Jože P. Damijan: Naravno okolje in vrednote, interesi energetike in alternativni viri

Prispevek s posveta Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji - primer Volovja Reber, Snežnik, 26. marec 2009
Avtor: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

1. Uvod

?isto naravno okolje ni samo vrednota sama po sebi, ampak je eden izmed osnovnih in dolgoro?nih nacionalnih interesov vsake države, saj z vidika trajnostnega razvoja uni?eno okolje predstavlja izjemno velik družbeno-ekonomski strošek. Seveda pa je ta dolgoro?ni nacionalni interes v stalnem konfliktu z bolj kratkoro?nimi pridobitnimi cilji ekonomskih subjektov. To se kaže tudi in predvsem na podro?ju energetike. Vendar pa ta konflikt na energetskem podro?ju ni nerešljiv oziroma ga je mogo?e ustrezno obvladovati ter minimizirati s povsem ekonomskimi spodbudami. Kot bom pokazal v nadaljevanju, bo energetska dejavnost v prihodnje ena izmed najbolj donosnih gospodarskih dejavnosti. Za ponudnike energije pa bo pomembno, da bodo – zaradi prestrukturiranja tako na strani povpraševanja kot na strani virov ponudbe v smeri obnovljivih virov energije – ?im bolje in s ?im ve?jim naborom energetskih produktov zadovoljevali potrebe korporativnih in fizi?nih potrošnikov. Ob visoki ravni cen fosilnih goriv in z ustreznimi energetskimi in dav?nimi politikami države bodo ponudniki energentov relativno hitro prestrukturirali ponudbo v smeri obnovljivih virov energije. To pa pomeni, da se bo s tem ustrezno zmanjšal negativni pritisk sedanje strukture pridobivanja in porabe energije na okolje.

V nadaljevanju na podlagi analize trendov na energetskem podro?ju ter stroškov pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije kažem, da je za Slovenijo najbolj sprejemljiva opcija izraba son?ne energije. Za doseganje tega je potrebna zgolj premišljena in ciljna energetska in dav?na politika, ki bo stimulirala tako korporativne ponudnike kot fizi?ne osebe (gospodinjstva) k prestrukturiranju virov pridobivanja energije.

2. Trendi na energetskem podro?ju v svetu

Svetovna poraba energije še naprej vztrajno naraš?a. V letu 2007 je skupna svetovna poraba energije iz primarnih virov (nafta, zemeljski plin, premog, jedrska in hidro elektri?na energija) - gnana z nadpovpre?no gospodarsko rastjo in kljub visokim cenam energije – porasla za 2.4 %. V obdobju 2000-2007 se je svetovna poraba primarne energije pove?ala za 19.4%, najbolj poraba premoga (za 36 %) in zemeljskega plina (za 20 %), najmanj pa poraba jedrske energije (za dobrih 6 %). Poraba nafte se je v tem obdobju pove?ala za dobrih 11 %. Delež porabe premoga v strukturi skupne porabe se je v tem obdobju pove?al za 3.4 odstotne to?ke (na 28.6 %), delež porabe nafte se je zmanjšal za 2.7 odstotnih to?k (na 35.6%), medtem ko so deleži ostalih energentov ostali stabilni.

Dolgoro?ni trendi kažejo, da bodo zaradi visoke gospodarske rasti ter naraš?ajo?e ravni razvitosti (predvsem v azijski regiji) ob omejeni ponudbi primarnih virov cene energentov še naprej ostale na visoki ravni. Glede na to, da so cene energentov zaradi medsebojne nadomestljivosti med seboj mo?no korelirane, ima ta dolgoro?na dinamika cen energentov pomembne implikacije tako za dolgoro?no prilagajanje povpraševanja (bolj energetsko var?ne tehnologije, zmanjšanje porabe zaradi ve?je var?nosti potrošnikov) kot tudi dolgoro?ne ponudbe energentov. Na strani ponudbe je zaradi visokih cen energentov pri?akovati pove?ane izdatke za odkrivanje novih fosilnih nahajališ? ter da bodo ponudniki za?eli izkoriš?ati tudi tiste fosilne vire energije, katerih izkoriš?anje pri nizkih cenah ni bilo ekonomsko upravi?eno. Hkrati je mogo?e pri?akovati pove?ana vlaganja v obnovljive vire energije, k ?emur dodatno zaradi klimatskih sprememb spodbuja ve?ina razvitih držav.

Zaradi omejenosti zalog fosilnih primarnih virov energije, visoke rasti cen primarnih energentov v zadnjih letih ter zaradi klimatskih sprememb ve?ina razvitih držav daje vse ve?ji poudarek na prestrukturiranje proizvodnje in porabe k alternativnim, obnovljivim virom energije. Po podatkih inštituta REN21 (Renewable Energy Policy Network for the 21st Century)3 se poraba obnovljivih virov energije hitro pove?uje. V letu 2006 so fosilna goriva predstavljala 79 % vse porabe energije na svetu, 3 % je znašal delež jedrske energije, medtem ko je na obnovljive vire energije odpadlo že 18 % celotne svetovne porabe energije. Med obnovljivimi viri energije ima najve?ji delež še vedno tradicionalna biomasa (13 % celotne svetovne porabe energije), delež energije iz velikih hidroelektrarn znaša 3 %, solarne energije za ogrevanje 1.3 %, biogoriva 0.3 %, preostali viri pa 0.8 %. Okrog 50 milijonov ljudi širom sveta ima na strehi nameš?ene son?ne kolektorje za ogrevanje, približno 1.5 milijona ljudi širom sveta pa ima na strehi son?ne kolektorje za proizvodnjo elektri?ne energije, ki so povezani v mrežo.

Razvoj izkoriš?anja obnovljivih virov energije, vetra, vode, sonca in biomase, je središ?na to?ka energetske politike Evropske komisije, tako iz ekonomskih, geopoliti?nih in okoljskih razlogov. Do leta 2010 naj bi tako Evropska unija oziroma države ?lanice v skladu z Belo knjigo pove?ale delež iz obnovljivih virov pridobljene energije na 12 % energetske porabe (Slovenija leta 2005 na 11.07 %), do leta 2020 pa na 20 % (Slovenija na 25 %). Pomemben delež tega naj bi imela pogonska biogoriva, vendar je na Evropskem svetu marca leta 2006 dolo?eni cilj (10 %) medtem postal mo?no vprašljiv, ?eprav Evropska komisija uradno še vztraja pri njem. Zaradi rasti cen hrane v lanskem letu je namre? izkoriš?anje obdelovalnih površin za pridobivanje energetskih surovin postalo politi?no nesprejemljivo, hkrati pa je, kot ugotavlja OECD v poro?ilu iz letošnjega julija, pridobivanje biogoriv drago in neu?inkovito.

Ob EU se je tudi ve?ina ostalih razvitih držav odlo?ila z ukrepi ekonomske politike spodbujati vlaganja v obnovljive vire energije. Skupaj ima 37 razvitih in EU ?lanic ter 23 držav v razvoju postavljene dolo?ene cilje glede odstotka proizvodnje energije (predvsem elektri?ne) iz obnovljivih virov. Ve?ina spodbujevalnih ukrepov je dolo?ena v posebnih zakonih, oblike spodbud pa segajo od subvencij za kapitalske investicije, dav?nih izjem pri davku na dodano vrednost,  neposrednih pla?il ali dav?nih kreditov, do javnih investicij ipd.

Renewable Energy Policy Network for the 21st Century v svojem svetovnem poro?ilu navaja, da je bilo leta 2007 širom sveta v obnovljive vire energije investirano ve? kot 100 milijard dolarjev (71 miljard dolarjev brez vlaganj v velike hidro elektrarne). Rast vlaganj v tehnologije in zmogljivosti pa je na letni ravni dvomestna – odvisno od vrste – od 20 do 60 %. Instalirane zmogljivosti obnovljivih virov elektri?ne energije (brez velikih vodnih elektrarn) so po tem viru leta 2007 dosegle okrog 240 GW, za polovico ve? kot leta 2004. Najve?ji delež predstavlja elektrika iz vetrnih elektrarn (okrog 95 GW). Najhitreje rasto? pa je segment fotovoltai?nih elektrarn, ki je konec lanskega leta na globalni ravni imel za nekaj manj kot 8 GW instaliranih zmogljivosti, kar je dvakrat ve? kot leta 2005.

Son?na energija oziroma son?ne celice in fotovoltai?ne elektrarne (te so zanimive v kontekstu tega pregleda) naj bi leta 2020 zagotavljale elektri?no energijo za milijardo ljudi, glede na približno 40-odstotno rast proizvodnih zmogljivosti, novo generacijo son?nih celic in velika vlaganja v nove obrate za izdelavo celic in druge potrebne opreme. V European Renewable Energy Council pri?akujejo, da bo elektri?na energija iz son?nih elektrarn postala konkuren?na s cenami ?ez dve leti. Po na?rtih EU naj bi instalirane zmogljivosti z današnjih 8 GW zrasle na 52 GW leta 2020 (povpre?no 20-odstotna letna rast)9, proizvodnja pa naj bi se s 7.5 TWh leta 2010 pove?ala na 55 TWh leta 2020 (v svetovnem okviru od 259 GW na 325 TWh).

Glavni problem pri naložbah v obnovljive vire energije predstavljajo visoke za?etne investicije ter posledi?no visoki stroški na enoto proizvedene energije. V proizvodnji elektri?ne energije – povezane v omrežje – so tako najbolj ekonomi?ne velike hidroelektrarne, katerih proizvodna cena za kilovatno uro znaša 3-4 cente, sledijo majhne elektrane in geotermalna energija (4-7 centov za kWh) in energija vetra s kopenskih turbin (5-8 centov za kWh). Izkoriš?anje biomase in vetrnih turbin na morju je z vidika stroškov na dvakrat dražje, medtem ko je izkoriš?anje solarne energije za 3 do 20-krat dražje od elektrike pridobljene v velikih hidroelektrarnah. Cene so še višje pri proizvodnji energije za lastne namene.

3. Trendi na energetskem podro?ju v Sloveniji

V primerjavi z EU-27 je v Sloveniji delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije relativno visok (10.6 % proti 6.7 % v letu 2005). Toda v najbolj razvitih državah EU je ta delež bistveno višji – med 16 % in 30 % (Danska, Avstrija, Finska, Švedska). V povpre?ju EU dobri dve tretjini (67.9 %) obnovljivih virov energije odpade na izrabo biomase in odpadkov, 21.9 % na hidroenergijo, 5.0 % na vetrno energijo, 4.5 % na geotermalno energijo in 0.7 % na son?no energijo. Pri nas je delež biomase in odpadkov znašal 61.5 %, delež hidroenergije 38.5 %, medtem ko drugih obnovljivih virov Slovenija bodisi še ne uporablja ali pa jih statistika še ne zajema. EU si je zadala za cilj, da do leta 2020 delež obnovljivih virov pove?a na 20% skupne porabe energije, Slovenija pa na 25%. Pri nas ve?inoma stavimo na hidroenergijo oziroma na izgradnjo spodnjesavskih elektrarn, ?eprav najve?ji potencial in izziv predstavljajo son?na, geotermalna in vetrna energija.

Glede možnosti izrabe razli?nih obnovljivih virov energije v Sloveniji pravi Franko Nemac, direktor in vodja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE), lahko Slovenija zastavljen cilj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v kon?ni rabi energije do leta 2020 doseže le, ?e:

• Zmanjša porabo primarnih energentov (premog, plin, nafta…) vsaj za 10 %!
• Zmanjša porabo trdnih goriv za 40 %!
• Zmanjša porabo naftnih derivatov za 30 % !
• ?e pove?a porabo zemeljskega plina za 20 %.
• Ohrani proizvodnjo jedrske energije na sedanji ravni
• Podvoji proizvodnjo elektri?ne energije iz hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov!
• Pove?a proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov za 50 %!

Nemac pravi, da je v Sloveniji dejanska možnost izrabe razli?nih obnovljivih virov energije precej omejena, in sicer:

• s hidroelektrarnami (sedaj 30%) je zaradi varovanja okolja in druge rabe zgornja meja izrabe le med 40-50 % porabe elektri?ne energije,
• delež lesne biomase iz sedanjih 20 % potreb po toploti možno dvigniti na 30 %,
• izraba vetra je omejena na primorske grebene, pri ?emer je njihov energetski potencial omejen na približno 10-20 % potrebne elektri?ne energije,
• potencial biogoriv je omejen z razpoložljivim obsegom obdelovalnih površin ter s povišanimi cenami hrane kot alternativne možnosti izrabe zemljiš?,
• omejitve za geotermalno energijo so predvsem dolgoro?no sprejemljive cene toplote in elektri?ne energije, ki pa so zaenkrat prenizke, da bi pokrile velike za?etne investicije za vrtine..

Edini vir, ki bi teoreti?no lahko pokril vse potrebe po energiji v Sloveniji, je po Nem?evem mnenju son?na energija. S postavitvijo enega milijona elektrarn s površino po 100 m2, ki bi imele mo? 12 kW in letno proizvodnjo 12,000 kWh, bi pokrili celotno porabo elektri?ne energije v Sloveniji, ki znaša 12,000 GWh. Na?eloma naj bi dolgoro?no vse zgradbe imele lastne son?ne elektrarne. Zaenkrat so ovire za to predvsem visoke cene tehnologije in proizvedene energije. Vendar pa so pa son?ne elektrarne potencialno izjemno zanimive za investitorje, ker jih je mogo?e postaviti povsod, tako na bivalnih kot na poslovnih prostorih. Investitor, ki se bo prvi odlo?il za investicijo v son?ne elektrarne v velikem obsegu, zaradi proizvodnje v velikih serijah najve?ji potencial za znižanje stroškov.

Za tak dinami?en razvoj in vlaganja v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov pa morajo obstajati dolo?eni formalni predpogoji, ki, kot pravi Nemac:

»... pomenijo za investitorje izvedljivost in ekonomsko donosnost ter varnost naložb. Zasebni investitorji so namre? pripravljeni vlagati v energetske projekte, ?e je mogo?e pridobiti potrebna dovoljenja, ?e je naprave mogo?e priklju?iti na omrežje, ?e je zagotovljena transparentnost pri prodaji energije in ?e je cena za prodano energijo omogo?a vra?ilo naložbe in dolo?en donos na vložena sredstva.

Dosedanje analize kažejo, da se investitorji odlo?ijo za naložbe v obnovljive vire energije, ko so za to izpolnjeni pogoji. Naprave so v obratovanju cenejše od tistih za pridobivanje energije iz fosilnih goriv, ker za delovanje ne potrebujejo goriva, vendar pa so investicijsko dražje kot elektrarne na fosilna goriva. ?e želimo dose?i pomembne energetske rezultate, je treba v obnovljive energije investirati bistveno ve?ja finan?na sredstva kot za klasi?ne objekte. Gre za naložbe v višini ve? milijard evrov, toliko pa je treba zbrati tudi za izgraditev nove jedrske elektrarne.«

4. Vladne politike na energetskem podro?ju

Glavni instrumenti, ki jih Slovenija zaenkrat uporablja za spodbujanje vlaganj v obnovljive vire energije, so sistem fiksnih odkupnih cen za kvalificirane proizvajalce elektri?ne energije (OVE in soproizvodnja elektri?ne energije in toplote) in nepovratne subvencije za obnovljive vire energije za proizvodnjo toplote. Dolgoro?no pa so najbolj pomembni predpisi za novogradnje in za obnovo objektov. Evropska direktiva o zgradbah zahteva prou?itev možnosti uporabe obnovljivih virov energije za vse objekte z uporabno površino nad 1,000 m2 in je s spremembo energetskega zakona prenesena tudi v slovenski pravni red. Vendar bi morala takšna zahteva veljati za vse objekte, ne glede na velikost, tudi za stanovanjske hiše in ne le za son?ne kolektorje temve? tudi za druge možnosti, kot so son?ne celice za proizvodnjo elektri?ne energije, lesno biomaso, geosonde. Gradbeni predpisi bi morali v bodo?e zagotavljati, da bodo objekti pravilno orientirani, grajeni za nizko energijsko porabo in imeli nizkotemperaturne sisteme ogrevanja in hlajenja itd.

Vse te ukrepe pa bi morala spremljati ustrezna dav?na politika, ki bi po eni strani spodbujala k nameš?anju energetskih sistemov na osnovi obnovljivih virov, na drugi strani pa k stalnemu dograjevanju ali zamenjavi teh sistemov z namenom izboljševanja njihove u?inkovitosti.

Seveda pa bi stalna vladna kampanja ozaveš?anja državljanov glede varovanja okolja in nujnosti bolj var?ne rabe energije ter uporabe »?istih« virov energije u?inkovitost navedenih ukrepov še dodatno okrepila.

Opomba: avtor, ki se posveta ni utegnil udeležiti, je svoj prispevek posredoval po pošti. Njegov prispevek z vsemi opombami je dostopen tudi kot wordov  dokument