se vrnil k osnovnemu vprašanju, ki mislim, da je klju?no vprašanje za to, kar se danes pogovarjamo. Imamo še sedem, osem minut. Rad bi po?asi pripeljal do zgodbo do konca. Kje v procesu na?rtovanja prostorskega razvoja je izvor težav, ki vodijo do napa?nih in škodljivih odlo?itev o razvoju v prostoru oz. v ravnanju z vodo ter kako bi mi to lahko pravzaprav rešili v naši državi? Lidija, bi mogo?e prva, potem bomo pa naprej. Bi vas rad slišal, kako dihate.

 

            DR. LIDIJA GLOBEVNIK: Za?ne se, še preden se prostorsko na?rtuje, že pri idejah, kako razvijati. Mislim, da nimamo metodologij in možnosti pravzaprav še iz znanja ra?unati okoljske škode oz. ceno, ki jo pla?ujemo vsi zaradi nekih razvojnih projektov. To je ena stvar. Druga pa, da pri obilici ob?in v Sloveniji, ki imajo mandat na?rtovati svoj prostor, ni pravzaprav usklajenosti. Tukaj se zadeve zataknejo najprej.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Ana.

            DR. ANA KU?AN: Jaz bi tudi to dodala, da premalo usklajujemo razli?ne interese po prostoru. Ne vem, ?e je ravno to vir vseh težav, ampak gotovo je to en problem, da premalo raziskujemo razli?ne možnosti, kako bi lahko posamezen problem rešili, kako bi lahko, kakšen razvoj bi se lahko šli, kakšni bi bile lahko prostorske rešitve, ampak da se odlo?imo zaradi razli?nih dejavnikov za eno in potem jo preve?krat speljemo in potem jamramo, ko  ugotovimo, da ni dobra.

            ……………………: Eno stvar bi izpostavil, da je eden od problem, kar se ti?e vodnega okolja, po mojem mnenju, tudi ta, da imamo izjemno veliko podatkov, da izjemno veliko merimo, se ukvarjamo z monitoringom, nimamo pa resnih sklepov in ukrepov, kako to zmanjšati. Jaz mislim, da to je že ena stvar. Druga zadeva, ki se mi pa zdi zelo pomembna tudi, je pa, da neko rešitev, ko je že pripravljena, ko je zrisana, ko stoji neka ?istilna naprava, gremo v krajevno skupnost in re?emo: vi boste imeli pa ?istilno napravo. Kaj lahko drugega pri?akujemo, kot revolt? To so osnovni problemi, za katere jaz vendar trdim, da prostor smo razdelili na kmetijski prostor, na vodni prostor, na gozdni prostor, na urbani prostor pa ne vem, kaj še vse. ?ez dobro uro je v Tivoliju razstava, naredim še reklamo za Zemlji na koži pisano ob 17. uri v tivolskem drevoredu. Tam bomo govorili o kmetijskem prostoru, o izgubljanju kmetijskega prostora. Tukaj govorimo o izgubljanju vodnega prostora oz. njegovemu onesnaževanju in to je, jaz mislim, da so to bistvene stvari, da smo razdrobljeni, skregani.

            DR. PETER RASPOR: Kako bo to kolega Kobal povedal?

DR. EDVARD KOBAL: Jaz misli, da je Miha že nakazal. Jaz bom ?isto kratek. V bistvu vzgajanje odgovornosti. Lahko z razli?no starostnimi generacijami to in kar je kolegica govorila o vzorih. Meni se zdi tudi to izjemno pomembno. Tisti, ki so ekološko bolj ozaveš?eni oz. udejanjajo to, upam, da bodo tudi prvi pokazali, da bomo lahko videli, tudi tukaj prisotni in drugi, da so takšni ljudje, ker vzori vle?ejo.
Še ena stvar se mi zdi pomembna. V teh zmešnjavah oz. razli?nih gledanjih, babilonskem stolpu, v katerem se tudi glede teh stvari v bistvu naša slovenska družba nahaja, kot se druge seveda, ampak vendarle, je izredno pomembna tudi pripravljenost spreminjati stvari in jaz bom to moje omizje iz leve in z desne v kratkem povabil, da mladim, ki bodo analizirali vodo v okviru mednarodnega leta, za?nemo z neko novo etapo v razumevanju. Jaz mislim, da drugega sklepa kot predstavnik oz. vodja odbora za proslavljanje tega leta, kar se mi izredno pomembno. In pa seveda v okviru tega vzgajanja za odgovornost, da za?nemo govoriti o tem, da mora vsak prevzeti svojo odgovornost, ko gre za obremenjevanje, ko gre za onesnaževanje, da niso to samo kemiki, niso samo tehnologi, ampak so tudi menedžerji in drugi ter odlo?evalci v javnih zadevah, ki morajo sprejeti svoje odlo?itve. Res je to splošen odgovor, ampak vzgajanje odgovornosti je na prvem mestu.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Kolegica Tišlerjeva.

            DR. TATJANA TIŠLER: Jaz bi tukaj dodala samo to, to je moje mnenje, da je znanja v Sloveniji na inštitucijah veliko. Treba bi ga bilo izbrskati ven in potem recimo v dogovarjanju z ministrstvi to znanje porabiti v dobrobit Slovenije. Dodala bi pa še nekaj. Recimo, pri varovanju okolja se mi zdi pomembna komponenta tudi kapital. Jaz mislim, da kapital vodi skoraj preve?. V Sloveniji ima v bistvu zelo pomembno vlogo.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Marjeta, gotovo imaš svoje stališ?e do zadeve.

            DR. MARJETA STRAŽAR: Dejstvo je, da rabimo eno generalno strategijo, pa ne tako, kot jo ta trenutek država ponuja, ampak realno z neko fleksibilnostjo in voljo tudi države, da na nekem generalnem nivoju zadevo uredi. Seveda, tako kot v vsaki državi, si mislim, da … (nerazlo?no). Mi imamo pa? že 30-letno tradicijo na našem podro?ju in ?e ti korektno z ljudmi delaš, ?e jim argumentiraš zadeve, oni to tudi razumejo. Hotela sem pa samo še to re?i, kar sicer ne sodi ?isto sem. Punce arhitektke sprašujem. Jaz sem bila na Švedskem. Tam imajo dejansko vodo v mestu in diha z vsakim prebivalcem. Doma imam pa arhitekta tudi jaz. Stalno se prepiramo, ker mu dopovedujem, da je treba vodo. In pravi, da bi on že narisal in pa tudi je narisal, samo požegnajo ne. In verjetno punce enako. Zelo težko je. Mogo?e s kakšnim dobrim, dolgoletnim imenom še mogo?e spraviš zadevo notri, ampak tako, kot je Tanja rekla, na koncu je denar. ?e se ti ne izide, je to težka. Verjetno ni samo tukaj, kot je voda v življenju, ampak tudi, kar se ?istilnih naprav in hidroelektrarn ti?e, zelo podobno.

            DR. PETER RASPOR: Hvala. Maja, smem prositi vaše stališ?e do te zgodbe.

            MAG. MAJA SIMONETI: Mislim, da je kle? zgodbe v razdrobljenosti. Sektorski, prostorski. Od individualne do skupne ravni, ?e ho?ete, od sektorske do fizi?ne. To povezujem s tem, da ta razdrobljenost omogo?a zelo elegantne varne drže na polju, kjer si pa? suveren, na svojem teritoriju ali pa na svojem podro?ju, sprejemaš odgovornost, ki je pa pa? vedno omejena znotraj tvojega polja. Mi smo prišli do toliko sfregmentiranih polj, da preprosto procesi sodelovanja, dogovarjanja, ki zahtevajo odstopanje od svojih pravic in pridobljenih nekih pozanc in spreminjajte, to, kar ste povedali, se mi zdi strašno pomembno. Kolega je prej omenil sposobnost spreminjanja stališ?, izhodiš? in gradnikov. To je tisto, kar predstavlja strahovito oviro za kakršne koli korenite spremembe. Spremembe so, se mi zdi, tako, kot je rekla kolegica, seveda potrebne z ravni države. To moramo vedeti, to pomeni z ravni javnega upravljanja, javnega sistema, ki pravzaprav mora priznati, tukaj bi pa rada vklju?ila ceno in kapital ali pa razvoj, re?ejo tisti, ki se radi izognejo, ki jo je treba priznati seveda tudi naravnim virom. In to ne naravnim virom, ki so že v rokah enega razvojnega akterja, pa? pa naravnih virov perse. ?e bi mi razumeli, da je uporaba prostora, na katerem se mora ena voda razliti, stane in to priznajo od vsega za?etka in ta strošek seveda vklju?ili v naše prostorsko na?rtovanje in vedeli, da tega prostora pa? ne moremo porabiti za poselitev, ker preprosto druga?e tega produkta ne bomo imeli, razlivnega podro?ja ne bomo imeli, bi seveda stopili na pot teh težkih spoznanj, ki so potrebna v procesu odlo?anja o usklajeni rabi prostora, ki pomeni, da bo pa? treba re?i nekaterim rabam ne, da bomo druge imeli. Ni res, da si bomo razrezali gozd pa kmetijstvo, pa? pa se je treba o tem dogovoriti in treba pravzaprav neko prežemanje dose?i, ki je možno samo na ta na?in.

            DR. PETER RASPOR: Še zadnjo besedo kolegu Plutu.

            DR. DUŠAN PLUT: To?ka ena. V strategiji prostorskega razvoja imamo odli?na in zelo dobra na?ela. Prostorski razvoj Slovenije pa poteka popolnoma stihijsko. To je ugotovitev številka ena. Drugi?. ?e drži ta strategija in ?e se z njo strinjamo, potem jo bi morali spoštovati. Sprašujem se, kje so tukaj inšpekcijske službe in vse tiste, ki bi morale ta nadzor opravljati. Zakaj je Slovenija vse bolj podobna sra?jemu gnezdu? In tretja to?ka. Apeliram na to, da se ?im prej ustanovijo pokrajine, se pravi regionalna raven planiranja, kajti, ?e kje potrebujemo pokrajine, jih potrebujemo tukaj. Ne kot birokratsko ustanovo, ampak kot funkcionalno, razvojno in prostorsko ustanovo.

            DR. PETER RASPOR: Hvala lepa. Mislim, da pravzaprav ste povzeli duh tega, kar smo danes želeli sporo?iti, urbi et orbi. Tisti, ki boste želeli sami sebe slišati, kaj ste lepega rekli, boste danes zve?er po 22. uri na spletnih straneh Državnega sveta lahko slišali sebe. Prav tako tudi na skledar.tv in boste videli, kako ste temu postregli. Dovolite mi, da se vam zahvalim, da ste bili tukaj z nami. Posebej bi se rad zahvalil profesorjema Ku?anovi in Tomanu za uvodne misli, ki so odprle dileme in potem kolegici Tišlerjevi do dejansko Globevnikove, vsem v tej vrsti, ki ste danes svoj doprinos dali, da smo lahko trezno razmišljali o problemih sedanjosti in tudi delno smo se dotaknili problemov prihodnosti, ki nas ?akajo, ?e ne bomo rešili problemov sedanjosti. To, kar je kolega Kobal dejal, da zgledi vle?ejo. Jaz sem Vipavec in pri nas re?emo, da besede mi?ejo in zgledi vle?ejo. To pomeni, da je treba tudi nekaj re?i, da izzoveš misel, potem pa, ?e ni dejansko podpore, zgledov za to, se dejansko ni? ne bo zgodilo. Tukaj nas je kar nekaj, ki moramo nekaj storiti, da se bo nekaj zgodilo. ?e ne bomo ni? storili, samo od sebe se ne bo ni? zgodilo. Na današnji dan se je zgodilo to. Upam, da se bo letos spet zgodilo nekaj, da si bomo pogledali, kaj se je storilo na tem pomembnem podro?ju na svetovni dan voda leta 2011 in seveda kaj bo leta 2012. S temi besedami bi se vam zahvalil za vašo pripravljenost sodelovati in se priporo?amo, da razmišljamo in delamo na tem podro?ju še naprej. Hvala lepa.

Posvet se je zaklju?il ob 15.45 uri.