Magnetogram posveta: Trajnostni razvoj: med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) 5. razvojnega foruma, ki je bil 30. marca 2010 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet je moderirala mag. Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere. 

            VIDA OGORELEC WAGNER: Pozdravljeni strokovnjaki, aktivisti in prijatelji trajnostnega razvoja. Lepo pozdravljeni na letošnjem petem razvojnem forumu, ki poteka pod naslovom Trajnostni razvoj med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo. S sodelovanjem Državnega sveta ga organizira Umanotera, slovenska organizacija za trajnostni razvoj v okviru projekta Plan B za Slovenijo, pobuda za trajnostni razvoj. Za uvodni nagovor prosim predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a, ki se je seveda tudi naš gostitelj danes tukaj.

            MAG: BLAŽ KAV?I?: Spoštovane udeleženke, udeleženci današnjega posveta, cenjena direktorica Umanotere ga. Wagner, spoštovani referenti, zainteresirana javnost. Veseli me, da vas lahko v imenu Državnega sveta pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta. Tu se sprejemajo odlo?itve o najpomembnejših zadevah našega skupnega življenja. Seveda imajo še posebno težo tiste odlo?itve, ki usmerjajo in uresni?ujejo kompleksne vizije z dolgoro?nimi posledicami. Naj zato že uvodoma poudarim, da je izjemnega pomena, da tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti, dejansko razumejo, zakaj v razvoju, še posebej v njegovi trajnostni obliki, gre. S trajnostnim razvojem se zadnje ?ase v Državnem svetu sre?ujemo pri ve?ini strokovnih posvetov, ki jih organiziramo skupaj s civilno družbo, z vladnimi in nevladnimi organizacijami, pa naj gre za problematiko kmetijstva, problematiko urejanja prostora, poselitvene politike, razvojne možnosti, kot je gozdarstvo, les, lesna obdelava, ali pa turizem, energetika, izraba obnovljivih virov energije. Ob tem pa se trajnostni razvoj v uradnih diskusijah v Državnem zboru tudi praviloma vsaj navezuje na pojem kakovosti življenja. Prav tako razumevanje trajnostnega razvoja je najti tudi v novejših dokumentih Organizacije združenih narodov, saj uradna opredelitev trajnostnega razvoja Združenih narodov povezuje vse tri razvojne stebre, saj zagotavlja ekonomske, ekološke in socialne dobrobiti na na?in, ki ne ogroža možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem je pomembno, da socialna dobrobit ohranja tudi kulturne identitete. Kaj torej razvoj sploh je? Vrsto let je veljalo, da gre pri razvoju izklju?no ekonomsko empiri?no kategorijo. Lani je na konferenci, organizirani pod ?eškim predsedovanjem Evropski uniji v Pragi, eden od govornikov podal zanimivo izjavo, pri kateri je relativiziral percepcijo o razvoju in je rekel približno takole: ''Kdor dandanes ocenjuje razvoj po bruto nacionalnem prihodku in finan?ni uspešnosti, se obnaša kot ?lovek, ki bi se hotel vesolju 21. stoletja orientirati s pomo?jo 5.000 let stare kitajske priprave za dolo?anje severnega pola. Škoda, ki jo ?loveštvu že sedaj povzro?a izguba in degradacija naravnega okolja, je ve?ja kot vsa škoda zaradi trenutne gospodarske krize.'' Te besede je izrekel, zanimivo, direktor za upravljanje poslov s svetovnimi trgi pri Deutsche bank in svetovalec Organizacije združenih narodov za ekonomski razvoj, Pavel Sugdjev. Izre?ena misel kaže, da se sodobna ekonomija nahaja na pomembni paradigmalni prelomnici. Vse bolj je namre? jasno, da razvoj ne more biti ve? definiran zgolj kot rast doma?ega proizvoda na prebivalca in da gibanje BDP le malo pove o kvaliteti življenja državljanov. Govoril je torej o povsem druga?nem razvoju, kot smo ga poznali do sedaj. Posledica tega pa je potreba po ?im prejšnjem oblikovanju novih pristopov za merjenje napredka v državah. Za Slovenijo to konkretno pomeni ?im prejšnjo dopolnitev kazalnikov za spremljanje aktivnosti s tako imenovanimi evropskimi kazalniki trajnostnega razvoja, npr. ugotavljanje okoljskih trendov in merjenje najboljših praks. Spoštovani, osrednja dilema današnjega ?asa je ve?plastnost fenomena globalizacije. Pozitivni u?inki globalizacije so prisotni, so vidni in so pogosto promovirani. Hiter tehni?ni in tehnološki razvoj, zniževanje proizvodnih stroškov, napredek znanosti. Negativni u?inki globalizacije pa so dejansko tudi vidni, a jih redko dovolj konsekventno pripišemo delovanju globalizacije. Gre za razpadanje socialnih in okoljskih struktur. Doseganje ekstra profitov v dobro transnacionalnih korporacij je povezano z podružbljenimi stroški, porazdeljenimi na davkopla?evalce, socialne in okoljske erozije. Premalo je prisotnost spoznanja, da negativni socialni in okoljski trendi niso spodrsljaj, ampak logi?en proizvod sistema. Pospešeno morda vstopamo v najmo?nejši –izem v zgodovini ?loveštva. Neoliberalizem ali bolje neokonzervativizem. Temeljna lastnost tega -izma je, da z nominalnimi vrednotami svobodnega trga, konkurence, privatiziranih nekdaj javnih storitev v dejanskem življenju proizvaja nasprotno, ukinjanje javnega trga, monopole, nekdaj javne storitve pa so v privatizirani režiji dražje in manj dostopne državljanom. Vse bolj izrazito deluje sistem srkanje dodane vrednosti iz globalnega prostora v dobro globalno delujo?ih elit. Vrednost se izlo?a iz narodnih gospodarstev v nek trans nacionalni prostor vse bolj obdav?ene oaze. Globalna finan?na in gospodarska kriza sta se z veliko naglico podaljšali v socialno. Številke o naraš?ajo?i brezposelnosti so same po sebi dovolj zgovorne, tu pa je še prisotna kriza vrednot, ki pa jo je ekonomska kriza po svoje ne ustvarila, ampak razgalila. Številne navidezne razvojne odlo?itve so o?itno vodile pohlep, brezobzirno ?loveško izkoriš?anje naravnih resursov. Finan?ne prevare in sistemske zlorabe. Vse to, se pravi sistemske zlorabe, poteze, ki so zakonite, ampak škodljive. In vse to ne morejo biti ve? temelji nadaljnjega družbenega razvoja. Družbeni razvojni cilj bi moral biti izboljšanje kakovosti življenja, torej pove?anje ravni blaginje in svobode vseh državljanov. Merjenje s kazalniki ?lovekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Gre za strateško razvojno vprašanje sedanjosti n prihodnosti, ki ponuja tudi Sloveniji priložnost kakovostnega življenja v sožitju z naravo. Vendar kako lahko zagotovimo, da bo Slovenija v novem strateško razvojnem ciklusu, v katerega stopamo zagotovila uresni?evanje na?el trajnosti. Sedaj že lahko trdimo, da le trajnostni razvoj upošteva številne do sedaj zanemarjene dimenzije okoljskih, energetskih do prostorsko urbanih in potrošniških. Naj omenim samo en aktualni primer slovenske družbe v fazi prilagajanja gospodarstva po krizi, po prehodu na nizko konkuren?no in ekološko uspešno gospodarstvo, ki bo ob vsem tem vzpodbujalo ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za resni?no velik izziv za neko novo razvojno tranzicijo slovenskega gospodarstva, ki pa iz razli?nih razlogov postaja nujnost. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, omejeni energetski viri, nizka stopnja dodane vrednosti, slaba konkuren?nost, nizka stopnja inovativnosti, 100000 nezaposlenih državljanov, so problemi, ki zahtevajo ukrepanje. Kje iskati poti za reševanje nadaljnjega razvoja, ?e ne ravno v resursih, s katerimi razpolagamo sami. To so poleg ljudi z znanjem in ustvarjalnimi potenciali, tudi naravni resursi, kot je les, ki pokriva ve? kot polovico Slovenije. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi in z ustrezno obdelavo in uporabo lesa, je mo? dose?i dolgoro?no izjemno pozitivne u?inke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Po nekaterih ocenah bi zgolj s sistemati?nim in multinacionalnim pristopom do lesno pridelovalne industrije z nekaj ve? poguma in inovativnosti na tem podro?ju lahko ustvarili kar dodatno milijardo evrov dodane vrednosti in 30.000  dostojnih delovnih mest. Pri zelenjavi, na primer, pokrivamo do 8 % lastnih potreb. To je drug primer. Tudi tu imamo usposobljeno delovno silo, imamo trg, svoj, imamo znanje, potencial tiso?e delovnih mest. Potrebno je aktivno pristopiti k oblikovanju konkretnih nacionalnih poslovnih modelov. Nor?evanje iz narodnega interesa tu ni? ne pomaga. Na vse to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne okolice. Spoštovani, globalni trendi podnebnih sprememb, energetske varnosti, konkurence in medsebojne povezanosti ?loveštva na za?etku 21. stoletja predstavlja izzive, ki jih, ?e bomo nadaljevali s sedanjimi razvojnimi vzorci, nikakor ne moremo biti kos. Hkrati ti globalni procesi lahko prinesejo vrsto gospodarskih priložnosti za Slovenijo, ki jih lahko izkoristimo le z njihovim razumevanjem in ustreznim odzivom nanje. Državni svet bo še naprej z vso resnostjo sodeloval v razpravah o razvojnih vprašanjih, in sicer s posveti, kot je današnji, v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo. Ustanovili smo Svet za inovativno družbo, ki ga sestavljajo državni svetniki in zunanji strokovnjaki. Naloge tega sveta so predvsem tri. Prva splošna naloga oblikovanje in uresni?evanje nove družbene paradigme z inovativnostjo kot temeljnim vzvodom ter vertikala gozd in les in vertikala ekologija in energetika. Spoštovani, naj vam le še zaželim uspešno strokovno delo in prijetno druženje. Hvala lepa.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Najlepša hvala za ta uvodni nagovor, ki je naš današnji razvojni forum lepo umestil v aktualni trenutek, tako globalni, kot tudi nacionalni. V tem smislu se vam tudi zahvaljujem kot predsedniku Državnega sveta mag. Blažu Kav?i?u za vlogo, ki jo Državni svet ima pri odpiranju tega komunikacijskega prostora tukaj v parlamentu za pobude državne, za pobude tretjega sektorja civilne združbe nevladnih organizacij, ker mislim, da je res zgleden v tem smislu. S tem v zvezi naj tudi povem, da ta projekt Plan B za Slovenijo, kot mrežo nevladnih organizacij, je financirala v okviru evropskih skladov programa, socialnega sklada, in sicer znotraj prednostne usmeritve za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialoga. Tako, da ta dogodek nekako to lepo odraža. Nekaj besed še na kratko, preden gremo na samo vsebino z našimi tudi uvodni?arji. O namenu dogodka, v vabilu je bil napisan tudi namen. Namen dogodka je predvsem dvojen, v smislu dveh rezultatov. Da, ko zaklju?imo ta posvet, ki je predviden približno ob ?etrti uri popoldan, da vsi odidemo z bolj poglobljenim razumevanjem trajnostnega razvoja. Kot re?eno, izraz, ki se v zadnjem ?asu vse bolj pogosto pojavlja in je nerazumljen, pa tudi zlorabljen. Po drugi strani pa želimo konstruktivno usmeriti, tukaj nismo zbrani, za to, da godrnjamo, kako imamo na papirju vse lepo zapisano. V prvi praksi ni? ne gre. Ampak tukaj smo zbrani, da pa vendar poskušamo najti tiste usmeritve za ukrepe politike, ki bi preskoke uspešno dosegali. Tako da inovativnost in nek pozitivni razvoj v tej debati usmerjamo tudi v to smer, seveda. Tudi v tem smislu bo potekla dogodek, tako da v prvem delu pogledi na trajnostni razvoj, kako ga razumejo naši gostje, kot strokovnjaki, in sicer, kot teoretiki. In kot praktiki z nami, kot je že bilo najavljeno, so dr. Dušan plut, dr. Drago Kos, dr. Marko Debeljak, mag. Violeta Bulc in Jernej Stritih. Kot re?eno, vsi tisti z dolgo kilometrino, tako strokovno, teoreti?no, kot tudi prakti?no. Minister Gaspari je lansko leto na sre?anju, ki smo ga imeli z njim, nam podal naslednji izziv. Lahko trajnostni razvoj narišemo na enem listu papirja. Jaz bom naše uvodni?arje tudi izzvala prav s tem, da morda na za?etku ali pa na koncu svoje predstavitve, nam v nekaj stavkih povedo, kako bi svoji stari teti ali pa svojemu sedemletnemu ne?aku povedali in objasnili, kaj je to trajnostni razvoj. Gre za zelo enostavne zadeve, gre pa za zelo velike težave jih komunicirati. Tako da en tak izziv vsakemu, prosim, da si še to pribeležite. V nekaj stavkih stari teti ali pa mlademu ne?aku. Sedaj pa kar prehajamo v uvodni del. Mi se ne držimo teh obi?ajnih protokolov z delovnim predsedstvom tukaj, ki je sicer v tej dvorani obi?ajen. Mislim, da ne bo nih?e protestiral, tako da nekateri od uvodni?arjev bodo na govornici, nekateri bodo malo bolj refleksibilni. In vabim kar našega prvega in glavnega uvodni?arja dr. Dušana Pluta, profesorja na oddelku za geografijo Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ga vsi poznamo, v zadnjem ?asu nekoliko bolj angažiranega tudi v javnem prostoru in medijskem, sicer pa seveda kot predsednika zelene stranke iz konca osemdesetih let, ko je zeleno stranko zmagovalno popeljal na naših volitvah leta 90, ko je v parlamentu skoraj dosegla 9 % glasov. Imela je tudi ministrsko zasedbo v Vladi in tako naprej. Tako, da vabim Dušana k prispevku, ki je bil tudi poglobljeno pisno objavljen in navezan vabilo in na besedilo na spletni strani, tako, da ?e še niste posvetili, vas vabim, da se tudi še temu posvetite. Naslov Trajnostni razvoj med mavrico teorij in skromno prakso.

            DR. DUŠAN PLUT: Hvala lepa. Jaz bom tudi malo telovadil, tudi nekaj študentov je tukaj iz našega oddelka in so navajeni, da telovadim, tako da je predavanje oziroma sre?anje nekoliko bolj zanimivo. ?asa se bom, Vida, držal, ?e ne me pa malo spomni. Rekla si, da imam ?asa 20 minut približno, upam, da bom še krajši. Naslov je Trajnostni razvoj med mavrico teorij in skromno prakso. Jaz bom podal gledanje, tako kot geograf oziroma okoljevarstvenik, kako ga vidim. Drugi uvodni?arji bodo dali tudi še kakšno drugo dimenzijo. Brez dvoma, to kar smo že slišali, je ?loveštvo res na civilizacijskem razpotju, ujeti med entropijsko zanko, zaradi pove?anja porabe surovin in energije prihaja do vse ve?jega razpotja med gospodarsko in nerazvitimi državami. Ta prepad se pove?uje. In dejansko smo v obdobju, ko še vedno govorimo o nasilju do so?loveka in v zadnjem ?asu tudi no narave. Predpostavljam, oziroma nekako zagovarjam dejstvo, da je prihodnost ?loveštva zelo odvisna od tega, ali bomo dosegli trajno ravnovesje z globalnim okoljem, z naravo ali druga?e povedano, ali je trajnostna paradigma, trajnostni razvoj, kakorkoli jo imenujemo tisto, kar nam lahko prinese bistveno bolj zdravo in varno prihodnost? Nahajamo se v prehodnem obdobju, kjer upam, da se bomo kmalu za?eli zavedati nevarnosti, ker okoljski problemi nastajajo in so že planetarni problem. Strokovnjaki sodijo, da bi morali z vidika, ne preživetja, ampak nekega svobodnega življenja v naslednjih desetih do štiridesetih letih poiskati planetarnemu okolju prilagojeno in prijazno dejavnost. ?loveštvo je v tem informacijskem svetu prvi? pred izzivom, da za?nemo zmanjševati okoljske pritiske in svojo dejavnost prilagodimo tem univerzalnim usmeritvam. To je bolj namenjeno temu, da kaj ne pozabim, bolj kot, da bi vam vse povedal. Želel bi opredeliti trajnostni razvoj, kot zelo nedefinirano terminološko polje. Zelo nedefinirano, kar povzro?a celo vrsto težav, predvsem sporazumevanja med posameznimi strokami, ter na drugi strani sporazumevanja s politiko in okoljevarstvom. Osebno sodim, da je potrebno izhajati iz tiste osnovne definicije, da je trajnostni razvoj oblika razvoja oziroma napredka, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja zmogljivosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Kot vidite, je tukaj v ospredju ?asovna dimenzija našega pristopa. ?asovna dimenzija. Morda je že tukaj bila narejena prva napaka, ker jaz mislim, da bi vsebina morala biti bistvena. Ne samo ?asovna dimenzija, ampak tudi vsebina. Zakaj vsebina? Zato, ker bi temeljna sporo?ilna nota trajnostne paradigme, trajnostnega razvoja, predvsem uskladitev materialnih dejavnosti z zmogljivostjo okolja oziroma narave. To je temeljna sporo?ilna nota, ki je popolnoma druga?na, glede na sedanjo paradigmo in glede na sedanjo organizacijo življenja in glede na dosedanje razvojne vzorce, kar je tudi predsednik Državnega sveta prej poudaril. Slutim, da je to prilagajanje na trajno prilagajanje zmogljivosti okolja in narave klju?na sporo?ilna nota in da je temu pravzaprav potrebno podrediti vsa naša razmišljanja in vso našo dejavnost. To se pravi, da pravzaprav gre za klju?en razvojni paradigmati?en konflikt med netrajnostno paradigmo dosedanjega razvoja in sedanjega civilizacijskega trenutka in trajnostno paradigmo, ki pristaja na to, da moramo našo dejavnost prilagoditi zmogljivostim okolja. In kaj je sedaj problem po mojem mnenju? Temeljni problem? Ali naj se okolje še naprej podreja ekonomski maksimalnosti ali pa je izhodiš?e, da je ekonomija podrejena okoljski optimalnosti? Namre?, njen ideal je zmernost, optimalnost, ne maksimalnost, minimalnost. In to je tisto, kar je za naš vrednostni sistem velika težava, da ne govorimo o izvedbi tega. Ali druga?e povedano, ekonomija je samo del planetarnega ekosistema in se ekonomija in naša dejavnost in naše gospodarstvo mora prilagoditi širšemu ekosistemu, to se pravi, planetarnemu ekosistemu. Kar je seveda velika težava. Zato predlagam, da ob pojmu trajnostnega razvoja, vsaj kot sopomenko, pa tudi ?e v podrejenem pomenu, uporabljamo trajnostni sonaravni razvoj. Sonaravne dejavnosti. Zakaj? Zaradi tega, ker s tem to naravovarstveno vsebino trajnostne paradigme dodatno poudarimo. Poudarimo dejstvo, da se mora naša dejavnost ?im bolj prilagoditi naravnim zakonitostim, torej da postane ?im bolj sonaravna. Zakaj ne naravna. Zato, ker je ?lovek kot družbeno, ne samo biološko bitje, obsojeno na t, da na tem planetu po?asi pove?ujemo entropijo okolja, vendar je lahko ob zavedanju in prilagajanju naravnim omejitvam ta doba bistveno manjša. To se pravi, nosilnost okolja bi moral biti tisti klju?ni poudarek. Ker vem, da bo vsaj moj prijatelj in kolega Drago sigurno vsaj še marsikaj spregovoril, ker imava skupaj tudi predavanja in vem, da bo to poudaril, bi šel jaz preko te trodimenzionalnosti razumevanja trajnostnega razvoja zelo hitro. Skratka, gre za iskanje ravnovesja med ekonomskim, socialnim in gospodarskim razvojem, torej ne samo en del. Posebej bi poudaril vrednostno zelo zanemarjeno drugo vsebino trajnostne paradigme, ki se po navadi ne poudarja. Udejanjanje trajnostne paradigme ni mogo?e brez temeljnih sprememb na podro?ju etike, na podro?ju hierarhije naših vrednot. Okoljska etika poudarja medgeneracijsko enakost, planetarno in regionalno okoljsko odgovornost ali druga?e povedano, da nam ne sme biti vseeno kaj naš poseg pomeni. Ne samo lokalno, ampak tudi globalno. Gre za odgovornost ohranjanja vseh vrst, socialno pravi?nost in iskanje ravnovesja med ciljem napredka. Okoljsko polje oziroma trajnostno polje je brez eti?ne vsebine. Enostavno nima možnosti za udejavljanje. To poudarjajo, to so tudi danes poudarili to eti?no dimenzijo ob sre?anju pisateljev, in mislim, da je to zelo upravi?eno in pravzaprav najtežji korak, ki ga moramo narediti, da se sprijaznimo z življenjem v svetu omejitev, ker nam nikakor ne odgovarja. Ali kot je rekel Anko (?): "Narava ni problem, problem je ?lovek in njegov odnos do narave." Kateri so nosilni stebri trajnostnega sonaravnega razvoja? Stabilizacija, okoljevarstvo, energetski prenos, reciklaža, zmernost namesto maksimalnosti, uravnoteženost in že prej omenjena okoljska etika, ki zelo poudarja na?elo solidarnosti in demilitarizacije, o kateri pa trenutno še ni? ne govorimo. Kje je Slovenija? Na kratko, kje se nahaja Slovenija po bistvenih kazalcih, kot vidite BDP, indeks ?loveškega razvoja, ekološki vtis, smo nekje tam na tridesetem mestu. Ekološki vtis dvakrat presega mimogrede planetarno zmogljivost našega okolja. Zanimiv je indeks planetarne sre?e, ker smo zelo nizko uvrš?eni. In naj povem še tudi to, da tudi druge gospodarsko razvite države niso na vrhu sre?nih držav, ampak so tam države zmernega blagostanja, demokracije, seveda in zavedanja okoljskih omejitev. Najvišje so nekatere otoške države, Latinska Amerika, skratka popolnoma druga?na podoba, kot smo jo v tem trenutku vajeni. Ali pa druga?e povedano, materialno blagostanje, zmerno blagostanje da, ampak ne na ra?un planetarne in okoljske erozije na na?in stresnega življenja, ki prevladuje. Kaj nas ?aka, ?e govorimo, da je nosilnost okolja tisti temeljni problem? Poglejte, kakšne so naše naloge, ?e jemljemo nosilnost planetarnega okolja kot resen izziv. Porabo naravnih virov zmanjšati za polovico, porabo naravnih virov zmanjševati v prvi polovici 21. stoletja. Emisije CO2 in toplogredne pline bi morali zmanjšati za faktor 4. Skratka, za popolnoma druga?en razvojni vzorec, ?e želimo, da se Slovenija kot del tega planeta prilagodi tem univerzalnim omejitvam. Kaj moramo pa pove?ati? Pove?ati moramo predvsem porabo obnovljivih virov energije, vendar mimogrede, tudi tukaj niso stvari tako enoplastne. Kot vidite, tudi obnovljivi viri zahtevajo neke posege v okolje. Tukaj bo tudi prihajalo do dolo?enih težav. Ali je na planetarni ravni možno to dose?i? Obstajajo, kot veste, razli?ni scenariji. Temeljno polje, s katerim se bo sre?evalo okolje v 21. stoletju, bo brez dvoma prehrana in energetika. Ob vodi, kot strateško pomembni surovini, bosta ta dva vprašanja brez dvoma zelo v ospredju. In v kolikor pristanemo na dosedanje razvojne vzorce energetike, to se pravi na pove?evanje porabe energije, potem za to ?loveštvo ni izhoda. To je Greenpeace-ov scenarij, razvojno sicer zelo fragmentalno prikazan, kaže na to, da možno predvsem z u?inkovito rabo in z rabo obnovljivih virov priti do takšnega razvoja svetovne energetike, ki bo usklajena z okoljskimi omejitvami in tehnološko tudi problem. Problem je, da sedanja poraba fosilne in jedrske energije nima prave cene. Ker okoljski eksterni in interni stroški enostavno niso vklju?eni, ker ?e ne bi ti stroški bili enostavno dvakrat višje, kot so v tem trenutku. Slovenija, kje se nahaja? Po?asi zaklju?ujem, da se bom držal tega okvira, poglejte z rde?o barvo, to je indeks trajnostnega razvoja za razli?na polja. Poglejte. kje se nahaja Slovenija, poglejte kje so najve?ji minusi. Ne na ekonomskem in socialnem podro?ju, vendar na okoljskem podro?ju. Kakovost zraka, problem, trajnostna izraba virov, deset je najvišja to?ka, poglejte 3,1, reciklaža odpadkov, po mednarodnih podatkih, poglejte Avstrijo 8,4, Švedska 8,6. Švedska je po tem indeksu na prvem mestu med državami sveta. Poraba obnovljivih virov popolnoma na za?etku, 1,1 od desetih to?k. Zaš?ita biodiverzitete zmerna ocena, emisije kgp (?) katastrofi?na ocena, nimamo planetarne odgovornosti, 1,8 in ekološki odtis, skupen kazalec vseh pritiskov, zelo zaskrbljujo?a vrednost, ki pa je, kot vidite, pri Avstriji in Švedski tudi zelo nizka. Mimogrede, to se pravi, da tudi te države, kar se ti?e porabe naravnih virov in prispevka na prebivalca, niso niti približno trajnostne. Niti približno trajno. To se pravi, da tudi to ni vzorec, tudi one potrebujejo druga?en razvojni vzorec. Kje so temeljne razlike, ?e pogledamo sedanje strategije in dosedanje strategije Plana B. Temeljne razlike so takoj že v za?etku. To se pravi, takoj že ob opredelitvi vizije, kam želimo z našim razvojem. Tržno, v oklepaju, socialna država pri socialnih strategijah, pri Planu B, država ve?plastne blaginje, v sožitju z naravo. To se pravi, takoj na za?etku, nosilnost okolja, kot zelo pomembna sestavina. Drugi?, globalizirano, privatizirano, liberalizirano gospodarstvo, pospešen gospodarski razvoj, na drugi strani paradigma B. Trajnostno ekogospodarstvo, tržno gospodarstvo, poudarjam, tržno gospodarstvo, ne komunisti?no, ampak tržno s pomembno stopnjo samooskrbe. O tem je bilo danes že nekaj re?eno. Katastrofa za Slovenijo. Katastrofa, da tako opuš?amo samooskrbo. Na podro?ju prehrane, v celoti, ?e povzamemo, 40-odstotna. Lahko bi bila bistveno ve?ja. Glede lesne biomase brez komentarja. Glede vode imamo vse možnosti, torej imamo samooskrbo in glede obnovljivih virov energije. Slovenija bi lahko krila vse potrebe. Slovenija ima, poudarjam, kljub prejšnjim negativnim kazalcem zelo dober izhodiš?ni položaj, v kolikor se bo teh sprememb lotila. Izredno privilegiran položaj, poudarjam privilegiran položaj glede naravnih virih in ekosistemskih storitev, s katerimi ta prostor razpolaga. Ob vseh degradacijah, ki so se tukaj zgodile. Ne bom šel naprej. Poglejte, inovacije tudi tukaj in še plus doma?i viri, ne vidim nobenih skrbi za prihodnost, v kolikor bomo šli po tej druga?ni poti naše rabe. In da zaklju?im. Lahko re?emo to, da je ne glede na terminološko zmedo in razli?no pojmovanje trajnostnega razvoja, tudi trajnostne paradigme sporo?ilna nota jasno, da moramo organizirati življenje, takih slovenskih prostorskih geografskih biofizikalnih omejitvah, do srede 21. stoletja. Osebno sodim, da ta paradigma nima alternative. ?e govorimo z vidika preživetja, nima realne alternative. Scenarij, tako kot do sedaj, ne zdrži te biofizikalne kritike. Drugo, kar pa je seveda pomembno, da iš?emo na državni in globalni ravni optimalne rešitve, tehnološke, prostorske, upravljavske, politi?ne, da pride do te nujno potrebne ekološke rekonstrukcije gospodarstva, seveda pa je iluzija, ?e si mislimo, da bo lahko 7,5 ali pa 8 ali pa tudi 9 milijard prebivalstva sredi 21ega stoletja živel na takšen na?in materialne organizacije, kot je sedaj. In da še enkrat zaklju?im. Slovenija ima kljub dolo?eni iz?rpanosti in preseganju teh globalnih omejitev, 2 do 4-krat presegamo globalne obremenitve na prebivalca, še vedno trajnostni potencial, da od šibke do zelo mo?ne trajnosti, ta do leta 2050 doseže visoko kvaliteto življenja. Poudarjam, umirjeno materialno blagostanje vendar v okviru nosilnost okolja. Ali druga?e povedano, upam, da bo nov razvojni obrazec, ki ga lahko strnemo v besedo, daje blaginja brez rast bil uspešen in za zaklju?ek še, kako bi ne?aku ali pa komu drugemu prikazal trajnostni razvoj, kot zelo pisan šopek cvetja s prstjo, ki pa jo predstavlja okoljska etika. To se pravi grafi?no, podoba rožic v posodici s prstjo, ki predstavlja tudi osnovo, etiko, za to, da bo lahko ta roža tudi rasla. Z dobro voljo in pozitivno energijo bomo pa tudi mi prispevali še.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Najlepša hvala Dušanu za to široko in inspirativno diskusijo, ki morda lahko tudi že odpira priložnosti za debato. Pa vendarle gremo naprej. Vabim Jerneja Stritiha, sedaj direktorja Službe Vlade za podnebne spremembe. To je pravzaprav, kar se uvodni?arjev ti?e, najbližje kar prihajamo politiki, sedaj na tem dogodku. Sicer Jernej Stritih je sedaj državni uradnik na tej funkciji, pa tudi v prejšnjih ?asih je bil funkcionar, tudi direktor Regionalnega centra za okolje, konzultant tudi drugim vladam v tranziciji in tudi aktiven v nevladnih organizacijah, tudi urednik Plana B leta 2007. Njega vabimo k prispevku o trajnostnem razvoju v nacionalnih politikah od velikih pri?akovanj, do politi?ne realnosti.

            JERNEJ STRITIH: Hvala, Vida. Hvala tudi za lepe besede o mojih izkušnjah. Pripraviti predstavitev o trajnostnem razvoju je zelo težko, ?e se ?lovek s tem ukvarja celo profesionalno življenje, to spraviti v tako kratek ?as, ampak bom poizkusil dati nek pogled, ki bo mogo?e dopolnil to, o ?emer je Dušan govoril in kar je mogo?e bolj usmerjeno v prakso in prihodnost. Glede na to, da delam trenutno za državo in upam, da bo država tudi zadovoljna v prihodnje z mojim delom. Verjamem v to, da živimo v ?asu priložnosti, ko je možno marsikaj narediti v tej smeri in mislim, da je potrebno to izkoristiti. Ampak, ko govorimo o trajnostnem razvoju, govorimo o, to so pa? teme, da pridemo do tega, kaj se sedaj realnost, mislim, da se moramo malo obrniti do dame teorije. Pa bi tudi v tem okviru poizkušal odgovoriti, kako si jaz zelo slikovito predstavljam trajnostni razvoj. Skratka, ko govorimo o trajnostnem razvoju, Dušan je že rekel, da moramo gledati dolgoro?no. In ?e gledamo naprej, moramo pogledati tudi malo nazaj. ?e gledamo v ?as, ko so za?ela rasti drevesa, ki so sedaj dorasla v naših gozdovih, nas to prinese tja v 18. stoletje in iz slovenske perspektive je to težko videti, ker zaradi dreves ne vidimo gozda. ?e pa pogledamo iz svetovne perspektive, se je v 18. stoletju v našem prostoru, ne samo v Sloveniji, v srednjeevropskem prostoru, v ?asu razsvetljenstva, za?ela pojavljati ideja trajnosti. Takrat so v gospodarjenju z gozdovi pri razmišljanju, kako izboljšati gospodarstvo posameznih držav oziroma dežel, kjer je prevladovalo kmetijstvo, razmišljali o tem, kako priti do trajnih donosov. To je tudi ?as, ko so bili gozdovi v Evropi najbolj uni?eni, ko so bili degradirani pašniki in ko smo živeli v neki krizi naravnih virov v Evropi. V ?asu, ko se je za?enjala populacijska eksplozija v Evropi, kakršni smo danes pri?a v tretjem svetu, hkrati z industrijsko revolucijo. V Sloveniji se je hkrati z industrijsko revolucijo nekako v 19. stoletju zemljiška reforma, malo lastništvo zemlje, ki je povzro?ilo pove?evanje površin gozdov, pogozdovanje Krasa, ki je bila urejena politika na deželni ravni in z Dunaja in potem sonaravno urejanje slovenskih ozdov na visokem Krasu, ki je bilo takrat med tehnološko najbolj naprednimi. Vse to nas nekako pripelje do današnjega ?asa, ko že, Dušan je že omenil, da Slovenija ima potenciale, ali pa nekatere prednosti trajnostnega razvoja. Te prednosti niso nujno, samo dane od boga ali pa narave, ampak so posledica neke trajnostne kulture, ali pa nekih trajnostnih institucij, ki smo jih pri nas imeli in v dolo?eni meri še nekako funkcionirajo. Sedaj pa, ?e pogledamo veliko svetovno sliko, se pa resno o trajnosti za?ne govoriti šele pred 40 leti, mogo?e 50 leti. S tistimi mejami v Mejah rasti je Rimski klub prestrašil veliko ljudi. Še ko sem jaz hodil na univerzo, so govorili, da to se pa itak ne bo uresni?ilo. Danes pa vemo, da so te krivulje neverjetno blizu temu, kar se v realnosti dogaja, kar je v bistvu strašljivo. Potem je prišla svetovna strategija ohranjanja. World conservation strategy, kjer je trajnost definirana in rumpletovo (?) poro?ilo s trenutno najbolj veljavno definicijo trajnostnega razvoja in potem Big Bang, s konferenco v Riu de Janeiru leta 92, ko so svetovni voditelji ustoli?ili trajnostni razvoj, kot neko vizijo prihodnjega razvoja sveta. Pri tej viziji je pomembno, da vemo, da je tukaj bil glavni odnos razvitim in nerazvitim svetom. Razvit svet je že od 70-ih se za?el ukvarjati z okoljskim upravljanjem. Tudi zaradi tega, ker je že bil soo?en z industrijskim onesnaževanjem, ugotovili pa so, da bi bilo najbolje za cel svet, da bi zaustavili gospodarski razvoj v nerazvitih državah, da bi s tem ceneje ohranili okolje, kot pa s tem, da bi omejevali industrijo v razvitejših državah. Seveda je to družbeno eti?no nesprejemljivo, da bi en del sveta drugemu delu lahko rekel: ''Mi smo lahko bogati, vi pa rajši ne, ker je to nevarno za planet.'' To je na globalni ali pa na planetarni ravni še vedno ena od klju?nih debat. Lahko govorimo o vseh zapletih in neprijetnostih kopenhagenske konference, to je temeljno vprašanje. Pravica do razvoja, pravica do kakovosti življenja in na drugi strani omejitve naravnih virov, s katerimi delamo. Sedaj pridemo do vprašanja, kaj je to trajnostni razvoj, ali pa kako ga razložiti. ?e gremo na raven teorije, ne bom šel pregloboko v teorijo sistemov, tam klju?en koncept, s katerim se soo?imo, je povratna zanka ali feedback loop. Samo uravnavajo?i ali pa ne samo uravnavajo?i sistemi, jih uravnavajo takšne zanke, ki so lahko bolj ali manj kompleksne, bolj ali manj množi?ne, ampak na koncu vedno pridemo do tega, da rast, ?e ima rastlina ve? korenin, lahko dobi ve? hranilnih snovi in bo bolj rasla. Ko hranilnih snovi zmanjka, bo manj rasla. Posledica tega, pa? lo?imo dva tipa teh povratnih zank. Pozitivne in negativne. Pozitivne so tiste, ?e se nekaj spremeni na plus, to še pove?ajo. Negativne so pa tiste, ?e se neka spremenljivka spremeni na plus, jo vrnejo nazaj v minus. In kaj se zgodi? ?e imamo samo pozitivne zanke, pridemo do ne?esa, kar imenujemo eksplozija. Nekaj, kar postane neobvladljivo, nekaj kar gre ?ez vse meje. Trajnostni razvoj pa je oziroma neka druga možnost pa je, da se po neki rast zadeve uravnotežijo, rast se zaustavi, ampak se ta spremenljivka zaustavi na neki višji ravni kot je bila prej. To bi jaz kot eno slikico postavil za trajnostni razvoj. ?e vzamemo število ljudi na planetu, ne moremo re?i, da bi radi videli, tako kot globoko zeleni v Ameriki, da je njihov namen zmanjšati število prebivalcev na 500 milijonov ljudi. Ker potem se postavi zelo globoko vprašanje, kako bi radi to dosegli. Ali bi z lakoto ali z vojno, ali z boleznijo, ali s skupinskim samomorom ali kaj? Mi moramo razmišljati o tem, kako in obstajajo možnosti ohraniti svetovno populacijo pri 9 milijardah v ravnotežju. Ampak seveda obstaja vprašanje, kaj moramo za to narediti, kaj storiti z naravnimi viri. In tukaj je sedaj vprašanje, ki se danes postavlja pred nas, da smo prišli do meje tega, ko je ta eksponentna rast vzdržna. Prišli smo do nekih planetarnih meja, ki se pojavljajo ali v obliki podnebnih sprememb, ali v obliki koli?ine vode, ali v obliki omejitev biodiverzitete, izumiranja vrst, do teh meja prihajamo in moramo se ustaviti, preden pridemo do teh meja, sicer bodo za nas posledice manj prijetne, kot bi bile, ?e se ustavimo prej. Kako pa se to interpretira v politiki? Dušan je že govoril o definicijah. Eno od na?el, na katerih temelji, je na?elo previdnosti, ki je tudi v naši zakonodaji in povsod. To govori o neki konservativnosti. O tem, da je treba zelo premisliti, preden naredimo kakšne korake. Sedaj je to v?asih malo težko sestaviti. Trajnostni razvoj kot neko napredno idejo in konservativnost. Ampak v bistvu moramo imeti neke konservativne mehanizme, da se ne zgodijo zadeve, ki so se dogajale v dvajsetem stoletju. Tako v družbene, kot v fizi?nem smislu. Potem imamo to vprašanje uravnoteženja naravnih virov in njihove porabe. To je bolj tehni?na debata, ki je na tej fizi?ni ravni zelo pomembna, ampak je pogosto težje razumljiva v nekih širših družbenih razpravah. Potem imamo vidik odgovornosti do prihodnjih generacij, dolgoro?nost. Na kako dolg rok gledamo? ?e gledate ekonomske študije, ali pa ekonomske odlo?itve, so po navadi na tri ali šest mesecev, rok gledanja. V ekonomskih študijah, vse kar je 20 let oddaljeno, se sploh ne pokaže na horizontu, zaradi skontnih stopenj. In moramo najti nek na?in, da na daljši rok razmišljamo. In potem je tudi ena od teh klasi?nih slik od teh sektorjev okolje, družbe, gospodarstva, to vprašanje konsenzulanosti ali pa nekega ravnotežja med temi vidiki, ki je pa v?asih lahko zlorabljeno ali pa vodi tudi v težave. ?e so v Riu okoljevarstveniki misli, da so zmagali z nekim konceptom, potem je gospodarstvo prišlo nazaj. Ampak sedaj moramo to malo uravnotežiti. Morate tudi nas malo poslušati, mi moramo tudi preživeti, zagotavljati delovna mesta in tako naprej. Trajnostni razvoj nas pripele v to, ?emur bi lahko rekli, zlato sredino ali pa vprašanje mere. Trajnostni razvoj je redkokdaj ?rno bel, da lahko re?emo nekaj je samo dobro nekaj je samo slabo. Naprej prosim. Sedaj ko smo obdelali teorijo, še v treh minutah zaklju?ek. Kaj se je dogajalo v zadnjih dvajsetih letih od Ria de Janeira. V 90-ih je bila ta vizija precej pomembna. V naši regiji, v Sloveniji je bilo precej pomembna povezava med demokracijo, kot samo uravnavajo?im sistemom in trajnostnim razvojem. Ti dve zadevi gresta skupaj in tudi tržno gospodarstvo, ?e je prav regulirano, je lahko v tej funkciji. V tem ?asu je prišlo do oblikovanja kulminacije oblikovanja politik, raznih konvencij, zakonov, strategij in tako naprej. Oblikovala se je cela vrsta inštrumentov, s katerimi lahko krmilimo. Kar pa se je zgodilo na drugi strani, pa je to, da je gospodarstvo zaradi globalizacije, zaradi preskokov v tehnologiji izkazovalo pa eksponentno rast. In tukaj je bilo politiki zelo težko prodati idejo, da je potrebno zaustavljati, ali pa nekaj spreminjati, ?e nam tako dobro gre. Internetni bom, nepremi?ninski bom v letu 2000. Vse to je peljalo v to, da ?e berete pet let nazaj najve?je avtorje na podro?ju trajnostnega razvoja, noben ne upa predvideti, kaj se bo zgodilo leta 2008. Re?ejo, da so problemi, ampak katastrofe kakršna je nastala, pa nih?e ni upal predvideti. Leta 2008 pa se je pokazalo, da je ta neoliberalna ideja balon, ki ne more na dolgi rok prinesti sre?e celemu ?loveštvu niti onim najbogatejšim. Sedaj imamo seveda vprašanje, kako naprej. V Evropski uniji, ?e pogledamo malo nazaj, ?e pogledamo Lizbonsko strategijo kot neko vodilno strategijo, ki se je pisala, je bil trajnostni razvoj samo privesek. Takrat je bilo neko razmišljanje, da moramo slediti Ameriki, da jo bomo prekonkurirali in bomo potem najboljši. V tem ?asu Amerika že ni ve? vodilno gospodarstvo, to je postala Kitajska. Za Kitajsko je pa še malo težje utemeljevat Evropejcem, zakaj bi morali postati njim ?im bolj podobni, kot za Ameri?ane. Tako da sedaj, mislim, da postaja trajnostni razvoj neka klju?na prioriteta ali pa klju?na konkuren?na prednost Evrope v svetu. Pa njena klju?na lastnost, s katero lahko izpolni odgovornost do planeta. ?e samo pogledamo primer avtomobilske industrije. Evropski avtomobili, kakorkoli so škodljivi za okolje, so veliko bolj u?inkoviti od ameriških. In ko je prišlo do krize, je takoj ameriška avtomobilska industrija šla v bankrot. Evropska je preživela in Fiat, za katerega si nih?e ne bi mislil, prevzema General Motors. To je neko novo razmišljanje in tukaj se sedaj oblikujejo ta stališ?a Evrope do prihodnosti in upamo, da bodo držala še en ?as. Še zadnjega. Sedaj Slovenija, imamo nek kapital, ki ga še nismo popolnoma uni?ili, tako v naravnem smislu kot v smislu družbenih struktur, kot v smislu vrednot. Ampak v zadnjih letih je veliko razvoja šlo na ra?un porabe tega kapitala. Velika težka industrija. Marsikaj. In tudi v smislu percepcije. Slovensko okolje je dovolj lepo, zato se nam zdi, da ga lahko še malo uni?imo. Saj tako in tako je boljše, kot v sosednjih državah. In ?e pogledamo dosedanje državne strategije, je okolje in trajnostni razvoj bolj dekoracija, kot pa neka prioriteta. Sedaj poteka resna debata, da bi trajnostni razvoj naredili kot neko osrednjo temo v teh strategijah. V izhodnih strategijah se to že malo vidi, ampak ne dovolj, da bi to znotraj vlade tudi dosegli. Imamo celo vrsto mehanizmov, ki ne funkcionirajo dobro, ampak bi lahko veliko boljše. Presoja vpliva na okolje, udeležba javnosti postaja vse bolj, tudi tole je dokaz, resen mehanizem odlo?anja v družbi. In pa mislim, da se krepijo tudi institucije, ki bi morale na to misliti in v to smer delovati. Sedaj pa še za zaklju?ek. Kar se podnebja ti?e, je tole krivulja, po kateri bi morali iti. O tem je že Dušan govoril. Zahvaljujem se vam za pozornost in vas vabim k projektu, kako priti od sedanjih 10 ton izpustov toplogrednih plinov na prebivalca na 2 toni. Mislim, da bo potrebnega veliko kreativnega razmišljanja in pa veliko trdih pogovorov na to temo. Hvala.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa, Jernej. Nisem sicer povsem razumela, kateri del bi se nanašal na to, kako bi stari teti ali pa ne?aku razložil. Aha, tisti dve krivulji, povratne zanke. Hvala lepa za to razmišljanje in vabim k besedi Draga Kosa, ki je profesor na Fakulteti za družbene vede. In sicer predmet Ekologija vsakdanjega življenja in pa hkrati v interdisciplinarnem študiju varstva naravne dediš?ine predava prostorsko sociologijo in socialno ekologijo. Pri?akujemo z radovednostjo prispevek z naslovom Trajnostni razvoj kot zadnja velika družbena ideja?

            DR. DRAGO KOS: Hvala lepa. Jaz bom moral malo improvizirati, ker so govorci pred mano že malo povedali, mi vzeli ideje oziroma, ukradli ideje, zato bom moral malo improvizirati. Ampak bom poizkušal predstaviti tiste, ki so po mojem mnenju tukaj najpomembnejše in bolj originalno moje. Se pravi, že v naslovu je bilo izpostavljeno, da govorim o trajnostnem razvoju kot zadnji družbeni veliki ideji. Tu se seveda sklicujem na teorijo, filozofijo, sociologijo, kjer so se pojavili veliki avtorji, ki so govorili o koncu velikih zgodb. Se pravi, da so v družbi vse velike zgodbe že povedane. In tudi propadle so že vse, skorajda. Zato nima smisla govoriti. Pri tem je bil zelo pogumen Francis Fukuyama, ki je govoril že kar o koncu zgodovine. Se pravi, da je ?loveštvo doseglo zadnjo stopnjo razvoja. Gre samo še za finese. In potem je pa ta Francis govoril kar o koncu ?loveštva, kar je po mojem mnenju kar zelo velika zgodovinska sprememba, ki se zgodi. In tukaj se sedaj jaz strinjam, ?e je konec zgodovine bila prepotentna ideja, je konec ?loveštva katastrofi?na ideja, ki demantira prvo. In v tem kontekstu je trajnostni razvoj, ki ga jaz vidim, edina preostala revolucionarna ideja, o revoluciji v Sloveniji dandanes neradi govorimo, ampak mislim metafori?no revolucijo. Edina velika ideja, ki lahko spreobrne dosedanji tok zgodovine. Odnos družbe do narave, razmerje natura-kultura. In je še preostali trajnostni razvoj. In to je bistvena zgodba in zato se jaz zelo ?udim, zakaj trajnostni razvoj ne spodbuja bistveno ve? razprav in premikov. Ker po mojem mnenju, je to dejansko alternativa. Ali trajnostni razvoj ali pa nobene nove ideje ve?. Po moje je to edina smiselna alternativa, o kateri govorimo. In klju?no vprašanje je, tukaj se ne bi ?isto strinjal s kolegom Dušanom, ki je rekel, da ?as ni tako pomemben, po mojem mnenju je klju?no vprašanje tudi ?as. Koliko ?asa imamo še na voljo, da pridemo do delujo?e operacionalizacije, implementacije, ali karkoli ho?ete, še teh idej. Že pred leti je nek nemški znani sociolog Claus Offe rekel, da je moderna družba, kot, dal je prispodobo z avionom, avion, ki leti z veliko hitrostjo, ima samo še tretjino goriva, še tretjino ?asa na voljo in letališ?e na katerega bi pa lahko varno pristal, pa sploh še nismo za?eli graditi. To je bila takšna zelo dramati?na izjava, ki mislim, da zelo dobro ponazarja, v kakšni situaciji smo. Intenzivno bi morali za?eli delati na ideji trajnostnega razvoja. To pomeni, gradnja tega letališ?a, na katerem bi ta avion lahko varno pristal. Jaz sem tudi iz nekih teh zgodovinskih podatkov, bom šel to zelo hitro skozi, ki ponazarjajo predvsem to da ideja trajnostnega razvoja, ni nova ideja. To je stara ideja, ki sega še naprej v 18. stoletje. Ampak to, kar je novejše zgodovine, je v 60-ih letih bilo zatišje, v 70-ih letih zelo veliko govora in seveda dandanes tudi. In kar bi klju?nega tukaj izpostavil, so tukaj resolucija ideje Rimskega kluba iz pred ve? kot 30 let, ki pa so pred kratkim doživele prenovljeno izdajo, ker ponovno eksplicitno napišejo, da je trajnostni razvoj edina možna revolucija, ki nas ?aka. ?e je bila prva poljedelska, druga industrijska, je sedaj na vrsti trajnostna revolucija. ?e seveda to ne bo uspelo, nas ?akajo težki ?asi. Ravno v?eraj je bil na Kanalu A pozno pono?i film Planet opic, ki tudi govori o tej temi. Pravi, kako so se ljudje zaplezali in so opice prevzele komando. In to se tudi lahko zgodi. Mogo?e ne opice, ampak kakšne druge, insekti ali pa kaj podobnega. V?asih piše kot zadnja velika ideja, v?asih pa kot nova velika ideja, to je treba pojasniti. To ni ve? nova velika ideja.  In ravno zaradi tega, ker ni ve? nova, je to toliko bolj, spravlja nav v nejevoljo, vsaj mene, da se toliko govori in zelo malo spregovori, oziroma pove. ?e gremo naprej, tu bom povedal ta podatek. Imamo tri plus en steber. Ekonomski, socialni in okoljski steber. Tu je treba povedati to, to vsi poznamo, da ta metafora s stebri ni najbolj posre?ena, ker stebri stojijo samostojno, gre pa za interplay, gre za povezavo. To je zelo komplicirana medsebojna strukturna povezava, to bi kakšen statik znal veliko bolj plasti?no povedati. Stebri lahko stojijo samo zase, ampak tukaj ne gre, da stojijo samo zase, da se med seboj podpirajo, da se med seboj podpirajo in tako naprej. Tako, da ta metafora je tudi zavajajo?a. Tisto, kar pa se zadnje ?ase pojavlja kot neka nova ideja, kulturni steber, tu pa je potrebno biti zelo previden, ker kultura ni samo, zopet odvisno od definicije kulture, ampak skozi ta kulturni steber, lahko pridemo do netrajnostnih praks. Recimo, v Španiji poteka intenzivna ponovna debata o bikoborbah. Oni pravijo, daje to njihova kulturna dediš?ina, identiteta in da se temu ne odpovejo. Nekaterim gredo lasje pokonci, in še vse kaj drugega. To je ta logika. ?e imamo ta kulturni steber za enakovreden steber. Ali pa,?e re?emo, da je požigalništvo v nekaterih predelih kulturna tradicija že tiso?letja. Ali bomo ohranjali požigalništvo zaradi tega, ker je to kulturna tradicija dolga toliko ?asa. O kulturnem stebru je smiselno spregovoriti, kot o podpori trajnostnega razvoja, ampak je treba biti zelo previden. Klju?no, kar sem hotel povedati in kar so drugi govorili pred menoj, implementacijski deficit je klju?na šibkost današnjega ?asa in današnjega ?asa 20, 30 let nazaj. Ves ?as, odkar se govori o trajnostnem razvoju. Zato, ker o?itno imamo predstave, vemo, kaj ho?emo, vemo, kaj si želimo, ne vemo pa, kako do tega priti. In te besede, jaz sem se tukaj malo poigral z Biblijo, v za?etku je bila beseda, potem pa je meso postala. Ko govorimo pa o trajnostnem razvoju, pa govorimo samo o besedah, ni mesa. Ni konkretne operalizacije. Manjka nek mo?an vzrok, motiv, ki bi to stvar pognal naprej. V Bibliji je jasno, da je tam zadaj nek bog, oziroma glavni protagonist bog, pri nas pa ni jasno. Koliko ?asa še imam? Še osem minut? To pa je še dosti. To je iz Rimskega kluba zelo preprost graf, ki govori o tem, da je prakti?no že prepozno. Da smo že zamudili. In jaz sem slišal pred kratkim ?asom, od zelo resnih ljudi dramati?ne napovedi, da je govor o trajnostnem razvoju že zgodovina, da smo že zamudili, da se bo sigurno zgodil kolaps in, da nas vsaj na nekaterih segmentih kriza neizbežno ?aka in tako naprej. To so projekcije naravoslovcev, ?e jaz dodam družboslovni pogled, se mi zdi, da je to zelo realno, ker je tisti implementacijski deficit vedno ve?ji, ne vedno manjši. Jaz tu pri?akujem, ker smo v eminentni instituciji države, da je to treba absolutno poudariti, ker država je tista, ki naj bi ta implementacijski deficit odpravljala in ga ?im bolje odpravila. Država je tista, ki mora to storiti. Veliki sistemi, ekspertni sistem mora to storiti, zato ker je trajnostni razvoj nekaj, kar je na zdravi razumski stopnji  težko dojemljiva zadeva. Zato se to tudi dogaja, ker javno mnenje ploska, je navdušeno, v realnem življenju pa se težko kaj premakne. Preprost preizkus je ta, da na dolgi rok ne znamo razmišljati. To znajo neki misleci, neki utopisti, ampak v vsakdanjem življenju, pa ljudje razmišljajo kratkoro?no. Vsi, tudi mi, ki smo tukaj, zelo kratkoro?no razmišljamo. Ne moremo pri?akovati, da bo na vsakdanji razumski ravni, da se bodo stvari same od sebe zgodile. ?eprav bi bilo seveda fino, ?e bi se, vendar jaz mislim, da to ni mogo?e. Zaradi tega morajo iz strokovnih krogov prihajati spodbude in ideje, kako naj bi se to zgodilo. Sedaj bom vzel zopet te najbolj popularne opredelitve. Najbolj popularna je seveda tista, ki apelira na medgeneracijsko solidarnost. In jaz sem pri?akoval, da je tukaj pa politi?no mo?na ideja. Ker kaj je pa, kdo pa lahko ugovarja medgeneracijski solidarnosti? Kdo lahko ugovarja, da je treba poskrbeti za otroke, vnuke in tako naprej. Nih?e, razen najve?jih cinikov, ampak tak ne bo jasno tega povedal. Pri?akoval sem, da bo to imelo mobilizacijsko mo?, pa tudi to verjetno nima dovoljšne mobilizacijske mo?i. Ljudje, po doma?e povedano, se preprosto požvižgamo na to, kaj bo v prihodnosti. Ali pa si sploh ne znamo predstavljati, to kar sem prej govoril. Oboje skupaj je seveda dovolj dramati?no. O tej pravi?nosti, u?inkovitosti v sodelovanju z nosilno sposobnostjo okolja, je bilo že veliko re?eno. To je klju?no seveda, ampak tile stebri so malo zavajajo?i. Gre za to, kako narediti to uravnoteženost. In tu se jasno kaže tako imenovani implementacijski deficit. Zato se strinjam z nekaterimi, ki pravijo, da je trajnostni razvoj bolj pobožna želja, kot jasen koncept. Da obstaja ogromno variacij. Od tega sem dal za podlago zelo temno zeleno barvo, lahko bi bila še bolj temna. Lahko pa bi bila tudi bolj svetla, poznate razlike v stopnji radikalnosti, ki jo seveda je treba domisliti, je treba domisliti ne z vidika nekih želja, ampak s tega kaj zmoremo uresni?iti. Tu je zopet klju?no vprašanje. ?e je kakšen študent tukaj, se opravi?ujem, ker se ponavljam, to sem že stokrat povedal, tudi napisal, meni se zdi, do sedaj še nisem slišal, ali prebral boljšega koncepta, ki je tudi zelo preprost, morda zaradi tega tudi problemati?en in vprašljiv, ampak ta koncept tristopenjski nivo razprave in uvajanja trajnostne razprave po Beckerju, ne smemo pa zamenjevat s Beckom, ki preprosto pokaže, kako naj bi stvari potekale in mislim, da bi se to moralo tudi v praksi speljati. Na analiti?ni ravni je treba strokovno in vse mogo?e ideje soo?ati, razpravljati, debatirati in dose?i konsenz, strokovno analiti?ni konsenz v dolo?eni zadevi. ?e smo recimo konkretni, o Šoštanju. Ali pa o ?emurkoli drugem. O najprimernejšem ravnanju z odpadki, o nuklearki, oziroma o drugi nuklearki. O prvi že nima smisla debatirati. Oziroma o odpadkih, ki še niso urejeni.  Na prvi ravni je treba soo?ati vse strokovne racionalne dokumente. Znanost naj stopi v prvi plan in pove svoje in potem politika, ki je zadolžena, da doseže kot podsistem, da mora to stvar organizirati in voditi. To je prva raven, druga je normativna raven, kar pomeni, zelo pogosto se dogaja, da stroka pove svoje  mnenje, ki pa je v širši javnosti nerazumljeno ali pa nesprejeto, zato je treba zelo intenzivno delati na zmanjševanju tega razkoraka med analiti?no strokovno presojo in družbeno vrednostno presojo. Tu se ne da ve? pogovarjati o zgolj racionalnih momentih. Ko stvar presko?i na to normativno raven, ni ve? zgolj samo racionalna debata. Je treba sprejeti, da so tudi drugi motivi še in druge ideje še zraven. In potem šele se za?nemo pogovarjati o strategiji. Tako da jaz mislim, da to govorjenje, ki se pri nas sproža v zadnjem ?asu, je sicer super, ampak na podlagi prvih dveh faz bi se to moralo zgoditi. Potem pa narediš strategijo, ko to vidiš, ko vidiš, kakšna je razlika med strokovnim nivojem, med strokovno absolutno ugotovitvijo in tem kaj politika, javnost in gospodarstvo sprejemajo oziroma ne sprejemajo. Potem pa delamo strategijo, kako to uporabiti. In iz tega vidika, to je tisto klju?no in tudi tu bi se dalo ta koncept nekoliko skritizirati in ga, no ne bom ga jaz skritiziral, ga bo mogo?e kdo drug. Obstajajo pa seveda še objektivni razlogi, ?e se ta nepripravljenost, odmaknjenost, ne sprejemanje, katastrofi?nost in tako naprej in neki subjektivni razlogi, zakaj se trajnostni razvoj, zakaj se debata o trajnostnem razvoju ne premakne od besed k dejanjem. Obstajajo pa tudi neki logi?no objektivne omejitve, to so velike teme, na kratko, omejitve argumentativne racionalnosti nasploh. Mi živimo v prepri?anju, da kadarkoli pride problem, bo prišel strokovnjak in bo povedal tako je in tako bodo ljudje verjeli. To ni res. Logi?na argumentativna racionalnost deluje naj bi delovala znotraj strokovnih podsistemov. Na relaciji javnost- stroka ni re?eno, da bo najboljši argument najbolj prepri?ljiv. Jasne omejitve, zaradi tega se tudi dogaja, da dvoumno druge raziskave prikažejo, da se dogaja padajo?a kredibilnost izjav, presoj, karkoli. To so mnogi strokovnjaki, naravoslovci, tehniki razo?arani, ko ne doživljajo ve? aplavzov, kot so jih nekdaj, ko je bila vera v neko znanost, tehnologijo absolutna in so vso govorili samo o mnogih delovnih, znanstvenih zmagah. Danes je pa tudi najboljši produkt lahko deležen zelo hude kritike oziroma nesprejemanja. Na splošno ugotavljamo, ne samo mi, mnogi politologi, da je v Sloveniji zelo padajo?e zaupanje v vse politi?ne institucije. Politika je na repu, kot vemo. V Sloveniji zadnje ?ase izrazito. Padajo?e zaupanje v družbene institucije, kar tudi onemogo?a, oziroma je zaviralna okoliš?ina za resno in smiselno razpravo tudi recimo v tej instituciji. O omejitvah zdravorazumske refleksije sem že nekaj povedal. In potem seveda ne moremo zanemariti, to je bilo že tudi re?eno, pragmatizem realnih interesov je tako mo?an, da lahko obrnejo ?rno v belo. Definitivno, to se dogaja. Zakaj mislite, da se razvija piarovska služba tako zelo intenzivno? To je v funkciji tega. Kdor ima mo?an interes, kdor ima mo?an kapital, lahko obrne stvar na glavo. In to se dogaja. Ne slepimo se, da se to ne dogaja. To se dogaja ta hip v Sloveniji in svetu ta hip. Toliko o nemo?i ukvarjanja s problemi, sem tudi že nekaj povedal. Za konec samo še v odgovor na vprašanje, to je zelo preprosto. Vsaka pravljica se kon?a trajnostno, skorajda. Princ se poro?i s princeso in še vedno živita, razen ?e že nista umrla. Živita, ?e se ne pojavi entropija in sta sposobna trajnostni razvoj uveljaviti. Dobro, hvala.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa za tole zanimivo razmišljanje. Res mi je malo težko, da ne moremo kar odpreti in malo diskutirati o teh stvareh, pustimo, da gremo mimo nas. Ampak, kot re?eno, gremo naprej po voznem redu. Violeta Bulc, uspešna menedžerka, sedaj v lastnem podjetju, kot svetovalka tudi uspešnim slovenskim podjetjem,  na temo razvojnih zgodb, mimogrede, od lanskega leta tudi predsednica Umanotere, se pravi bo razmišljala zelo druga?e, kot vsi ostali, nima tako dolge kilometrine, kar se ti?e poznavanja trajnostnega razvoja, bo pa zato druga?e zanimivo.

            VIOLETA BULC: Hvala lepa. In predvsem hvala lepa, da imam danes priložnost tukaj predstaviti nekaj svojih pogledov. Mogo?e nekaj samo osnovnih izhodiš?. Kot prvo, tokrat izhajam iz prakse. Tako, da moji teoreti?ni modeli znajo biti pomanjkljivi in bodite prizanesljivi, vsake pobude pa so ve? kot dobrodošle. Hkrati izzivam, mogo?e tudi en rek, osebno mislim, da so cilji na podro?ju trajnostnega razvoja na globalnem vidiku enaki. Za vse nas, ki živimo na Zemlji, so cilji enaki. Poti pa verjamem, da morajo biti razli?ne in moramo kaj spregovoriti. Hkrati poslušamo, da so multinacionalke in neke sile mo?i izredno mo?ne. Vendar velja že zelo star rek, ne vem iz kje izhaja, vendar pravi, da voditelji obstajajo, dokler jim kdo sledi. Izzivam tudi reklo, da je veliko na nas samih, v katero smer bomo to družbo, v kateri živimo, odpeljali. Izzivam tudi, da je koncept trajnostnega odnosa do sveta, koncept današnjega ?asa. Star je, po mojem razmišljanju, že tiso?letja in je bil blizu tudi prejšnjim civilizacijam. Vendar žal opažam tudi sama, da zelo malo njihove modrosti danes integriramo v lastna razmišljanja. Hkrati bi se tudi rada navezala in odprla izziv, ki ga bom skušala v nadaljevanju tudi potrditi, ki ga je izpostavil tudi dr. Plut. In sicer, je opozoril, da mogo?e moramo izstopiti iz ?asovne dimenzije in se moramo veliko bolj osredoto?iti na vsebinsko dimenzijo. Kajti tista je verjetno prava in kaže na neke sodobne rešitve. Toliko za uvod, sedaj pa, ?e mogo?e dovolite, še izkušnje in razmišljanja, ki so se mi porodila v teh 46-ih letih. Enih zelo bogatih izkušenj, ki so tako iz poslovnega sveta, družbeno angažiranega in pa seveda iz mojih lastnih osebnih izkušenj. Hvala lepa. Moje podro?je ekspertize je inovativnost. Inovativnost in razvoj inovativnih sistemov in zelo me zanima, tako reko?, strast mi jem, kako ti sistemi funkcionirajo, kako se razvijajo in kaj jih v resnici poganja naprej. Na osnovi tega nastane preprost model, ki kaže na to, da je ?loveku dana ustvarjalnost. Medtem, ko pa ta ustvarjalnost mora biti nekje izražena in investirana. Družba, podjetja, razli?ne organizacije in vsakršna druga oblika družbenega sobivanja, so seveda ?loveško narejena. To ni ustvaril Kozmus, planet, ampak je ustvaril ?lovek za svoje lastne potrebe, za to, da se lahko razvija. In na nivoju organizacije je te svoje ideje za?el implemenitirati v obliki nekih invencij. Invencija je neka ideja, ki funkcionira. Je nekaj, kar smo uspeli manifestirati. Ravno to, ko poslušamo, da idej je veliko, vendar pa manifestacija je potrebna. ?e želimo dobro manifestirat, si ?lovek po navadi organizira neko formalno ali neformalno obliko, v okviru katere te svoje ideje testira in jih preizkuša, da vidi ?e delujejo. Od tega se še ne živi, ne od idej, ne od invencij, od tega še ne moremo živeti. Živimo lahko takrat, ko nekaj spravimo na trg in še koga drugega prepri?amo, da to opazi in pla?a. O kakršnikoli obliki. In to je inovacija. To je tisto, kar se danes kaže na nivoju družbe in je klju?ni vzvod za to, da premika neke, predvsem žal gospodarske vzvode. Manjka pa nam v teh konceptualnih razmišljanjih predvsem vpetost v naslednji nivo. In ?e ho?emo videti, kako funkcionira naš sistem, moramo se vedno iz njega umakniti in ga pogledati nekje iz razdalje, kajti šele takrat so stvari, ki so, ko smo znotraj nevidne, vidne. ?e gledamo to s planetarnega stališ?a, vse to kar po?ne ?lovek postane nekoliko dolgo?asno. Zelo ozko usmerjeno, kar gleda samo na lastno korist, gre predvsem za zadovoljevanje lastnih potreb. Tukaj je viden tudi najve?ji izziv trajnostnega razvoja, da smo sposobni izstopiti iz tega lastnega sveta, ki smo si ga ustvarili in pogledati iz nekega višjega vidika, kaj puš?amo za tem in kaj s tem povzro?amo.  To bi bil vsaj prvi planetarni vidik sveta, v katerega vstopamo. Vsaj v praksi se mi ne kaže tako enostavno. Ko sem za?ela bolj preu?evati te zgodbe, se mi je seveda pokazalo, da je ?lovek precej kompleksno bitje. In da ga v praksi, tudi sami, ?eprav smo ljudje, zelo zanemarjamo. ?e gledamo v preprostih dimenzijah, v resnici pa deluje in danes, še zlasti tista poslovna okolja, ki želijo uspeti, zelo dobro obvladujejo vse dimenzije, ki so tam v grobem na?rtane, ampak gre za fizi?ni, intelektualni, ?ustveni, duhovni in seveda socialni nivo ?loveka, ki pa je zelo mo?no pod vplivom neke ?asovne dimenzije, v kateri trenutno ustvarjamo, oziroma obstajamo. In ko se ta ?lovek potem za?ne povezovati naprej, šele, ko ustvari neko kriti?no maso, svoje lastne individualne zavesti, nastane tako imenovana zavest, kjer pa na enkrat pridejo do izraza tisto, kar je tudi glavna pomanjkljivost za našo sisteme, ki iš?ejo rešitve tako iz gospodarske kot iz družbene krize. In to so odnosi. ?lovek takoj stopi v odnose in teh ne obvladujemo, jih ne obvladujemo sistemati?no, nikjer niso prisotni v ocenjevalnih statistikah. Se pravi kakovost odnosov, vedno iš?emo nekaj stati?nega. Nekaj kar lahko v to?ki, resnici zmerimo. Medtem, ko odnosi so ves ?as v dinami?ni formi in se jih seveda izogibamo. V resnici pa se kaže, da ?e ho?emo, neka organizacija, v teh desetih letih, odkar pomagam podjetjem v teh prebojnih strategijah, se pa kaže, da šele ko krepimo odnose, takrat pride do resnic, celo do presene?enj in celo do resni?nega razvoja, ki je uravnotežen, ki kaže na razvoj ne samo tistega, ki je sprožil, ampak tudi na stran dobaviteljev, neke lokalen skupnosti, v kateri smo sedaj zrasli. Se pravi, ta pomen odnosov in vsega tistega, s ?imer vstopimo v kontakt pri realizaciji neke ideje ali pa neke zgodbe, je seveda bistveno bolj pomemben, kot neke stati?ne številke oziroma kazalci, ki merijo preteklost. In seveda iz tega vidika naprej, ko smo gledali kako organizacijo vpeti, da ne bo povzro?ala anomalij, kajti ravno najve?je težave nastopijo, ko eden izmed deležnikov preve? sko?i v preve? dobro ali preve? slabo in povzro?a prevelike motnje, in takrat nastopijo težave, ki jih potem bolj ali manj uspešno rešujemo. Iz tega ven je nastal nek model inovacijskega prostora, zeleni krog, ki se ustvarja na podlagi koncentracije zavesti posameznih organiziranih enot v družbi in neka družbena zavest, ki ponovno pogojena ne s posameznikom, ampak s celoto. Do družbene zavesti bo prišlo takrat, ko bo prebilo, ko bo dovolj velika kriti?na masa. In zaradi tega, ?e želimo nek trajnostni razvoj razvijati brez revolucij, revolucijsko verjamem, da je potrebno sistemati?no delati z vsemi deležniki v prostoru, ne samo z gospodarstvom, ne samo v akademskih in raziskovalnih inštitucijah, ampak tudi na trgu, da je ta del deležnikov popoln, vendar ga je treba ?im prej ovrednotiti in sistemati?no delati z vsemi. Šele takrat, ko bodo vsi ti deležniki šli v stopnji zavesti naprej, ne v ?asovni komponenti, ampak v tej gostoti zavesti, ki se bo sprožila v odnosu do trajnostnega razvoja, morda celo znotraj te planetarne zavesti ali pa te kozmi?ne zavesti, kot naslednje stopnje bomo mi lahko podredili in naredili neke ve?je družbene in gospodarske spremembe. Dokler pa bodo to samo posamezni deležniki, nepovezani med sabo, mislim, da do tega preboja ne bo prišlo in se zna zgoditi, to pa so že govorci pred mano malo nakazali, se pravi za zemljo je povsem v redu, ?e gre tudi v destrukcijo ?loveštva. S to sliko želim samo še bolj nazorno prikazati potrebo po tej kompenzaciji. Šele, ko bomo na nivoju posameznikov ustvarili dovolj visoko zavest, se bo ta lahko prebila na nivoju višje zavesi organizacije. Šele, ko pri zaposlenih, konkretno, res delamo sistemati?no z vsemi procesi, z vsemi ljudmi, v vseh funkcijah, šele takrat vidimo, da se na nivoju podjetja dogajajo spremembe in da pride do nekega preboja. Seveda kakšna je ta sprememba, je stvar lastnika, menedžmenta, tako da to ni nujno vedno v dobro trajnostnega razvoja. Klju?no sporo?ilo tukaj pa je, da je tisti nivo, zavest tista, ki prispeva, da pride do premika. In enako seveda velja tudi na nivoju družbe. In potem v odnosu do planeta, kot celote. Kaj je mogo?e glavno sporo?ilo iz tega sistemskega razmišljanja in iz teh izkušen, ki mi jih je življenje darežljivo prineslo? V vsakem trenutku se razmerja spreminjajo glede na prejšnji trenutek. To seveda ni ni? novega. To je po mojem dobro, da to ozavestimo, da smo v nekem razumskem, zelo dinami?nem okolju, da ni? ni stati?no, ?eprav se obnašamo, vrednotimo in merimo vse kakor, da je stati?no. Se pravi, v bistvu si rišemo neresni?ni svet. Ravno zaradi tega, ker je narava posamezno, naše življenje, ?lovek, okolje popolnoma nestabilno, je potreba po neprestanem prilagajanju, jo je treba hraniti, jo je treba gojiti in  ji je treba zagotavljati. Ker, ?e tega ne naredimo, potem smo že v fazi entropije. In naprej, ?e je mogo?e to bilo veliko bolj lokalno, in se je dalo obvladovati te procese, še nekaj desetletij nazaj, danes ravno zaradi vzvoda, ki so že bili predhodno omenjeni. To so informacijska družba, je strašno veliko pripomogla k temu, da se je sploh vzpostavila možnost oblikovanja neke globalne zavesti. Prej je ni bilo. Zaradi informacijske družbe, zaradi interneta, smo mi naenkrat prišli v pozicijo in to je privilegiran položaj, da sploh lahko govorimo o neki globalni zavesti, ki je ozaveš?ena. Ne dana samo nekim posameznikom, ampak populaciji, kot celoti. Tehnologija, tudi to je zelo pomembno ozavestiti, mi smo družba tehnoloških prebojev. Naš razvoj je že ves ?as,odkar ta civilizacija obstaja, pogojen s tehnološkim razvojem, in zato se premalo ukvarjamo, s tehnološkega vidika, z družbenega vidika o tehnologijah. ?eprav so one tiste, ki premikajo in so glavni vzvod našega razvoja. In ?e gledamo v celi zgodovini te civilizacije, smo videli, da je parni stroj, elektro motor, in nenazadnje ?ip, ali pa ?e re?emo danes i pod filozofija. To so danes tisti novi poslovni modeli ali tehnološki preboji, ki so obstali in nekako odpirajo nove možnosti sodelovanja in povezovanja. Ravno to je pripeljalo do te globalne vpetosti in povezanosti, ki pa so jo nekateri predvsem izrabili, bolj kot so si jo napa?no interpretirali. Seveda multinacionalke so to odli?no potegnile na svojo stran, na svoje dobro. In je tako reko? zamrla lokalna samooskrba, ki je eden kriti?nih izzivov današnje družbe. In verjetno je prav, da ravno s to kriti?no presojo tehnološke družbe, tehnoloških prednosti, razumemo, da je tehnologija nas povezala zato, da lahko koncentriramo zavest, to pa ne pomeni, da moramo nujno tudi odvisnost koncentrirati. Mogo?e je tukaj tudi eden pomembnih izzivov pri samem konceptu trajnostnega razvoja. Tu izhajam iz poslovnega modela in tukaj se lepo pokaže, da živimo v ?asu, kjer je inovativnost glavni vzvod. Kar je pa klju?, poleg te globalizacije, ki omogo?a tehnološki preboj, je za?elo prihajati tudi no nekih filozofskih, družbenih in seveda gospodarskih razmišljanj, ki pa iz navpi?nih, tako imenovanih vertikalnih struktur in tunelskega razmišljanja, prehajajo v vodoravne odprte in dinami?ne strukture. In ?e sledite konceptom in novim modelom, ki sledijo filozofiji odprte družbe, boste videli, da je tukaj prišlo že do zelo velikih premikov in da tukaj se lahko tudi tisti, ki spodbujamo trajnostni razvoj, veliko nau?ili. In seveda, še enkrat, inovacije niso samo tehnološke, tehnologija je omogo?ila in je vzpostavila infrastrukturo, vendar danes so glavni premiki v družbenih inovacijah, v poslovnih inovacijah in seveda dan danes vse pogosteje slišimo storitvene inovacije in produktne, prav družbene in poslovne pa so tiste, ki jih najbolj potrebujemo. Tukaj bi rada izzvala, da trajnostni razvoj, zato, da bo lahko zaživel, je treba pogledati in enega višjega vidika. Še en tak, ki je treba iz njega ven kaj narediti in razumeti, da ne bosta okolje in gospodarstvo in družba kot koncept pripeljala do sprememb. Moramo ga manifestirati na osebni nivo. To mora postati poosebljena zgodba vsakega od nas. Kar pomeni, da je treba v model zelo zavestno pripeljati ?lovek in ga opisati kot samostojnega akterja, kot samostojni živ organizem, tako kot je neko okolje samostojen organizem, gospodarstvo in družba in je ?lovek tisti, ki mora prevzeti odgovornost. Ta princip odgovornosti, ki naj ne bo breme, ampak sestavni del življenjske filozofije, je tista za katero mislim, da bo premaknila odnos, ki ga iš?emo do planeta in neke kozmi?ne zavesti. In kar jaz najve? vidim kot pomanjkljivost, je v tem, da enostavni nimamo lastne filozofskega ustroja. Mi danes nimamo filozofov, ki bi to dobro podprli in to rabimo. Nimamo gospodarskega ustroja, danes nimamo lastnih gospodarskih modelov, ki bi to podprli. Vse kopiramo od anglosaškega modela, ki pa kot nas književniki in pisatelji u?ijo, je zrasel na povsem druga?ni jezikovni strukturi. Slovenš?ina je procesni jezik. Angleš?ina in nemš?ina sta strukturna jezika. Najbolj podoben po ustroju je japonski jezik, ki je prav tako procesen. Zaradi tega moramo dojemati svet iz tega, kar nam je geneti?no dano, oziroma kar nam je najbolj jasno naši kulturi in razmišljanju. In še enkrat se vra?am na izhodiš?no misel, da cilje imamo skupne, ampak pot do njih bomo pa morali iskati v svoji lastni avtenti?nosti, v svoji lastnih razmišljanjih, pristopih in zato seveda tudi izzivam ekonomiste, filozofe in tudi profesorje na družboslovnih podro?jih, da iš?emo lastni ustroj, lastni na?in delovanja. In takrat bomo tudi veliko bolj uspešni pri zadovoljevanju skupnih ciljev. In morda ne samo gledati na družbo, kot narejeno iz strani ?loveka, ampak se ozreti tudi s strani planeta in vesolja in potem bo seveda zgodba veliko lažja. Samo toliko, ker mi je Vida pokazala, da po?asi moram že kon?ati. Poizkušamo to manifestirati skozi gibanje za inovativni preboj, kjer se to u?imo in to je en tak poizkus manifestacije, tistega kar sem govorila na za?etku. Tretje leto že te?e. Gibanje za inovativni preboj, ki bo letošnje leto vklju?ilo že preko 5.000 ljudi v Sloveniji. In sistemati?no preko tega gibanja delamo z vsemi temi deležniki, ki jih vidite na ekranu, hkrati pa ves ?as skrbite za medstrukturni dialog. Za to, da se žargon, jeziki, na kar je že prej opozoril dr. Kos ves ?as dogajajo. Da se razumemo in oblikujemo nek skupni jezik in se sploh razumemo, ne pa, da govorimo vsak iz svoje strani. Konkretni deležniki na tem podro?ju. Ups. No konkretni projekti, ki s tem izhajajo z mladino študenti in mediji, kot klju?nim faktorjem, mislim, da tukaj v trajnostnem razvoju bi se marsikaj dalo narediti, tako kot pri inovativnosti, novinarji pa? niso imeli veliko strokovnega znanja in s sistemati?nim komuniciranjem, delavnicam z njimi, ozaveš?anjem, dvigujejo svoj nivo poznavanja in s tem bolje in lažje pišejo, potem o inovativnosti. S korporativnimi okolji, z inovativnimi lokalnimi skupnostmi, to?no te izkušnje manifestiramo v evropski in svetovni prostor. Kar je seveda zelo pomembno, za to, da dobimo dober dialog in lahko potem na doma?em terenu zopet z neko kriti?nostjo uvajamo te spremembe k temu konceptu trajnostnega razvoja. Glede na to, da mi je ?as potekel, bi mogo?e vmesni slide presko?ila, je pa tam nekaj konkretnih pobud, kaj bi lahko naredili. Morda samo še na to bi opozorila, da veliko bolj pri trajnostnem razvoju, kot so že predhodniki rekli, da moramo poudarjati to sožitje in ta uravnotežen razvoj, ki iz tega ven izhaja. Vendar za mo?no razvojno komponento ne verjamem, da blaginja lahko nastane brez razvoja, vendar vsekakor razvoj ni nujno samo ekonomski. Lahko potek na številnih drugih nivojih in se drug z drugim dopolnjuje. In seveda, ker je to cikel, ker je to nek evolucijski pristop, spet pridemo do potrebe po razvoju ekonomskega vidika, družbenega in kulturnega in vseh ostalih, kot smo videli, vendar je to v prepletanju in dopolnjevanju eden z drugim. Toliko z moje strani. Hvala lepa.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala za ta svež pogled na našo današnjo tematiko in v bistvu v teh predhodnih prispevkih bomo sedaj kon?ali pri za?etku. Se mi zdi, da prav naravoslovne vede so tiste, ki dajo res pravo podstat, na kar je že Dušan Plut opozoril, tako da vabim Markota Debeljaka, doktorja gozdarskih znanosti iz inštituta Jozef Štefan. Odsek za tehnologije znanja, sicer pa še vedno predava na univerzi v Novi Gorici, in sicer ekologijo sistemov. Se pravi, njegovo razmišljanje, koncept trajnosti pri gospodarjenju z naravnimi in obnovljivimi viri, razli?ne poti do istega cilja, Slovenija in slovenski gozd.

            DR. MARKO DEBELJAK: Hvala lepa, Vida, za predstavitev in za povabilo, da govorim o razli?nih poteh k trajnostnemu razvoju in da tudi pokažem, kam nas te poti pripeljejo. Prvi slide se ponavlja, toliko mogo?e, da se utrdi to znanje, bilo je že velikokrat povedano. Pa? naše aktivnosti v prostoru vplivajo slej ko prej negativno na okolje. Ko presežemo nosilno kapaciteto okolja, se ta obrne proti nam in nismo ve? zadovoljni in nas tepe po riti in kakšen je odziv tega? Kako se tega rešiti? Poiskali smo rešitev in jo imenujemo koncept trajnosti. V tem konceptu poizkušamo poiskati razli?ne poti. Kako ta koncept udejaniti? Kako zmanjšati negativne povratne vplive ?loveka na okolje? Kot tudi, kako zmanjšati negativne vplive ?loveka na okolje? ?e pogledamo, prvi pristop je teoretski, ki temelji na principu politi?nega determinizma. Zelo, zelo stara re? iz 17. stoletja, utemeljitelj je Newton, vendar ideja in pristop je sila uporaben, osnovna ideja je, jasno, da razgradimo celoto, študiramo osnovne sestavne dele in potem z pomo?jo kartezijskega mehanizma oziroma analiti?nega determinizma, poizkušamo razumeti, kako ta celota deluje. Na žalost je ta kartezi?ni mehanicizem še vedno prevladujo? na?in razumevanja in reševanja problemov, tako v znanosti, kot v ekonomiji, sociali, izobraževanju itn. Seveda, ?e ta pristop uporabimo pri razvijanju koncepta trajnosti, nas pripelje samo do trajnostnega izkoriš?anja naravnih virov. O trajnosti, kot taki tu ne moremo govoriti, lahko govorimo le o tem, da poskušamo na optimalni na?in maksimalno izkoristiti naravne vire, to je gonilna ali pa osnovna ideja in definicija trajnosti v tem primeru absolutno ne vzdrži, ker ?e uporabimo definicijo trajnosti na tem konceptu, potem ?e ji pristopamo z mehanicisti?nim na?inom razmišljanja, to definicijo izrabljamo, ker prenašamo odgovornost za naše napake na naslednje generacije, ne pa, da bi naslednje generacije obvarovali z našim pametnim ravnanjem pred posledicami, ki jih bodo utrpele. Skratka, to je en na?in. Seveda obstaja alternativa, alternativa v mehanicisti?nem razmišljanju, je organizacisti?ni, ki temelji na uvajanju koncepta spremembe, za?enši z Darwinom, ki je dokazal spontan razvoj živih sistemov, življenja, kot takega, ki ga v nadaljnjem razvojem podkrepi Tensly, ki pokaže, da se nadaljnji razvoj življenja, kot takega dopolnjuje z dejavniki okolja in da dejavnikov okolja nikakor ne moremo lo?iti od živih elementov okolja in vse skupaj tvori nedolo?ljivo povezano celoto ekosistema, kar je bilo potem potrjeno s termodinamiko živih sistemov, ko jasno pokaže da so živi sistemi disepativni sistemi, sistemi, ki poizkušajo maksimizirati izrabo energije, seveda na pameten na?in. To pomeni, da optimizirajo energijsko porabo. Ko vse skupaj strnejo v ekosistemsko ekologijo, udejanjijo ekosistemsko razmišljanje kot eno glavnih pristopov in temeljnih pristopov do odnosa do ?loveka z okoljem, tega tudi ne smemo pozabiti. Se pravi, mi in naše okolje, kakorkoli gledano smo rezultat procesov, in ne mehanizmov. In ?e uporabimo to pot, ta na?in razmišljanja in pristopa k reševanju naših težav, nas to privede do trajnostnega gospodarjenja z naravnimi obnovljivimi viri. Na ?em potem temelji koncept trajnosti? Kaj so glavni postulati? Sigurno so mnogonamenskost in sonaravnost. Zakaj ena in druga? Mnogonamenskost, govorimo o sonaravnosti gospodarjenja z ekosistemi. Mnogonamenskost je zadovoljevanje naših potreb, s strani ekosistemov, oziroma naravnih sistemov. Kakšne so potem potrebe dane, vemo. Kakšne so potrebe, kakšne bodo ?ez 10, 20, 50 let, ne vemo. Sistemu ne smemo, sistemu ne smemo zgubiti sposobnosti, da se kakršnekoli pri?akovane potrebe. Zaradi tega je potrebo zagotavljati njegovo sonaravnost, oziroma mnogonamenskost. Kdaj je lahko sistem v takšni kondiciji? Samo takrat, ko se nahaja ?im bližje svojemu naravnemu stanju. To pomeni, ko koncept trajnosti vpeljemo v sonaravnost. To kar je profesor Plut omenil, jaz tukaj zelo mo?no podpiram, trajnost je potrebno vedno uporabljati v kontekstu sonaravnosti in sonaravno za odkrivanje zna?ilnosti sonaravnosti, moramo pa? preu?evati zna?ilnosti ekosistemov, od katerih smo eksisten?no odvisni. Kako ti dve zadevi med samo povezati? Kako ti dve stvari med sabo uravnotežiti? En možen pristop je z celostnim pristopom, pristopom k razvoju uveljavljanja koncepta trajnosti, ki temelji na sistemskem na?ini razmišljanja in na kognitivnem pristopu k prou?evanju teh dinami?nih ireverzibilnih sistemov. Eno in drugo pa se med seboj poveže z pristopnimi tehnologijami znanja. Sedaj, ?e pogledamo, kakšne so osnovne zna?ilnosti sistemskega razmišljanja, vidimo, da pozornost mora biti absolutno usmerjena na celoto in ne na njene sestavne dele, potem pozornost usmerjena na odnose med objekti in ne na zna?ilnosti posameznih objektov. Vplivati moramo vzorce celotnega sistema in ne parcialne korelacije oziroma interakcije med posameznimi frakcijami. Potem je treba, izredno se posve?ati kvalitativnim in ne samo kvantitativnim elementom, s katerimi opisujemo te stvari in pa absolutno je treba objavljati en procesen na?in razmišljanja, ki je seveda vsebinsko razmišljanje, tako kot je kolegica pred mano na to že opozorila. Pri vsem tem je potrebno upoštevati družbene, se pravi, moramo nekako spojiti skupaj družbene sisteme in pa naravne sisteme. In v družbenem sistemu je vsekakor potrebno odkriti vzorce potreb in pa sistem vrednot. O tem je bilo tudi že danes govora. In to so klju?na podro?ja, na katerih bi morali delati, ?e bi hoteli uveljaviti ali pa priti do nekega sprejemljivega koncepta trajnosti. Do?im pri preu?evanju ekosistema preusmeriti vso pozornost na sistem razvoja struktur. Mislim, da je struktura tista, ki zagotavlja proces. Proces mora biti pa izvajan optimalno. Ko poizkušamo združiti ti dve stvari v koncept trajnosti, pridemo do ponovno, trdim, ugotovitve dr. Pluta, da je brez tega, da naše družbene potrebe podredimo naravnim zmožnostim, se pravi, ?e tega ne naredimo, ne moremo govoriti o nikakršni trajnosti. Trajnost v tem primeru ne obstaja, ?e mi naše ideje vsilimo naravi, potem govorimo o izkoriš?anju naravnih virov. Ne govorimo o gospodarjenju in ne govorimo o nobeni trajnosti, govorimo samo o trajnostnem prelaganju odgovornosti na naslednje rodove. S tem pa jasno žagamo vejo, ali pa celotno drevo, na katerem sedimo mi ali pa naše naslednje generacije. Tako, da je to ena temeljnih postulatov v razvoju koncepta trajnosti. Seveda, tretji element, ki te stvari med seboj veže, so pa sistemske znanosti. Danes je bilo že govora o postindustrijski družbi. Živimo v informacijski družbi. Današnja družba je informacijska družba in ?e ne bi bilo informacijske družbe, verjetno se danes ne bi pogovarjali o teh vsebinah, o katerih se pogovarjamo. Splošna zavest vseh teh stvari naraš?a zaradi dostopnosti do informacij. Koli?ina informacij naraš?a, ali pa povedano druga?e, koli?ina podatkov naraš?a, ampak koli?ina informacij, ki jih iztržimo iz tega, iz teh podatkov pa ne sledi temu trendu. Torej so potrebne sistemske znanosti, ki na razli?nih podro?jih obravnavajo interakcije ?loveka z okoljem. Seveda, tukaj lahko govorimo o znanosti v posameznih stebrih. Tudi o teh stebrih je bilo že govora. Tudi kolegica pred mano je povedala, da je potrebno te stebre med sabo povezati. Absolutno. Te horizontale je potrebno vertikalno povezati z metodološkimi znanostmi. In katere so tiste najbolj obetavne trenutne znanosti, s katerimi lahko zelo uspešno obvladamo ta sistem? Sigurno je to strukturno dinami?no modeliranje. Modeliranje je to, ki pomaga razumeti obnašanje posameznih sistemov. Ampak ne na mehanisti?ni sistem, ekosistem ni ura, ki se obra?a po naprej dolo?enih zakonitostih. Zaradi tega je potrebo vpeljati dinami?no strukturo, ki se spreminja glede na spremembe dejavnikov okolja, od katerih smo vsi odvisni. Potem, rekel sem že, koli?ina podatkov je enormna, naraš?a. Nismo ve? sposobni tega obvladovati s klasi?nimi analitskimi metodami, ki so bile razvite za mehanisti?ni koncept ekonomije, tukaj ne naredimo ni. Potreben je popolnoma drug pristop. In ta pristop so metode podatkovnega rudarjenja, ki temeljijo na zakonitostih umetne inteligence. In nenazadnje tudi koli?ina znanja. Vsi smo enotni v tem. Koli?ina znanja skokovito naraš?a. Nih?e ve? ni sposoben obvladati svojega podro?ja samo s svojo glavo. Zato se poizkušamo povezovati. Internet je ena možnost. Ampak internet je samo za razpošiljanje znanja. A ti postaneš viden. Iskati vzorce v tem znanju, v tej gomili, je pa zelo težko. Ampak obvladljivo, predvsem s postavljanjem ontologij znanja. Se pravi, to so te tri temeljne metodološke zakonitosti, ali pa pristopi, ki bi lahko dosegli vlogo koncepta trajnosti. Seveda, sedaj boste rekli, da ta tukaj govori o neki terri incogniti. Ali to je, ali to ni? Ali imamo kjerkoli dokaz, da je ta koncept sposoben, ali pa da je ta pristop možno uveljaviti v realnosti, v praksi? Jaz pravim, da ja. In tak zelo lep primer, po moje še nisem videl lepšega primera, kot je tale. To je naš slovenski gozd, s slovenskim gozdarstvom. ?e pogledamo, zakaj je, pa prej je bilo tudi re?eno, slovensko okolje, lepo okolje, imamo veliko naravnih potencialov, in tako naprej. Zakaj imamo to? Zato, ker imamo ohranjen gozd. Zakaj imamo ohranjen gozd? Zato, ker smo se v ?asu, ko je bil gozd lavni energijski vir, zavedali, da ?e bodo iz?rpali ta energijski vir, bo družba propadla. Moje profesor Mlinšek, veste kako on stopnjuje poli? Re?e polis, megapolis in potem pride nekropolis. Tega so se zelo, zelo zavedali. In da ne pride do tega nekropolisa, so že v desetem stoletju zelo aktivno pri?eli z razmišljanjem kako ohraniti glavni energijski vir. Takrat ni bilo avtocest, ni bilo daljnovodov, ni bilo plinovodov. Vse je bilo odvisno od lokalnih energijskih virov. In to je bila nuja zagotoviti lokalni energijski vir, to je privedlo do iskanja na?ina gospodarjenja z gozdom, v tem našem prostoru. Seveda ni bilo to le v srednjem veku, to se je dogajalo vse do današnjega ?asa, do preloma iz prejšnjega tiso?letja, ko se je prav ta strah po izgubi tega produkcijskega potenciala, je aktivirala trenuten možganski trust avstro ogrske, da se je razvila zelo avtohtona, lokalno specifi?ni na?in gospodarjenja s slovenskim gozdom. Takrat je prvi? prišlo do zaš?ite posameznih predelov, ampak to ni pomembno. Avtonomno in spontano je prišlo do te stvari. In ?e pogledamo osnovni okvir, v katerem deluje slovensko gozdarstvo, ki zelo uspešno implementira vse tiste besede, ki sem jih prej rekel, je v na?rtovanju, ne glede na tip lastnine gozdov, potem usklajevanje z razli?nimi drugimi rabami prostora, in to kar je najpomembnejše, upoštevanje  zakonitosti rastiš?a, spoštuje se lokalna lastnost, lokalni pa? ekosistema in njemu se podredijo pri?akovanja in potem enormni kapital jim res že v gozdnih rezervatov, to so laboratoriju merila ena proti ena, kjer se pridobiva znanje. Jasno, celoten sistem izobraževanja, zakonodaje in ostalih služb, ki omogo?ajo sonaravno gospodarjenje s slovenskim gozdom, ki je zasnovan mnogonamensko in trajnostno. ?e pogledamo, kakšne so osnovne zna?ilnosti slivenskega gozda, kaj nas je v to privedlo. Gozdnatost naraš?a v zadnjih stotih letih. In ne samo, da naraš?a, tudi na celotnem ozemlju, 65-procentnem ozemlju imamo naravno vegetacijo, kar je super zadeva v primerjavi z ostalo Evropo.  Koli?ina biomase naraš?a, prirastek v slovenskem gozdu je zelo velik, pa ne samo, da je velik, tudi tole je zelo razveseljivo, da je potencial izkoristka prirastka zelo, zelo velik. Smo na nekje 83 % potencialnega izkoristka prirastka. To pomeni, da dejansko znamo zelo optimalno gospodariti s temi sistemi. Ob tem, da ohranjamo zelo visoko biodiverziteto tako rastlinskih, kot živalskih vrst, da je sitem kot tak vitalen. ?e pogledate vzroke posekov, vidite, da so dejansko biotski, abiotski in drugi posegi, razen redne se?nje v manjšini. Torej je gozd še vedno vitalna zadeva, ob tem, da imamo opravka z morjem lastnikov. To se pravi, cel ta sistem je vzpostavljen in deluje in ga lahko komurkoli pokažemo, kot en zelo lep primer na?ina trajnostnega gospodarjenja z gozdom. To so osnovni trije koraki, osnovni koncept, ki ga je potrebno pri tem uporabljati, je sistemski na?in razmišljanja. Kognitivnost, to pomeni uporabo majhnih korakov, odzivnost, študij sposobnosti sistema, s katerim delamo in pa uporabnost supermodernih tehnologij znanja. Skratka, dobro povezavo modernega s tradicijo, ?e tako re?em, kar nam omogo?a, da pridemo do uveljavitve koncepta trajnosti. Mogo?e je dobro, da sem ?isto zadnji, ?e se spomnite, kaj je profesor Plut rekel, da ?e se zemlja in rastlina, to je moje videnje, to je moj na?in, oziroma moj prikaz kam lahko posamezne poti pripeljejo in kakšen rezultat lahko dosežejo. Tako, da jaz se zahvaljujem za povabilo in za vašo pozornost.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Marko, najlepša hvala. Hvala vsem petim. Ali se je morda komu v smislu komuniciranja trajnostnega razvoja, se pravi ta izziv, kako komuniciramo, utrnila kakšna zanimiva ideja, ki bi jo sedaj z nami želel deliti? Aha, imamo že enega. Sedaj ne vem. Kot re?eno, sedaj nas zanima, kako koncept trajnostnega razvoja skomuniciramo? Aha, imamo še prijavljene. Ta izziv. V drugem delu pa se bomo usmerili zelo intenzivno, malo smo že zaznali, ena priporo?ila za ukrepe. S tem, da smo slišali, da nismo zelo uspešni pri prevajanju besed v meso. Pa ne bi sedaj govorili o tem, kako zelo neposre?eni smo pri tem, ampak bi morda izhajali iz kakšnih primerov, kjer pa smo bili v preteklosti uspešni. Smo slišali, da sedaj za enkrat nuja še ni dovolj velika. ?e po Murphyju postanemo racionalni, šele ko iz?rpamo vse druge možnosti, potem verjetno smo tik pred tem. Skratka, zanima nas, kako lahko pri tem iz enih preteklih uspešnih primerov, kjer so se zgodili neki pomembni preskoki v zgodovini, ali so bile to tehnologije, ali so bili to družbeni preskoki, kaj nas lahko te uspešne zgodbe nau?ijo, za to, da sedaj pa Slovenija ?im bolj pospeši ta preskok. Smo pa tudi slišali eno zanimivo tezo, da glede na naravni preskok in izhodiš?e Slovenije in okoliš?ine, ki so tukaj, smo v nekako zelo dobri poziciji in ideja o tem, da bi Slovenija bila nekakšen model trajnostnega razvoja, se pa tudi že razvija. Moram še ta opomnik dati, da letos proslavljamo 15-letnico ustanovitve Umanotere in Agende 21 za Slovenijo. Sedaj, kot re?eno, vabim te, ki ste na temo, sedaj nimam, kaj je vsebina teh vaših prispevkov, ampak res nas ne zanima govoriti o tem, kaj ne gre. Vem, da nas sedaj vse to teži. Te negativne zgodbe in frustracije, ampak bi vas, ?e ste imeli namen diskutirati na temo negativnih izkušenj, dajte potem eno pozitivni preobrat narediti, kaj smo se iz tega nau?ili, za to da bomo pozitivno reagirali. Matjaž Jeran, Mountain Wilderness. Tukaj bi tudi te emisijske kupone, triminutne, uvedli, za maksimalno triminutni prispevek.

            MATJAŽ JERAN: Imam prav eno prezentacijo. Bojim se, da ne bom pretirano optimisti?en, vendar bom pokazal nekaj najbolj grozljivih, bom zaklju?il na pozitivni noti. Ampak, ne vem, ?e bo za tiste, kamor leti to pozitivno. No tole slikico smo že videli od dr. Pluta. Jaz se bom osredoto?il na okoljske težave, in sicer, ker pravijo, da sem boljši fotograf, kot govornik, bom uporabil to metodo, da slika pove ve? kot tiso? besed. No, ?e se to poizkusi malo ugasniti. Tole bi videl en tuj turist, ki pride v Ljubljano, baje da je najlepše mesto na svetu. O estetiki ne bi, ker pravijo, da o tem se ne debatira, ampak da se pa videti dve stvari iz te fotografije. Da so se oglaševalci in gradbeniki strgali iz verige. Oglaševanje je že ena stvar, za katero smo rekli, da ne spada v trajnost, ker spodbuja umetne potrebe,ki jih pravzaprav nimamo. ?e boste gledali vse mogo?ne reklame, se boste spraševali, kako je ?loveštvo preživelo brez vseh teh stvari, ki jih oglašujemo. In druga stvar, tam zadaj je eno celo parkiriš?e hrušk, kar kaže tudi, da je gradbeništvo v Sloveniji povsem znorelo. No, ?e pogledamo, kako pridemo do tja, pogledamo že ob avtocesti, vidimo cel kup oglasnih panojev, to niso dve fižolovki in ena rjuha vmes, ampak zadeva velikosti teniškega igriš?a, ki je postavljena po konci. Seveda, da to deluje, je potrebna še dovozna cesta in tako naprej, da to oglaševanje deluje in jaz se sedaj sprašujem, kako varujemo tole kmetijsko zemljo, ?e tole porabljamo za to, da jo uporabljamo za takšen na?in trošenja prostora za reklamo. Druga takšna zadeva, ki bi opozoril, je tisto, kar smo mi že dostikrat govorili danes. Pa ne o tistem trajnostnem. In to, kar se v Sloveniji dogaja, kamor treš?i ta razvoj, tudi ve? trava ne raste. Tole je primer nekdanjega vojaškega skladiš?a v Ob?ini Cerknica. Zgrajen je bil leta 2004, predpostavljam, da tam so gradili rožice, sedaj bomo videli, koliko bo delovnih mest in oh in sploh tako naprej. To, kar se da videti je mogo?e slovenska scena za Mad Maxa ali pa kaj podobnega. No, ampak vsaj en je imel koristi od tega, poleg tega, da je kasiral lep denar, da je tole planiral, da je poleg teko?ega ra?una naredil še skladiš?e gradbenega materiala. Druga taka zadeva, na katero bi opozoril je pa, mi smo danes slišali krasne lepe govore o Sloveniji in slovenskem gozdarstvu, ampak najdemo pa tudi kontra primere, konkretno tole je iz Pokljuke, kjer naj bi bil gozd, ki je v triglavskem narodnem parku. Jaz ne vem, kaj je tukaj od parka tako lepo? Ampak bojim se, da ta zadeva ni naklju?na, ampak, da je postavljena kot priprava na zakonodajni poseg. Namesto biotske raznovrstnosti, bomo imeli raznovrstnost avtomobilov tukaj gor. In zadeva se nadaljuje še z naslednjim zakonom, to je zakon o nordijskem centru, ki je napisan, kot da tam Triglavskega narodnega parka sploh ni. In vse kaže, da tole na žalost ni trajnost, ampak propad zadnjih varovalk za varovanje narave. Sedaj kako to rešiti? Mislim, da je prva stvar, kar je treba narediti, je treba župane izgnati iz tele stavbe, ker to so tisti ljudje, ki tako spodbujajo netrajnostno po?etje s prostorom. Hvala.

            ................…: Gospod, mi je žal, ampak Vida mi je prepustila krmilo, ker je morala iti. To je tudi še ta dolg vladajo?e koalicije, da dosežemo to odpravo konflikta interesov županov in poslancev. Drago Tomši?, ali imate vi sedaj na ta uvodni del ali imate priporo?ila za naprej?
            .................…: Pravzaprav imam nek izdelek, ki bi nakazal neko perspektivo razmišljanja. Razumevanje.
            .................…: Izvolite. No, bomo pa v tem ?asu, Gorazd. Gorazd Marin?ek.

            GORAZD MARIN?EK: Rad bi nekaj na to temo, kako iz deset ton na dve toni iti dol. Pa mislim, ko se pogovarjamo o tem, kaj narediti, je bolje opredeliti ciljne skupine, s katerimi se želimo pogovarjati, komu želimo naša sporo?ila namenjati. Recimo, v naši ob?ini so sprejeli podroben prostorski na?rt, kjer so prepovedani obnovljivi viri, potem je nekdo rekel, kje je tukaj zdravorazumsko ali pa zdrava kme?ka pamet, oprostite, mi delamo po predpisih. Nas ne zanima zdrava pamet, ampak nas zanimajo predpisi. No, seveda se moramo vprašati, kako predpise urediti, pa se tudi vprašati, ?e je ta zdrava kme?ka pamet, res taka, trajnostno naravnana? Ali je že izkrivljena na najkrajši dobi?ek, itn. Težko je tudi delovati z ljudmi ali pa z nacijo, v kateri je glavni junak Martin Krpan, ker vemo, da je bil goljuf. Kako bi predpise izigraval? In to je nacionalni šport, ki se za?ne že pri posamezniku. In, ker govorimo koga naslavljati pri praksi nekega energetskega svetovanja, ki ga pa? opravljam, sem ugotovil, da je odlo?ilni ?lovek za u?inkovito rabo energije v javni stavbi, hišnik. Ne ravnatelj, ampak hišnik. Neu?inkovito je, recimo, pritiskati na ravnatelje, ampak bi bilo bolje skomunicirati zadevo s hišnikom,ali pa bomo ?akali, da bo nova generacija mlajših, druga?e razmišljujo?ih hišnikov prišla, to bo ?ez 20 let. Podobno je za uveljavljanje ekološko pridelane hrane na jedilnike. Odlo?ujo? dejavnik je kuhar ali pa kuharica v šolah. Za javno naro?anje je odlo?ujo? dejavnik tajnica ali pa tajnik, ki pa? odlo?a ali bo z dvajsetimi  komuniciral na nivoju rabe krajevnih virov ali pa teh pridelkov, ali bo raje z enim dobaviteljem velikih trgovinskih sistemov. Pa še morda en prevod enega pregovora. Samo bedaki in mrtvaki ostajajo na svojem stoli?u, dobro bi bilo ljudem dopovedati, da ni prav ni? sramotnega, ?e spremenijo mišljenje, da je vendarle treba na novo za?eti razmišljati. Se lotiti nove paradigme, kot so rekli in tako bi lažje udejanjili mislim, da tudi tale implementacijski deficit. Ne vem, koliko odstotkov Slovencev to zna povedati in prevesti. Že prevod, primanjkljaj udejanjanja je težak za jezik. Mogo?e bi bolj enostavna gesla našli, predvsem pa z njimi usmerjali. Hvala.

            .................…: Hvala Gorazd. Mi smo implementacijski deficit prevedli v Ostržek. Kako dolg je nos politike? Poljudno. Gospod Drago Tomši? ima prezentacijo. Izvolite.

            DRAGO TOMŠI?:  Jaz bom govoril o zakonih razvoja, in sicer, mi smo navajeni zelo po kup?kih razmišljati. Sociologi po svoji tehniki, ekonomisti po svoji in tako naprej. Se ne razumemo. Drugo, prikazan sistem, kako so ti zakoni v naravi preko živih bitij, enotni. In ?e bomo to razumeli, bomo mnogo lažje obvladali situacijo. Treba je povedati, da družba, ki ne spoštuje teh zakonov, je spoštovana. Vse krize, vse vojne, ki so nastale v svetu, so nastale, ker ti zakoni niso bili spoštovani. Zakoni nežive narave se analogno odražajo v zakonih žive narave in tudi v zakonih ?loveka in družbe. Moram povedati,da v raziskavah, to ste se tudi vi u?ili, samo ste, bi rekel, se ne morete znajti v zmešnjavi raznih teorij. Vsi zakoni so lahko enako matemati?no izražene, vsebine pa so si fizikalno in tako in druga?e razli?ne. Prikazal bi zelo enostaven fizikalen zakon, fizikalni tok. To je napetost vlomljeno z upornostjo. To je matemati?ni izraz. Družbeni tok je družbena napetost in družbena upornost, se pravi mo?an družbeni tok bo, ko bodo velike napetosti in majhna družbena upornost. To se zgodi v revoluciji. Potem to lahko zapišemo povsem preprosto, da je družbeni tok motivacija in odpor družbe. Je velika motivacija za spremembo dosedanjega razvoja. In majhen odpor družbe, potem bodo rezultati možni. Moram še preiti na potencialno energijo, kjer, to so v bistvu kapitali. Fizikalna potencialna energija, je preprosto fizikalni naboj krat napetost. Potem bom pa kar presko?il na družbeni kapital, je družben naboj krat motivacija. ?im ve?ji družbeni kapital je, takrat, ?e je ?im ve?ji družbeni naboj in ?im ve?ja družbena motivacija. To so veliki družbeni kapitali. ?e pa je družben naboj majhen in motivacija majhna, je tudi družbeni kapital majhen. Takrat je družba revna. Recimo politi?ni kapital, to je demokracija krat oplajanje tega kapitala, finan?ni kapital je denar krat oploditev. To poznate, tu je nastopil finan?ni balon, ki je razpo?il in denar ni ni? vreden,ker je oploditev zelo majhna. In finan?ni kapital je majhen. In ?e te kapitale združimo, to je poljubno možno razporediti po teh kapitalih, tukaj je primer, naravni kapital je osnovni kapital, iz tega osnovnega kapitala se je vse razvilo in te zakoni, kot sem že prej govoril, so povsod po teh podsistemih, ?isto analogno matemati?no enaki. Naravni, ?loveški, socialni kapital, finan?ni, politi?ni, tehnološki, delovni, organizacijski, kulturni, itn. naravni in tehnološki kapital moramo razvijati, da bomo dosegali nek vzdržen trajnostni razvoj. Tu imamo primer empiri?ne raziskave, kako se spreminja tehnološki kapital. Število raziskovalcev na milijon prebivalcev je na vodoravni osi, na navpi?ni je pa dodana vrednost na zaposlenega. In vidimo, da tranzicijske države imajo majhno število na milijon prebivalcev. Uspešne, napredne države pa imajo veliko dodano vrednost, seveda pa je strmina manjša, to bi tako preprosto povedal, da zelo lahko je dose?i pri tranzicijskih državah Evrope to stanje, ker preskok v višje stanje pa zahteva dovolj ve?je napore. Dosti ve? število raziskovalcev so razmeroma majhna pridobitev. Tako, da mi stojimo red kolibo, da bi presko?ili v višjo grupo držav in to se nam do sedaj ni posre?ilo. Zato imamo tako velike težave. Prosim naprej. Analogno je na primer pri emisiji CO2, popolnoma analogna krivulja, zelo lahko smo se po?utili in živeli v tej skupini, tranzicijski in zelo velik bo napor, da bomo presko?ili v nivo naprednih držav. In seveda, sedaj je problem kako to koleno dose?i. To koleno bomo dosegli tako, da bomo vse tiste kapitale, ki so bili prej narisani držali na ?im višjem nivoju. Mi moramo oplajati, ne razdirati kapitale. Recimo, politi?ni, socialni, ?loveški kapital, brez tega ne bomo mogli nikakor preko tega kolena preiti in se pridružiti bolj uspešnim državam. To je še poenostavljena karakteristika tistih dveh. Preko tega kolena bo nujno treba preiti, druga?e smo izgubljeni. Podobno velja tudi za ve?ino sveta. No, sedaj je pa treba razmišljati, ?e mi kršimo te zakone. Zakone v kapitalih. Da jih ne razvijamo, temve? jih uni?ujemo. Kam bomo potem prišli? Rešitev je tu, da mi te kapitale maksimalno oplajamo in tako obvladujemo stanje in rešujemo probleme z naravo.

            ............…: Najlepša hvala. Tone Poljšak.

            TONE POLJŠAK: Hvala. ?e bi vedel,da so danes tudi župani na tapeti, bi premislil, ?e bi se prijavil, ampak to bi storil že prej. Na nekatere trditve bi rad nekaj dodal. Najprej, bilo je re?eno, da je koncept trajnostnega razvoja neka nova paradigma, ki ne more zaživeti zaradi tega ker so neki ustaljeni modeli, tako kot jih je predsednik na za?etku imenoval, neoliberalni, preve? trdovratni, preve? mo?ni in imajo za sabo preve? interesov. Tisto, kar se mi zdi, da je treba dodati, je na?ela že gospa Bulc, je, da je treba narediti premik tudi v nekem civilizacijskem nivoju. Evropska civilizacija seveda temelji na mnogih nivojih in predpostavkah. Ampak dve bi danes omenil. Ena je beseda, ki izhaja iz krš?anstva, ko bog pravi ?loveku, da bo živel na zemlji, da se bo potil, v krvi, znoju in solzah bo prebil svoje življenje, da si bo zaslužil odrešitev od izvirnega greha. Druga pa je paradigma, ki je razsvetljensko renesan?na, da je ?lovek gospodar sveta, gospodar narave. In evropska civilizacija je združila ta dva pristopa. ?e ?lovek ho?e biti gospodar, mora delati. Bolj kot ho?e biti gospodar, bolj mora delati. Hkrati to pomeni tudi izkoriš?ati naravo, okolje in tako naprej. In tako smo prišli, da ko je ?loveštvo doseglo nepredstavljive razvojne dimenzije, do tega, da smo vsi deloholiki. Da tisti, ki ni deloholik, ne more ve? normalno preživeti. In da to postaja nevarno za zdravje in tako naprej. V tem pojmovanju, ki ga potem zelo dobro nadgrajuje neoliberalizem s tem, da mora tudi posameznik biti konkuren?en, da se more podrediti interesu kapitala, ki je pravzaprav anonimen in tako naprej. In tu v tej civilizacijski paradigmi je potreben premik. Druga je, bilo je omenjeno, pa malo pod vprašaj postavljeno, zakaj je potreben kulturni steber. Upam, da lahko še to povem. Ne glede na to, da jaz pravzaprav prihajam iz kulture, ?eprav sem župan, zdi se mi, da ima kulturni steber in kultura tri pomembne komponente, ki so za trajnostni razvoj pomembne. Prvi? kultura generira praviloma vsaj etiko. In je princip odgovornosti, drugi? generira skupnost, ker daje identiteto skupnosti. Trajnostni koncept razvoja je po mojem prepri?anju neuspešen, ?e ni za njim interesa skupnosti  in te skupnostne identitete. In nenazadnje kultura generira ustvarjalnost, to kar je eden klju?nih pogojev, kot je rekla gospa prej. Imam še nekaj, ampak bom spoštoval tri minute. Hvala.
            ...............…: Hvala, že mi imamo težave, da se dogovorjenega držimo, ampak hvala lepa.  Gospod Breznik. Imate tudi vi na ta uvodni razmislek pojem trajnostnega razvoja kaj za dodati?

            ....... BREZNIK: Imam v smislu trajnostnih industrij. Prihajam s podro?ja papirništva in lahko vam zagotovim, da je papirna industrija v Sloveniji vzor?en primer trajnostnih industrij. Pravzaprav me to navdaja s ponosom, tako kot vse papirni?arje in lahko povem, da smo na to zelo ponosni in imamo dolo?ena pri?akovanja, ki jih bom kasneje izrazil. Obseg za doseganje ve?je ekološke sprejemljivosti, produktivnosti in u?inkovitosti ima velik vpliv na mednarodni ra?un prav poslovno okolje. O tem danes žal ni bilo prav dosti govora. Ampak moje mnenje je in tudi mnenje drugih papirni?arjev, da je v Sloveniji zelo distimulativna. Papirništvo je panoga s stranskim zna?ajem in naši cilji so v skladu strategije Evropske unije za trajnostni razvoj, to pomeni zmanjšanje porabe energije, pove?anje energetske u?inkovitosti in pa povišanje deleža obnovljive energije. Žal pa ugotavljam, da v izhodni strategiji in pa tudi v drugih vladnih dokumentih, se vedno omenjajo ta na?ela trajnosti, sonaravnosti, vendar dejansko upravljanje v praksi ne vidim nikakršnih spodbud, tam je kve?jemu nova obremenitev za podjetja. Pozdravil pa bi na tem mestu zelena javna naro?ila in upam, da bodo v praksi zaživela in ne da bodo spet prevladale neke cene. Moje vprašanje pa je, predvsem politikom, ali imate v prihodnosti s to nespametno politiko res namen podpreti vso Slovensko industrijo? Predvsem v tem ?asu, ko se vsa svetovna politika ukvarja s trajnostjo, sonaravnim in podnebnimi spremembami, tudi od slovenske vlade pri?akujemo, da bo sprejela takšne strategije za panoge, ki bodo vsebovale spodbude in olajšave za podjetja z vizijo in pa razvojne potenciale. Predvsem zahtevamo, da naj slednji vklju?ujejo predvsem finan?ne spodbude za pove?anje deleža uporabe zelene energije. Konkuren?ne cene za trajnostno naravnane panoge, spodbujanje okolju prijaznih izdelkov in materialov, zagotavljanje olajšav za investicije, predvsem pa spodbude za raziskave in razvoj. V?eraj sem poslušal televizijo in sem slišal našega predsednika države dr. Türka, ki je v intervjuju za Studio City rekel, da prihodnost je v novih tehnologijah, a ne smemo pozabiti na nekatere obstoje?e sprejemljive industrije in kot primer navedel gozdarsko lesno podro?je, ki ga je tudi že v uvodniku navedel gospod predsednik, tudi papirni?arji smo tradicionalna industrija na slovenskih tleh in imamo trajnostni zna?aj. Želim samo poudariti, da potrebujemo spodbude in ne ovir teh sistemskih rešitev in takšnih strategij, ki se v zadnjem ?asu sprejemajo v državnem zboru. Hvala lepa.

            ............…: Hvala lepa. ?e sedaj prav razumem, smo prvi del, sklop iz?rpali, ?eprav je to zgodba, ki ne bo nikoli zares dore?ena in se nenehno razvija. Kot smo slišali tudi sami modeli. Sedaj pa vabim k slede?i stvari. Mi v tem dvorani imamo po navadi težave z interaktivnim delom, ker je vzorec izjemo hierarhi?en. Tukaj smo aktivni, tam pa je po navadi poslušalstvo. Pa vendarle bi morda sedaj naredili en eksperiment, ?e se boste temu pridružili. Da bi si vzeli sedem minut ?asa, da se pogrupirate v parih ali trojkah, tako kot ste v tehle senatorskih klopeh, tisti, ki ste sami, si najdete svojo trojko, svoj par. Kot prvo, da se predstavite en drugemu, da poveste od kje prihajate in tako naprej, kot drugo evidentirate vsaj en primer, kjer so možnosti v tej slovenski družbi ali pa v tujini, samo jaz bi rada da ostanemo na naših tleh, o tem je že bilo dovolj govora, da najdete en primer, kjer nam je pa uspelo preskok narediti v družbi. In da iz tega primera pre?rpamo, kaj so bili klju?i uspeha, kaj so je na nacionalni ravni takrat zgodilo. ?e pa morda ni od zgoraj navzdol, kaj pa se je morda od spodaj navzgor. Tako, da bi potem to evidentirali in bi v teh skupinicah zapisali to. Sedaj imamo tudi te liste, ki prihajajo na okrog, ?eprav mislim, da imamo tako še tiste od prijavnic. Lahko bi tudi tiste še porabili. Zapišite eno do tri klju?na priporo?ila za tiste ukrepe. Letos, kot re?eno, se bodo sprejemali pomembni dokumenti in mi smo sedaj že evidentirali nekatere ukrepe, ki so že predvideni. Kot eno bo sicer prenovljen sistem za trajnostni razvoj, Jernej sicer ni o tem govoril, ampak ne predlagati sveta za trajnostni razvoj, ker ta se bo tako ali tako zgodil, pa ne vem, ?e bo rešil zadeve. Strategija razvojna se bo prenovila, pa bo sigurno imela noter trajnostno komponento, ?e bo imela sonaravno trajnostno še ne vemo, ampak slišali smo zelena javna naro?ila. Nedvomno jih nizam, ker so zelo pomembne pri tem preboju, tako da kaj še dodatnega, kaj še drugega, ?im bolj konkretno kar lahko, gremo v to? Sedem minut. Zapišite si to prosim, da ?e ne bo možnosti predstaviti, da bi bilo vsaj v teh zapiskih ?itljivo, da potem lahko naredimo eno uredniško redakcijo teh vaših idej, ki bi jih potem na nek smiselni na?in uredili. Gremo, sedem minut.

            ..........…: Kako poteka priprava idej? Še minutko? Da zapišete, da se pripravite in se dogovorite, kaj predstaviti temu forumu, nekaj minut je še ostalo. Imamo še eno kratko predstavitev najavljeno.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Sedaj malo za ogrevanje, bom povabila kar gospoda Marinka iz Turisti?ne zveze Slovenije, on bi predstavil en konkreten projekt, kot primer dobre prakse. Potem pa imate možnost tudi iz drugih skupinic, da bi svoja spoznanja delili z nami vsemi. Izvolite.

            TOMAŽ MARINKO: Lep pozdrav. Namre? vsi govorci so govorili, da veliko govorimo o trajnostni politiki, zelo malo pa se je zavedamo, ali pa ne najdemo poti. No pa sem se odlo?il, da bi vam vseeno dal informacijo. Namre?, leta 1995 smo uspeli izbrati vsa vesoljna ministrstva, vlade in vladne inštitucije za to, da smo spregovorili o kolesarjenju in pa turizmu, to leta 95. Najprej je bilo potrebno v prometni politiki definirati, kaj je kolo, kaj je kolesarska steza, potem je bilo treba narediti deset pravil obnašanja v naravnem okolju, potem pa nismo vedeli, kako bi komunicirali z vsemi prebivalci in smo si takrat omislili akcijo Slovenija kolesari. Leta 2000 smo jo za?eli in s tem smo nekje kolesarje skupaj z Olimpijskim komitejem in pa kolesarsko zvezo spravili organizirano na kolesarske prireditve. ?e je bilo v za?etku malo akcij, pa je bilo malo kolesarjev na teh prireditvah, bilo jih je veliko, pa seje z leti to število prireditev pove?evalo, koli?ina na samih prireditvah se je pa manjšala. Po drugi strani je pa obremenitev in kolesarjev, vidite, koliko jih je na cesti. Seveda smo mi to povezali z vsemi drugimi, s prometno politiko, z zdravstveno politiko, z gibanjem, ustvarili smo razli?ne produkte tega kolesarjenja in pa turizma, povezali smo kolesarjenje v gorskih turisti?nih centrih, v zdraviliš?ih, v posameznih turisti?nih kmetijah in na samih regijah. Tako kot Umanotera tudi mi praznujemo letos 15 letnico. V letošnjem letu bomo imeli 55 prireditev, po ve?ini gre tu med trideset štirideset tiso? organiziranimi kolesarskimi prireditvami, letos smo pa za?eli že na gospodarskem razstaviš?u, na sejmu Turizem in prosti ?as v januarju. Povedali smo, kaj vse se bo letos dogajalo, kateri deležniki se bodo letos vklju?ili, s centrom za poslovno usposabljanje gradimo na samem izobraževanju teh skrbnikov destinacijskih organizacij. Potem s slovensko turisti?no organizacijo poizkušamo graditi ta promocijski u?inek teh turisti?nih produktov. In tako dalje s svetom za preventive na varnostni signalizaciji, na varnostni, kako najbolje, najlepše s potjo do šole, kako s potjo do delovnega mesta. Zaklju?ili pa bomo letošnje praznovanje petnajstletnice projektnega sveta in pa desetletnice akcije Slovenija kolesari pa na sejemski prireditvi na Gospodarskem razstaviš?u, in sicer na Narava - zdravje. Mislim, da je dosti pomembno, kaj je pomembni zbor prireditve. No, jaz upam, da bomo takrat naredili repliko tistega, kar smo postavili leta 95, kajne gospod Plut? Takrat ste imeli tudi enega od uvodnih referatov, takratne soorganizatorje, soaktiviste bomo pozvali in z istimi vsebinami, ampak s petnajstletnim zamikom, kaj potem, bomo odgovorili na marsikatero vprašanje trajnostne politike. Hvala.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala. Vas lahko samo še toliko zadržim? Konkretni uspehi, vi imate neke u?inke, kaj ste v 15 letih? O?itno je tek na dolge proge, o?itno je 15 let, konkretni u?inki.

            TOMAŽ MARINKO: Ja, dogaja se tisto, kar vidite na cestah. ?e samo v Ljubljani pogledate, to je tistih 68 ukrepov, ki govorijo o tem, kako je v urbanem okolju treba kolesariti. Podjetniška ideja na eni strani, ki je danes veliko vidna, veliko kolesarijo, veliko trgovcev, veliko takšnih in druga?nih kolesarjev, uspešnih in neuspešnih je videlo svojo gospodarsko priliko pa ekonomsko priliko in tukaj nadgrajuje. Samo opozoriti je treba na javno, zasebno in društveno partnerstvo, tega sozvo?ja v okolju ni. Tam tudi ne organiziranega razvoja ni. No, in tukaj je ravno tisto, na kar je treba iz trajnostnega vidika toliko bolj poudariti. Samo še to, kar sva s kolegom hotela poudariti, ?e sem že tukaj. Ugotovila sva, da je transport do delovnega mesta lahko ena od spodbud. ?isto konkretno, zakaj so pred državnim svetom ne spredaj kolesarska držala, zakaj so zadaj? Zakaj bi se sramovali? Postavimo jih na za?etek in pokažimo Evropi, kje smo in kako razmišljamo. Seveda je tukaj tudi transportno gibanje, mi smo ga iz zdravstvenega in prometnega, mi imamo stalno ta ping pong, kaj je to transportno gibanje? Ali je to zdravje ali je to prometna politika? Jaz bi rekel, da je treba tukaj paradigmo transportnega razvoja nadgraditi in jo ozaveš?eno posredovati vsem prebivalcem, za to, da bomo vsi razumeli. Tako kot akcije O?istimo Slovenijo. Saj vsi nekaj ?istimo, ampak v?asih je treba nekaj narediti za to komunikacijo med javnim in javnostjo.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa. Prav ta akcija se je v vaših listi?ih še pri drugih pojavila, kot primer dobre prakse. Ali bi kdo še želel deliti svojem misli iz trojk in parov? Izvoli.
            ...........…: Lahko jaz samo o tisti akciji O?istimo Slovenijo re?em, naj je ne onesnažimo, ta akcija bi bila bolj trajna in bolj pravilna, kot pa da jo po?istimo za nekom, ki svinjarijo pome?e.
            ...........….: Trije smo bili v skupini, izoblikovali pa smo tri priporo?ila in tiste klju?ne vzgibe, ki so bili na teh dobrih praksah. In sicer, je prvi vzgib naslonitev na zgledne osebnosti z pripadajo?imi osebnimi vrednotami. Potem participacija lokalnega prebivalstva in nesebi?nost, ko gre gospodarski vidik trajnosti v prid družbe, kot celote. In sicer primer ugleda in osebnih vrednot, Cerkniško jezero v koncu šestdesetih let je bilo ohranjeno, obvarovano pred gradbenimi posegi in takrat je Pavel Kunaver, kot nesporna avtoriteta veliko pripomogel. Potem primer nesebi?nosti. Gozd 500 ha od Drave do Pohorja je danes namenjen, gospodarski vidik tega gozda, s katerim se gospodari, prav gotovo po vseh na?elih trajnosti, ki so bila tudi prej predstavljena, je namenjen v obliki sklada študentom gozdarstva, za štipendiranje. Potem participacija lokalnega prebivalstva. Spet bi lahko navedli celo Cerkniško jezero pa Logarska dolina, kjer gre za elemente trajnosti in jih je sprejelo lokalno prebivalstvo. Toliko na kratko. Hvala.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Najlepša hvala. Pravzaprav je zelo inspirativno poslušati prakse, ki so uspešne. Yes, we can. Izvolite, kar ?e pridete naprej. Ja, kar za govornico, pa ?e se boste še predstavili.

            ANDREJ: Dober dan. Andrej. Že nekaj ?asa delam na projektu. Temelji projekta so iskrenost, poštenost, nenavezanost. To so osi, ki brusijo resni?no vlado in s tem, da sem za akcijo, pa? glede zaposlitve in vseh drugih stvari še, zdravja, ki pa se imenuje medsebojna delitev virov dobrin. Tukaj imam v mislih konceptualno hektar zemlje, pa dragocenosti iz trezorjev, zlato pa tako naprej. Ne zaradi zdravja, zato, ker to je vse skoncentrirano na enih mestih, ki so. Verjamem, da vsak ?lovek potrebuje zemljo, da se v njej obra?ajo stvari, da se krožijo snovi. Sedaj, ?e si bo na tej zemlji naredil grob skopal, naredil kaj za živeti, to je od njega odvisno, to me ne zanima. Je pa veliko danes znanja in u?enja v takih stvareh.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Ali imamo kaj napisanega na to temo sedaj na teh listi?ih?

            ANDREJ: Sem napisal, v obliki ene slike predstavil, da postane ?im prej razumljivo.

            VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala. Izvolite, saj se tikava.

NADA PAVŠAR: Moje ime je Nada Pavšar in bom tudi en konkreten primer povedala, na kakšen na?in sem uspela pred         14 leti graditi eno veliko mrežo ekošol. Z uvajanjem okoljske vzgoje v šolske programe in vrt?evske programe do današnjega dne, ko je ve?ina vrtcev in šol vklju?enih in se dogaja vsebine zelo sistemati?ne, s projekti, mednarodno primerljivimi. In kon?no epilog, ko pa je z mrežami, tudi recimo Unescovih šol, kon?ni epilog bil Cankarjev dom 20. februarja, ko je tudi dr. Plut in nekateri drugi so predstavili svoj izobraževalni vidik in ustroj za trajnostni razvoj. In bo to epilog našel v na?elih novo nastajajo?e bele knjige za nacionalni šolski kurikulum. Hvala lepa.
VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa. Nada, vi iz prora?una prakti?no sredstev niste dobivali, kar pomeni, da se da tudi od spodaj navzgor. Bi še kdo želel deliti? Gorazd? Sicer tele vaše zapise bomo mi pregledali in bomo poizkušali narediti neko redakcijo.
GORAZD MARIN?EK: Ena podobna zadeva je blagovna znamka Biodar. Žal je gospa Ana Marija Slabe odsotna. Mi smo v tej shemi 10 let, kot naša ekološka kmetija Marin?ek. Pozitivne prakse so v tem, da so pozitivne oblike trženja, po internetu, dostava in tako naprej. Znotraj te blagovne znamke, s katero se je bio kmetovanje v Sloveniji za?elo, je principe tega trženja blagovne znamke upošteval, se lahko tudi na trgu uveljavil. To je bilo mo?no orodje za to, da se je to ekološko kmetijstvo sploh obdržalo in zato moramo to tudi pribeležiti.
VIDA OGORELEC WAGNER: To je ponovno pobuda od spodaj navzgor, kjer je avtonomna organizacija. Izvolite.
            ...............…: Mi smo ugotovili nekaj takih stvari, da je vprašljiva tale akcija, kjer se spodbuja obnovljive vire. Tukaj je možna tudi velik korupcija, cene so tukaj vprašljive in tako naprej. Potem ena dobra praksa so lahko tele vaške skupnosti, ki so bile v?asih pri nas. To so bile samozadostne skupnosti. Z moje strani pa je bil komentar, da trajnostni razvoj potrebuje popolnoma nove vrednote, recimo te vaške skupnosti so jih imele. Pomeni tudi ni?elno rast. Ker pomeni ni?elno rast, pomeni, da tudi profiti bodo slej ko prej padli na nulo, sedaj smo že tam kjer je bil Marx na koncu kapitalizma, ko ni smiselno ve? vlagati, ?e so profiti ni?elni. In trajnostni razvoj pomeni novi sistem. Zakon, ki so ga v socialnem podjetništvu sprejeli, odpira kapitalizem, ne odpira pa nove poti v pravo neprofitno podjetništvo, ki bi podpiral lokalno skupnost, samozadostno skupnost in ki bi tem popravljavcem koles, ki smo govorili o njih, omogo?il preživetje. Danes boš kupil kitajsko kolo, ki gre v potrošnjo in tudi ta serviser se bo trudil ?im bolj, da bodo imeli na koncu en velik avto. Rešitev bi bilo socialno podjetništvo, ampak ne v tem smislu, da je to socialni problem. Ampak to je konkurenca kapitalizmu, je nov model. To se dejansko z zakonom prepre?uje.
VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala lepa. Renata. Te bom kar jaz predstavila. Renata Karba iz Umanotere.
RENATA KARBA: Hvala lepa, Vida. Mi dve s kolegico iz botani?nega vrta sva identificirali en pozitiven preskok v družbeni sprejemljivosti razli?nega ravnanja z odpadki. Na tem podro?ju v Sloveniji še dale? od tega, da bi  zmagali, ampak vseeno smo v zadnjih nekaj letih dosegli velik napredek, v tem kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ni. Da nelo?evanje odpadkov, enostavno ni ve? družbeno sprejemljivo. In tudi akcija, ki bo sedaj O?istimo Slovenijo, ne vem, pri?akujemo množi?nost seveda, ne vem, ?e bi pred nekaj leti na to temo lahko mobilizirali takšno število ljudi,kot upam, da jih bomo tokrat. In sedaj, ?e pustimo ob strani to specifi?no ravnanje z odpadki, ampak poudarek je na pomenu spreminjanja družbeno sprejemljivih vzorcev ravnanja pri posameznikih. Tako kot ni ve? družbeno sprejemljivo, da se nosi krzno, upam, da bo v kratkem postalo družbeno nesprejemljivo, da se vozijo energetsko potratni avtomobili, terenci po mestih in podobno. Najti je potrebno vzvode, kako v širši družbi spreminjati vrednote, ki so sprejemljive in kakšno ravnanje ni sprejemljivo. Vklju?evanje ljudi, ki imajo kot posamezniki vpliv v družbi, lahko tudi iz pop scene. Karkoli pri dolo?enih ciljnih skupinah lahko prime.

VIDA OGORELEC WAGNER: Hvala. ?e prav ocenjujem, smo sedaj pa pri koncu, jaz imam še tukaj nekaj pomembnih zaklju?nih obvestil. Samo da najdem. Tukaj iz hiše obvestilo. Posvet bo jutri zjutraj na ogled na spletnih straneh www.ds-rs.si in skledar tv, skratka posneto je bilo, gospod je tam snemal zelo vztrajno in bo možno si tudi pogledati. Sicer vse prezentacije bodo tudi od jutri na spletni strani. Jutri bo otvorjena, nova spletna stran, toliko da gredo v redakcijo tele razprave, pa bo mogo?e malo dlje ?asa trajalo. Jaz naj se na koncu zahvali vsem uvodni?arjem, nekateri so zaradi svojih urnikov že odšli, vsem ostalim aktivno sodelujo?im, Državnemu svetu za partnerstvo, ki nam je omogo?il dogajanje v tem prostoru, Nini Tome, ki stoji tukaj na delovnem predsedstvu, se je skrivala, ona je koordinatorica tega projekta in je zelo vztrajno in vzorno zorganizirala, ne samo ta dogodek. Tako, da sedaj izkoriš?am priložnost ob zaklju?ku tudi za EPP. 20. aprila razvojni forum pod naslovom Kje so meje rasti razvoja? Mi smo sedaj že v današnjem dnevu se precejkrat lotili te teme rast, razvoj, kje so meje, kje so tukaj problemi in kako naprej. In najavljamo potem še od globalizacije do samooskrbe, tudi tema, ki je bila omenjena, tudi v uvodnem nagovoru, prihodnost kmetijstva in prehrane v Sloveniji, kompasi razvoja in blaginje, alternativa BDP-ju, to so vse teme, ki so pravzaprav se že pojavile tukaj in pa tudi vzpon in padec odvisnosti od nafte, ta tema v Sloveniji še ni tako zelo v javnosti obdelana. V zaklju?ku, ?e strnemo, lahko ugotovimo, ne glede na nejasnosti in terminološke zadrege, ki so vezane s trajnostnim razvojem, tukaj je vsekakor eno podro?je, ki ga moramo še naprej tako komunicirati in delati, da se še bolj raz?isti, kaj je sploh mišljeno. Za tem ugotavljamo, da Slovenija ima, celo privilegiran, položaj, da to ni izklju?no stvar naravnih danosti, ampak je tudi posledica vzorcev trajnostne naravnanosti v preteklosti, s katerih se lahko u?imo in jih prenašamo v prihodnost, tako da v tem smislu, mislim, da so zaklju?ki inspirativni. Hvala vsem še enkrat in nasvidenje. Morda 20. o mejah rasti. Lep dan še naprej.